List 44.
Pomočki zoper krompirjevo bo-
lezin.
V&im Knaetovavcam v priporočilo.
Brez pomu 1 oznanimo kmetovavcam Kleinhol-to ve skušnje, ki jih je g. Pupis, predsednik vertnar-ske družbe Ainskiga kotara na Francoskim na znanje dal, da naj bi jih tudi oni poskusili, ker so zares skušnje vredne,; zaslediti natoro te bolezni, in zvediti pomočke zoper njo, da, če bi se saditev krompirja za en čas popolnama ne opustila, bi se vunderle tam sadil, kjer je zemlja in lega kraja za-nj pripravna,
Kleinhoitove skušnje so pa tele:
13 Krompir ravno tiste sorte in ravno tistiga pridelka je sadil deloma v hramu (kevdru), deloma pa v peharju, kteriga je obesil pod stropam v hramu; do nobeniga ni mogel vunanji zrak (Jjuft). Iz uniga je dozorel popolnama zdrav krompir, — iz tega pa je bilo le mal        paviga.
23 I                                  iihoir poten; krompir
ste sorte, ktera je bila gnjilini nar bolj podveržena na "dva kraja pod milim nebam na njivo. En kraj j© pokril s šipami (glaži, Fenstern), kakor vertnarji v vertih z nekterimi sadeži ravnajo , da ni mogel vunanji zrak do njega, — ta krompir je bil popolnama zdrav; — drugi kraj, kteri ni bil z ničesar pokrit, je rodil popolnama gnjiliga. Od uniga s šipami pokritiga so le tiste stebla čeme postale, ki niso bile pokrite 0 sipami.
3) Poslednjič je sadil krompir ene sorte v pisk re; nektere izmed njih je pustil pod milim nebam; druge pa je postavil vsaki dan od šestih zvečer do šestih zjutraj pod streho. Krompir po noči pod streho devanih piskrov je bil zdrav, — vedno na zraku puše-nih pa je bil bolan.
Iz teh skušinj sodi imenovani g. Pupis tole:
Vunanji podnebni zrak je vzrok bolezni, zato ker je v hramu in pod glažam vsajeni krompir zdrav bil. Ker se tudi tisti krompir, ki se je ponoči pod streho spravil, zdrav ostal, pravi g. Pupis, da je večerni, ponočni in zjutrajni zrak nar škod-
j ivsi.
Imenovane skušnje so napotile g. Kleinholtaše k drugi skušnji, ktera mu to reč po njegovih mislih do gotovigaspriča. Porezal je namreč krompirjeve (perje) enimu delu tistiga krompirja, ki ga je na prosti njivi vsadil, 10. augusta (veliciga serpana). 10. ki-movca skopani krompir je bil čisto zdrav; — drugi del, kjer ni krompirjevea porezal, je vsahnilo perje in steblo , in pridelani krompir je bil gnjil.
Te skušnje so se poterdile na več krajih. Krompir , kterimu je bilo perje "berž porezano, ko so se perve čeme lise pokazale, je bil gnjilineobvarovan.
Iz tega se sme soditi: da podnebni zrak nar poprej v pirju krompirja to belezin začne, ki se po tem
stebla loti in po steblu do podzemljic (do krompirja) razširi, ktero razširjenje se vb rani, ako se vunanje krompirjevo zeliše odreže, kakor se rak pri ljudeh ali živini vbraui, da dalje ne seže, če se rakovi deli ob pravim času odrežejo.
Da je tedaj vzrok bolezni v zraku (ljuftu), ne pa v zemlji in tudi ne v gnoju, poterdijo imenovane skušnje, ktere tudi pričajo, da se ta bolezin ponoči dela.
Nje začetek je pa le med 1. veličini serpa-nam noter do 8. ki m ovca. Od tod (8. kimovca) je ostal ves krompir zdrav. Zavoljo tega je ves z godni in pa o jeseni sajeni krompir, ki je pred 1. velicim serpanam dozorel, zdrav ostal*).
Ta pozni prikazek krompirjeve bolezni nam tedaj kaže. da je mogoče, se jivbraniti, če se zgodni krompir sadi.
Ako bi se gnjilina 6 ali 8 tednov pred začela, bi nič druziga ne kazalo, kakor krompir popolnama opustiti,
Ce se tedaj kmetovavec ene ali druge viže poprime, svoj krompir gnjiliae obvarovali, bo, čeravno z nekoliko večjim delam in manjšim pridelkam, si vun-der ta dobrotljivi sad prihranil, dokler ta kuga ne jenja sama po sebi , kakor vse druge kuge.
*)    Naj poskusijo, dokler je še lepo vreme, naši kmetovavci zdaj o jeseni nekoliko krompirja saditi.               Vred.