v vjtflahju/
[člirj; VS3k Čn‘«ek ;wP°'a“eiV. !‘evi'ka stane Din '-50 ^ ^ I Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju« (A. Tepež) • Urejuje: R Cule« Celoletna narocn,na Du. 35- ■ čekovm račun: ..Straza v v.harju", Ljubljana, št. 16.790 L I/ J | Uredništvo in uprava, Ljubljana, Miklošičevi 5 ♦ Tisk Jug^anak, tilk«ne ( K Če č )
Ljubljana, 3. marca 1938
Izdajaš Konzorcij ,.Straže ▼ viharju« (A. Tepež) • Urejuje: R. Čuješ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Ceč)
Leto IV — Številka 18
Kako pridobivajmo
Na drugem mestu objavljamo besede nabila škofa o »ponujeni roki«. »Straža v viharju« j,e tgh besed dvakrat vesela: vesela ^ato, ker so z žarko jasnostjo posvetile tja, ajer je navzlic zatrjevanju, da je na Slovencem jasnosti preveč, hotena ali nehotena niežla; drugič pa zato, ker najde v teh be-f6dah potrdilo tistih misli in naziranj, ki jih 'e poskušala stalno širiti in zagovarjati. V Casih, ki so polni idejne zmedenosti, nervozna beganja, samozvanih veličin in celo no-/anjih pretresov med približno enako usmer-)eoimi ljudmi, hočemo biti Cerkvi in njenim 2astopnikom prav posebej hvaležni za drago-Cei>a in dobro pretehtana navodila, kako naj Sedamo na današnje in naše probleme. Nič ni strah povedati pred vsem svetom, da «»edamo v Cerkvi svojo vodnico, za katero ?*°j‘i božja avtoriteta. Nekateri hočejo s svo-majhnimi možgančki raje tvegati in raje Pasti in doživljati ta padec, kakor iti po varni P°ti, ki jo je Bog sam s križem odprl in jo Cerkvi v varstvo izročil. Da smo si na jasnem:
. 0 tu težka iskanja, potrebne so velike borbe brez milosti ne gre naprej. So pa nekatera Veganja res tveganja: nagovarjati otroka, naj Pokusi, če je strupena goba res strupena, je aa primer tako tveganje. Pridigati mlademu k°veku, ki niti globine katolicizma, niti Qltlunizma do dobra ne pozna, naj gre s primarno ljubeznijo med komuiste, vzgojene za j.r'dobi vanj e pristašev s privlačnimi gesli, je ^ 1 prilično' nepotrebno tveganje. Dejstvo, a se kot akademiki prostovoljno podvržemo J?®niu Cerkve kot vrhovne učiteljice v ver-
Poslušajmo glas pastirja!
sitih
m nravnih vprašanjih, se nam ne zdi tako
a lk kulturni škandal, kot bi ga nekateri radi ^ videli. Tudi nam ni žal, da zaradi tega knflran’a ne bomo deležni »Jutrove« pohvale, ' 01 so je vredni oni, »ki si upajo dvigniti po-preko šenklavškega stolpa.« bili so časi — ni še dolgo od tega — ko p /^kateri verjeli, da bodo mogli komunizem j. ,lstjaniti ali pridobiti komuniste s popu-anlem borbe proti komunizmu, s taktiko so-sl ?.Vani'a iskanja skupnih interesov. Po-uice? Komunist je ostal trden, ničesar ni sta1-’* ot^ svoiih zmot, krščanskega marksi-] ,.vab socialista pa je pripravil do zadnje Za Cne .Pos^ec^‘ce< potegnil ga je popolnoma ’	Tisti,	ki	so	ta	poskus tvegali, so na-
nj^*1 s^ab pred dejstvom, ki ga sami bržčas Co* ZfeU: ime(^ dijaško, akademsko in delav-ais acTnc> so sprožili plaz, ki ga sami več ustaviti. Tako se je zgodilo, da so brejj	neP°frebnem	presedlali na rdeče
Nobed6 '	Pa	ie bilo pridobljenih?
PriHveS ,^v^a	že	imamo zgled, kako
Toda ’Val* ,bsle brate, ki so v bedi in temi. nazarfZ.°S1,Sti n?če)® biti prej vse drugo in šele nje katoličani, nočejo biti na tistem zad-muimetru, ki je še katoliški, sosednji pa
Naš škof g. dr. Gregorij Rožman je v januarski številki »Škofijskega lista« spregovoril o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadnje čase zadevajo slovensko katoliško skupnost. Med drugim je tudi jasno opredelil stališče Cerkve do »ponujene roke« francoskih komunistov katoličanom. Takole pravi med drugim: »O ponujeni roki« francoskih komunistov katoličanom se je tudi pri nas govorilo in pisalo. Posebno se je časopisje vseh smeri razpisovalo potem, ko so francoski škofje v decembru preteklega leta objavili svojim vernikom besede papeževe, ki jih je prav njim povedal o tej »ponujeni roki«. Razumljivo, da so si bili komentarji toliko različni, da so si naravnost nasprotovali.
Res je, da v raznih deželah iščejo komunisti sodelovanja s katoličani in se morda tudi pri nas skrivajo pod raznimi »slovenskimi« in »demokratičnimi« gibanji in klubi, Za nas ni nobenega dvoma, kako se naj zadržimo nasproti ponujeni roki v kateri koli obliki. Jasno nam je dal direktivo sv. Oče v svoji okrožnici »Divini Redemptoris«;
»Komunizem se je predstavil izpočetka tak, kakršen v resnici je, namreč skrajno zločest. Ko pa je spoznal, da se mu ljudje odtujujejo, je spremenil taktiko in si prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi prevarami ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe .,. Prav tako snujejo organizacije in periodične liste z raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti z njimi komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drug način ne mogli širiti. Da, skušajo se vtihotapiti celo v katoliške in verske organizacije. Tu pa tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo na sodelovanje, včasih na humanitarnem, včasih na karitativnem polju in predlagajo včasih stvari, ki so v popolnem skladju s krščanskim mišljenjem in nauki Cerkve.
Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo ko-
munizem v krajih, ki so bolj globoko verni in na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine, da bo pustil vsem verovati v Boga ali kakor koli misliti o verskih rečeh.
Nujte torej, častiti bratje, prizadevajte si kar najbolj, da se bodo verniki varovali teh zank.
Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture, če bi se dali nekateri v zmoti zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmoto prve zadela kazen.«
»To je jasno dovolj, če papež v nagovoru francoskim škofom ljubezni ne odreka nikomur, k? trpi, pa najsi je kakršnih koli nazorov, je to popolnoma v skladu s sklepno mislijo njegove protikomunistične okrožnice, ki se obrača na one, ki so zašli«.
»Ljubezen smo tudi mi dolžni vsem in jo tudi vsem ponujamo. Najprej pa jo moramo imeti med seboj. V tem oziru ponavljam besede kardinala Gerlierja, nadškofa lionskega, ki jih je 21. novembra 1937. naslovil na škofijsko zvezo Katoliške akcije: »Izpolnjujte zapoved ljubezni... Ogibljite se cepitev, zavisnosti, sovražnosti, na čemer umiramo. Vsak si naj šteje v srečo, da da, kar ima, za zmago stvari in ne za to, da ima korist od svojega dela.« — Ljubezen pa ponujamo tudi onim, ki so zašli, tudi komunistom. A ne za sodelovanje, ampak ponujamo jim roke, »da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne poginejo od uboštva in lakote«. Ne bila bi ljubezen, ako bi mi popustili od resnice, da se njim, ki so v zmoti, približamo, saj bi s tem sebe in nje pehali v pogubo. Ljubezen je v tem, da niti pičice ne popustimo od svojih, na božji resnici temelječih načel, pač pa s čustvi bratstva in v ljubezni skrbi za njihove duše razgrnemo pred njimi z besedo, še bolj pa z življenjem vso lepoto krščanske resnice in pokažemo, da se socialni odnosi dajo najugodneje, najzadovoljiveje urediti v duhu krščanske pravičnosti in ljubezni.«
že ne več, ne napadajo Cerkve in ji ne očitajo, da je fašistična ali kapitalistična, tekmujejo v zvestobi do nje in jo ljubijo, ljubijo sv. očeta, ljubijo svoje škofe in se z ljubeznijo drže njihovih navodil. Zosisti niso inferiorni in se zaradi svojega odločnega katolicizma v besedi in dejanju ne boje, kaj bodo nasprotniki rekli, ali jim ne bodo morda očitali da so nesvobodni, vezani na disciplino ali da si morda celo ne upajo tvegati... Zosisti ne hodijo iskat k nasprotnikom resnice, ker vedo, da je pri Kristusu vsa resnica in da je edino ta sposoben prenoviti in rešiti človeka in družbo. In žosisti verujejo v zmago te' resnice in gredo v tem .prepričanju in v tej veri skozi trpljenje v zmago. Daj Bog, da bi bilo tudi pri nas tako.
Ob obletnici neke volilne zmage nacionalnega socializma je v Demoldu govoril Alfred Rosenberg. V tem govoru je poudaril, da ima nacionalni socializem izključno pravico do nemške mladine. V bodočnosti bo nacionalni socializem svoj svetovno nazorni boj vodil z dvojnega vidika: po eni strani z načelno trdoto, po drugi strani pa z človeško razumnostjo proti nekaterim, ki stoje danes v drugem taboru. Eno pa je jasno, da bo razdiralno delo na verskem področju vojeno z isto trdoto, kot je bil vojen politični boj v zadnjih 14 letih. Na vidiku je stoletje narodov. Samo po tem se bodo vrednotili v bodoče vsi pojmi življenja.
A
Vorošilov.
20 obletnica rdeie armade
V	sredo, 23. februarja so v Moskvi slovesno praznovali 20 obletnico rdeče vojske. Svečane parade, ki so se jih udeležili tudi »demokratično« iz-(voljeni diktatorji, varno obdani od najbolj izbranih in najbolj zanesljivih. — Niti Stalina Groznega nismo pogrešali, tudi Dimiitrovo-va navzočnost je dvignila slavje, le Jegorova ni bilo.
Zopet eden likvidiran, pa saj to je prešlo že v navado in več ne razburja živcev in ne vzbuja senzacij. Posebnih izdaj za take stvari noben časopis več ne tvega.
Slavnostni govornik je bil Vorošilov. Predvsem je poudaril, da je rdeča armada tesno povezana z boljševiško stranko in da se še kažejo v vojski živi sledovi tradicije državljanske vojne. Vojaške svetnike, vojaške komisarje in politična vodstva pri vojaških oddelkih je označil za organe komunistične stranke, ki so po njegovih besedah »čudovit cement,« ki vzdržuje rdečo armado in ki daje poroštvo, da je ta vojaški kolektiv vdan stranki.
Vorošilov je govoril tudi o čiščenju v rdeči armadi. Likvidirane generale je zmerjal z banditi, špioni, s strahopetnimi izdajalci in zarotniki, ki jih je bilo treba spraviti s sveta in so bili fizično odstranjeni.
Sicer pa, da je delovni program komunistične stranke trajna mobilnost sovjetskega ljudstva.
Nove senzacije
(To pot samo »Dejanjarjem« na uho!)
Bombe, ki smo jih zadnjič o Septu in Dejanju obljubili, so se zaradi predolgih stražarskih počitnicah razblinile, a nadomestiti jih hočemo z drugimi odkritji, ki niso nič manj senzacionalna.
Po trditvi Dejanja ni bil Sept ustavljen iz versko-cerkvenih, ampak iz političnih razlogov, na pritisk fašizma, ker je nastopal proti fašističnim herezijam in označil pohod Italijanov v Abesinijo in Španijo za hudodelstvo, v čemer pa je soglašal z vsemi resničnimi kristjani po vsem svetu, v kolikor ... še smejo
Slovenski prlrodoslovci
Pridobivanje lastnine
Iz prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se je pred nekaj leti razvilo samostojno Prirodoslovno društvo v Ljubljani, ki je zbralo v svoj krog poklicne prirodoslovce in prijatelje prirodoslovja.
Društvo deluje zelo živahno in širokopotezno. Razen popularizacije prirodoslovnih ved med širšimi sloji s pomočjo poljudnih pri-rodoznanstvenih predavanj in publikacij goji še prav posebno zanimanje za strogo znanstveno preučevanje prirodoslovnih problemov na splošno in .posebej še onih naše ožje slovenske domovine, ki nudi prav v prirodoslovnem pogledu toliko posebnosti in zanimivosti.
Dokaz tega znanstvenega stremljenja in pravilnega pojmovanja slovenskega prirodo-znanstva so nam referatni sestanki, ki jih je priredil posebni Znanstveni odbor Prirodosl. društva dne 25. in 26. februarja na naši univerzi. — Referatni sestanki so se vršili po strokovnih skupinah, ki jih je bilo skupno šest (matematično-fizikalna, kemijska, geološko-petrografska, botanična, zoološka in fiziološko medicinska) in v celoti je bilo trideset predavanj strogo znanstvenega značaja.
Namen teh sestankov je bil, da Prirodoslovno .društvo pred strokovno in kulturno publiko dokumentira svoje razširjeno in poglobljeno prizadevanje na polju prirodoslovnih ved, da se dalje na dostojen način oddolži svojim prijateljem in podpornikom in si zagotovi njihovo nadaljnjo moralno in materialno pomoč in slednjič, da javno manifestira svojo kulturno zahtevo po večjem razumevanju in izdatnejših materialnih podporah samoupravnih in državnih oblasti. — Znanstveni odbor Prirodosl. društva je uporabil ta način ustne objave znanstvenih razprav naših slovenskih prirodoslovnih strokovnjakov v obliki zgoščenih referatov, ker njihova celotna tiskana objava v društvenem znanstvenem glasilu (Prirodoslovne razprave) zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ni mogoča. To je kričeč izraz naše revščine, ker na odločilnih mestih ni pravega razumevanja za slovenske kulturne potrebe in zahteve! —
Mi danes ta razveseljiv kulturni pojav samo registriramo in na splošno označimo njegov pomen za slovensko znanost in kulturo sploh, upamo pa, da bomo mogli o posameznih skupinah še podrobneje poročati. Poudariti moramo posrečeno zamisel referat-nih sestankov še iz nekega vidika: na ta način se združuje specialno delo strokovnjakov na raznih področjih v osebno in stvarno enotnost in skupnost. Ta neprisiljena oblika sinteze je spričo današnje specializacije modernih ved težka, toda važna naloga znanstvenih centralnih ustanov. V njej klije ideja univerze v pravem pomenu besede, ideja ve-
resnico izpovedovati. Francoski škofje so podlegli diktatu dominikanskega generala, ki je spet podlegel Mussoliniju, vse to je »v celotni podobi položaja Cerkve proti diktatorjem — in posebno proti rimskemu fašizmu — toliko bolj žalostno in vznemirjajoče,« kakor piše Dejanje. — Hočemo biti kratki in jasni. Tudi mi smo izvedeli to in ono, kar bo resnici bližje. Dejanje je nasedlo švicarskemu listu »Entscheidung«. Sept je izdajala skupina francoskih dominikancev z vednostjo in podporo Vatikana; pri tem delu so bili neposredno podrejeni Vatikanu. Ko je pa Sept začel o španskih dogodkih bolj in bolj sumljivo pisati in ni skrival svojih simpatij do republikancev, so se začeli oglašati španski dominikanci in so proti Septu protestirali. Vatikan je baje zaradi takega pisanja ustavil podpore; dominikanec P. Gillet, ki je bil prej sam v konzorciju Septa, pa je kot general list ustavil, da bi se spor v vrstah dominikancev samih ne širil in globil še bolj. Torej bi bil zadnji motiv ustavitve vendarle neprimerno pisanje o Španiji; na zunaj pa veljajo finančne težave, ki izvirajo, kot vidno, iz prvega razloga.
zanja in združevanja, ne pa drobljenja in cepljenja. —
Svečan uvod v delo referatnih sestankov je bil dne 25. februarja ob 11 v zbornični dvorani slovenske univerze. Bili so povabljeni zastopniki raznih kulturnih in oblastnih ustanov. V zanosnem govoru je podal slavnostni govornik g. prof. dr. Pavel Grošelj, biolog naše univerze, zgodovinski oris prirodoznan-stvenih prizadevanj med Slovenci od prvih skromnih, a idealnih početkov do današnjega dne, ko stojita v središču naših slovenskih kulturnih prizadevanj dve ustanovi, ki sta krona stoletnega stremljenja in najvišji izraz naše narodne samobitnosti: slovenska univerza in slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. — Iz sijajnega govornikovega govora je žarela ljubezen do prirode sploh in posebej do slovenske zemlje in slovenskega jezika, ki so mu prvi njegovi oblikovalci z muko in veseljem iskali primernega izraza in obraza za duhovne in znanstvene predmete. Nas pa so govornikove izbrane in navdušene besede navdajale s ponosom, da so nam naši znanstveni tvorci tudi v prirodoslovnem področju skovali tako dragocen zaklad v čast Slovencem in njihovi zemlji.
Zakaj Je padel?
Ko je bil v .aprilu pred 4 leti sklenjen v Parizu znani žoltordeči pakt med Velikim Orientom ter komintemo, se je mnogim zdelo, da je prišel čas, ko bo z enim samim mogočnim udarcem boljševizem strl staro Evropo ter jo uklonil svojemu nasilnemu sistemu.
»Straža v viharju« je takoj od začetka zvesto spremljala delovanje te nove zveze, ki se je javljalo zdaj tu, zdaj tam na najrazličnejših delih sveta. Opozarjali smo na logične zveze dogodkov, ki so se navidez popolnoma ločeno in samostojno odigravali. To zlasti zato, ker si le ob takem velikem pregledu, ki zajame kar največ dogodkov v obzir, moremo ustvariti pravo podobo svetovnega položaja.
Teorija o borbi, ki divja danes v svetu s toliko srditostjo med dvema velikima svetovoma, med kraljestvom božjim in kraljestvom satanovim, ki je bila pri nas tolikokrat in z gnevom zavračama, pa se vedno znova in vedno jasneje kaže kot pravilna in skoraj edina utemeljena. Kajti kljub vsemu zanikanju nasprotne strani ter nekaterih brezbrižnih ali strahopetnih opazovalcev stoji trdno dejstvo, da je danes svet razklan v dva jasno opredeljena ideološka tabora, ki hočeta dati svetu vsak svojo podobo. Oba tabora sta do skrajnosti odločena, izoblikovati svet tako, kot si to sama zamišljata. Med njima ni kompromisa, med njima je edini kontakt — borba. Toda velika večina ljudi ne vidi zadnjih motivov te borbe ter skritih igralcev tajnih organizacij, ki režirajo to tragedijo modernega človeštva.
Po zgoraj omenjenem dogodku so si sledili drug za drugim močni udarci te zveze proti vsemu, kar je hotelo braniti in ohraniti krščanski značaj Evrope. Prvi je bil znani vstop Rusije v Zvezo narodov. Njegov pomen smo tedaj dovolj točno označili. Pod taktirko te zveze so se ustanavljale iz vrst njenih članov diktature, ki so terorizirale narode, ki so se upirali ustvarjanju brezbožnega in boljševiške-ga sveta. Pripravljale so se z njeno največjo podporo revolucije v državah, kjer niso mogli svojega cilja doseči z močjo oblasti.
Toda brez dvoma največji uspeh žolto rdeče aliance je predstavljalo imenovanje člana lože Edena za angleškega zunanjega ministra za časa abesinske vojne.
Ugled angleškega svetovnega imperija je po nastopu Edena strahotno padel. Ne le abe-sinska afera, še skoraj bolj razvoj državljanske vojne v Španiji, navdihnjene od istega koncerna, ter končno sedanjega japonsko-kitaj-skega spora sta v vsem svetu omajala vero v
Izvirni načini pridobivanja lastnine.
Nobenega dvoma ni, da niti pozitivni božji niti naravni zakoni niso lastnine zemlje in njenih plodov nikomur posebej odkazali ali poseben nespremenljiv ključ za razdelitev zemlje določili. Namenjena je pač vsemu človeštvu v uporabo. Razdelitev zemlje z vsemi njenimi bogastvi in plodovi v lastnino posameznikom ali deloma tudi občestvom pa je prepuščena ljudem samim, seveda z omejitvijo, da se bo uredila tako, da bodo snovne dobrine krile potrebe vsakega posameznika in tako vsega človeštva.
Prilastitev.
Sprva, dokler se še človeštvo ni močno razmnožilo, se je seveda vsak posameznik polastil stvari, ki še ni imela lastnika, pa jo je sam potreboval. Vzel jo je v last bodisi z namenom, da jo takoj ali v doglednem času po-užije( sadeži, divjačina itd.), ali da jo za dalj časa izkorišča (nomadi pašnike) ali pa, da jo trajno izkorišča in se stalno na njej naseli (kmet).
Danes seveda prilastitev ničije stvari ali okupacija ne prihaja kot redna oblika več v poštev, kadar koli pa kje nastopi (n. pr. prilastitev stvari, ki jo je lastnik zavrgel z namenom, da opusti na njej lastnino), je pravni naslov za pridobitev lastnine.
Prirast.
Lastnino lahko pridobimo tudi zaradi naravnega prirastka stvari (gozd, polje, živina), ki pa je redno, čeprav ne nujno in vedno, v zvezi tudi z delom.
Delo.
Redno pridobivamo nove dobrine in tudi lastnino na njih z delom ali s predelavo, tako da spada delo med najbolj redne in navadne načine za neposredno ali posredno pridobivanje lastnine. Takoj pa moramo poudariti, da delo kljub temu ni edini način ali edini pravni naslov za pridobitev lastnine, čeprav so to mnogi trdili — tudi katoličani so bili med njimi — in še trdijo. Sklicevali so se predvsem tudi na Leonovo okrožnico »Rerum novarum«, in sicer na stavek: »Kakor učinki slede vzroku,
moč in sposobnost tega imperija, da bi namreč mogel še naprej obstojati kot oni regulator življenja, ki vse preškodljive in rušeče tokove zna miriti in napeljati v izkopane struge, tako da človeštvo ne pretrpi zaradi njih prevelike škode.
Padanje tega ugleda je bilo tako jasno in očitno, da ga je mogel opaziti vsak podpovprečni opazovalec svetovnega življenja.
Toda kljub temu, da je Eden dobro vedel, da njegovo delovanje škoduje njegovi domovini, se je trdno držal svojega mehkega fotelja in se ni dal odgnati ob nobenem neuspehu. Prav ta primer lahko iz najnovejših dni postavimo za šolski primer iramasonskega patriotizma. Mi se ne bojimo za usodo britanskega imperija, ki ima gotovo še dovolj moči, da pridobi nazaj svoje izgubljene pozicije. Toda to je treba napisati zato, ker se taki primeri neredko javljajo tudi pri nas ter končno zato, da se ne bo uvajala v zgodovino neka neresnica, kakor je n. pr. bajka o privrženosti k ideji Zvezi narodov ter podobne, tedaj, ko vemo, zaradi katere ideje in proti kateri ideji se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo.
Zato se moramo popolnoma z ideološkega gledišča izpad tega eksponenta framasonsko-boljševiškega kartela iz angleške vlade iskreno veseliti v upanju, da bodo tako kot doslej že nekaj časa, padale tudi druge važne postojanke, ki si jih je ta kartel s svojimi nasilnimi sredstvi osvojil.
Poravnafte naročninoJ
od katerega so povzročeni, tako je pravično* da sad dela spada tistim, ki so delali« (R. n. 17). Toda stavek so iztrgali iz celote, iz ka/tere pa je jiasno razvidno, da govori Leon XIII. o primeru, kjer so delo, narava in kapital (to so 'trije činitelji proizvodnje) združeni v eni osebi in zato nove dobrine ne morejo biti nikogar drugega, kakor tega, ki je delal, ker je pač bil obenem tudi lastnik zemljišča in potrebnega orodja. Vsi činitelji proizvodnje so bili v lasti te ene osebe, zato je pravično, da dobi tudi proizvedene dobrine, ker je bila razen tega, da je delala, tudi lastnik še obeh drugih vzrokov (zemljišča in orodja), ki sta skupno z njenim delom proizvedla dobrine, tukaj poljske pridelke. Kadar pa oni, ki dela, ni obenem lastnik vseh činiteljev 'proizvodnje, n. pr. najemnik, ki nima lastnega zemljišča, ne lastnega orodja in za obdelovanje potrebnega denarja, potem ne obvlada vseh vzrokov in učinek vseh vzrokov ne more postati last lastnika samo enega vzroka, pa čeprav je ta delo, ampak se mora prizati lastninska pravica vsem v pravičnem razmerju.
Izvedeni načini pridobivanja lastnine.
Če je določena stvar že v lasti kake druge osebe (posameznika, družbe ali združbe), more postati kdo njen lastik po različnih pogodbah (kupni, menjalni, posojilni, darovalni, dedni), ali po priposestvovanju, država pa tudi po razlastitvi.
Da se lastniki stvari lahko menjajo, je utemeljeno že v pojmu lastnine same. Če smem z neko stvarjo popolnoma svobodno razpolagati v mejah, ki jih dopušča nravni in bol) določeno predpisuje z njim v skladu pozitivni državni zakon, jo smem torej tudi prodati, zamenjati, posoditi, darovati in komu s poslednjo voljo za primer smrti nakloniti.
Dediščina.
Kakor je v naravnem pravu utemeljena pravica do zasebne lastnine, tako daje naravno pravo človeku tudi pravico zapustiti imetje kot dediščino. Človek nima dolžnosti skrbeti le zase, ampak tudi za svojo družino. Zato pa tudi nima samo pravice (pravice izvirajo iz dolžnosti!) le zase pridobiti lastnino, ampak ima tudi pravico, da jo zapusti drugim. Tega tudi država v svoji zakonodaji ne more neposredno ali posredno »odpraviti, zakaj človek je starejši kakor država' in tudi ,družina je miselno in stvarno pred državno skupnostjo'« (Qu. a. 49). Pač pa sme država izdati točnejša določila, kako daleč se razteza pravica dedovanja (nujni dediči) in sme dedovanje po oddaljenejših sorodnikih ali p® ljudeh izven sorodstva bolj obdavčiti, ker j« ustanova dedovanja predvsem namenjen* koristim družine, sme tudi zaseči lastnino umrlega, ki je umrl brez oporoke, pa nima no-' benega sorodnika in podobno.
Priposestvovanje in razlastitev.
Določila pozitivne državne zakonodaje priznavajo, da se izognejo pravni negotovosti, 'lastninsko pravioo tudi vsakemu, ki je določeno dolgo dobo užival kako stvar nemoteno kot lastnik, čeprav ni bil lastnik in si tudi kako drugače lastnine ni pridobil.
Država pa more pridobiti lastninsko pr*' vico, kadar to zahteva javna blaginja, tud* tako, da lastnike razlasti. Vendar mora za to obstojati potreba (n. pr. graditev prometnih poti), izvršiti se mora v korist skupnosti *** prizadeti lastniki morajo dobiti primerno odškodnino.
¥
Na Japonskem je sv. Stolica imenoval*
zopet enega novega ordinarija-domačina. Tokijski nadškof je postal namreč msgr. Pete* Dio Tatsuo. Prav tako je postal apostol*** vikar v Sienshienu na Kitajskem kitajski je' zuit Franc Ksav. Čao.
3. marca 1938
71
STRAŽA V VIHARJU«
Prirodoslovna znanost in vera
Mi, ki s polno zavestjo in z vsem hotenjem ln ponosom izpovedujemo vero v Boga in Nje-fS°vo razodetje, se še s posebnim ozirom na to naS° vero zanimamo za znanstvena razisko-vaja. Mi, ki verujemo in vemo, da je izšla vsa r-arava iz rok vsemogočnega tvorca, vemo ud>. da med božjo naravo in božjim razo-detje>m ne more biti nasprotstva. Zato nismo Presenečeni, da zadevajo znanstveniki, ko Pronicajo v tajne prirode, na čudovito, ne-’2Prosno zakonitost. Kolikor globlje prodira ^mik v bistvo atoma in biolog v bistvo celice, olikor bolj razčlenjuje zoolog zagonetne ži-''alice in botanik rastline v vrste in rede itd., 01lko bolj čuti vesoljno harmonijo zakonov in redov. Saj današnji naravoslovci priznavajo Prav° zakonitost, ki namreč z objektivno mij->tjo usmerja dogajanja v naravi. Samo če zakonitost notranja, to je, če poteka iz lstva stvari, je stalna in samo tedaj je zna-®°*t možna. Če bi to dogajanje bilo zgolj zu-n.anie in bi se lahko spreminjalo, bi naravo-Vec ne mogel splošno veljavnih zakonitosti ugotavljati, ampak bi zgolj registriral do-’®°dke kakor vremenski opazovalec.
. Naravoslovec pa istočasno vidi, da ni on,
1 bi dal te zakone narave, tudi organizmi si jih niso mogli dati; zato ni nikjer za-0stne kazalne osnove in zato pravi znanstve-nik iz mejnika svojega območja nehote in ne-^.ede kliče v vesolje ono usodno vprašanje: '*kšna inteligenca, kakšen veleum je vse to ^snoval, kar mi le po polževo spoznavamo in *ecljaje izgovarjamo?
Končno bi res bilo nesmiselno, da bi se 2nanstvenik celo življenje pečal z gastropodi,
? atomi in mikroskopičnimi preparati ali pre-kovanjem diluvialne jame in jezera, če bi zaokrožil svoje dragoceno spoznanje v ve-,'*0 harmonično svetovnonazorno enoto, ka-. r je to storil veliki fizik Maks Planck, ko ,e dejal, da stoji za znanost Bog na konca vseh ^kli. Naravoslovci bodo pritrdili sv. pismu, ki Pravi: Hvalite Gospoda gore in vsi hribi, dre-^®sa in vse cedre, zverina in vsa drobnica, **e in ptiči krilati, morski somi in vse
8'obbe.
Cerkev v Nemilil
Kardinal Schulte piše v postnem pastir-fi erri listu o Kristusovih besedah, da bo nje-Cerkev sivet prav tako sovražil in pre-j^al, kakor je Njega: »Čeprav ste spoznali, morajo ibiti nujno zvezana z zgodovino , ®e sv. Cerkve preganjanja in stiske, vas ven-žalosti in bala, ko morate sami doživljati, vedno bolj utesnjujejo Cerkvi njen delo-°£> kako uničujejo njene dušno pastirske ^nave in kako je na milost in nemilost predena zasramovanju in klevetanju svojih j^protnikov. Srce se vam krči v bolečinah, 0 gledate, da je ogrožena vera in dušna bla-?®ia vaših otrok in da zahteva zvestoba Kripta in njegovi Cerkvi vedno novih žrtev Se°!ož*i |e takšen, da je vsaka nadaljnja be-. nepotrebna. Pastir in čreda razumejo drugega, škof sod oživlja z vsem svojim trpljenje, ki ga morajo danes prenašati J^ani za svojo sv. vero.«
(v	vikar	in pomožni škof Strater
s^. achenu) pa piše v pastirskem listu o sti-Prii' ^i Je v preteklem letu zajela Kristusove s jtelje: »Satan je silovito napadel, in sicer ksT besnostjo božjega sovražnika sedaj jj- v Španiji s krvavim preganjanjem, sedaj z nizkotnim sumničenjem in sra-nat°kevanjem. Ta stiska je po Kri-dopustitvi zajela nemške katoličane. Kristusovi dopustitvi so preživeli katoliški Zve"**6, ^en€ ure *n Uirc težkih skrbi, veri ka* i* »tarši so se borili za duše svojih otrok, , l*ki fantje in dekleta so prenašali zamahovanje in zasramovanje. Danes hočejo iz
ponosne stavbe nemškega naroda izbiti prav temeljni kamen, krščansko vero. Toda v tem primeru se bodo porušili vsi zidovi. Kristus ostane Odrešenik tudi našega stoletja, čeprav danes raje govore o svobodi in časti, o ponosni svobodi in dejavnosti in hočejo zanikati greš-nost ter potrebo po odrešenju. Kristus se bo ljubeznivo usmilil tudi nemškega niroda, in revni so tisti, ki se njegovi ljubezni trdovratno upirajo.«
Propaganda s fiimom
V Franciji se poslužujejo komunisti uspešne metode za propagando po filmu.
Član komunistične stranke prodaja vstopnice po prav nizki ceni; vsak gledalec pa se mora podpisati na vstopnico; tako lahko ugo-tove imena svojih simpatizerjev.
Uprizorjeni filmi imajo približno tako vsebino: V šoli govori učitelj pri zemljepisu o bogastvu Francije (množina žita, ki se ga vsako leto pridela, število hektolitrov vina, bogate tekstilne tovarne itd.)
Po poti iz šole domov se pogovarjata sošolca: »Učitelj pravi, da je pri nas toliko bogastva,« drugi: »pri nas pa nhnaimo solda.« To rodi seiveda v mladi duši odpor. Nato se scena nenadoma pretrga in na platnu se prikaže napis: »Bogastva Francije ne pripadajo Francozom, marveč le 200 družinam.«
Hipoma se pojavi prizor upravne seje, na kateri predlaga predsednik splošno štedlji-vost, ki se da izvesti: 1. z uničenjem surovin, katerega uspeh se je že pokazal v Ameriki, v Braziliji (film kaže, kako so v Braziliji žgali žito in metali živino v morje) in 2. s tem, da se omeje dohodki osebja, s čimer bi prištedili vsaj 2 milijona. V tem hipu pa se prikaže svetohlinski predsednik, ki zaigra v enem samem večeru 2 milijona, medtem ko vpije množica delavcev pred vrati tovarne: »Dajte nam dela in kruha!«
Filmi take im podobne vsebine vzbujajo odločen odpor, na drugi strani pa usmiljenje in sočustvovanje z ubogimi delavci. Gledalci odhajajo z vtisom, da je komunizem branilec zatirane pravice, in teren za nadaljnje pridobivanje teh množic postaja z uprizarjanjem sličnih filmov ugoden.
Komunistične Sole
Komunizem se trudi na vse načine, da bi svoja zmotna načela kar najbolj razširil. Pri tem seveda ne zanemarja šol in tečajev, V katerih vzgaja komunistične propagatorje. Kjer komunizem država dovoljuje, deluje odkrito, drugod pa se skriva pod raznimi nedolžnimi imeni ljubiteljev prirode ali celo človekoljubnih ustanov.
V Franciji soi 1. 1936. in v prvih mesecih leta 1937. organizirali celo vrsto predavanj za člane stranke in za komunistično mladino. Ta predavanja pa še zdaleka niso odgovarjala marksističnim potrebam in splošnemu razvoju stranke. Boljši uspeh pa je žela komunistična stranka, ki je odprla posebne centralne šole.
V Španiji so ustanovili mnogo šol, da bi politično vzgajale republikansko vojsko. Komunistična stranka USA je priredila celo vrsto predavanj, da bi spravila v maso komunistično ideologijo. Glavna naloga vseh teh ustanov je, da ustanavljajo posebne krožke in šole; tako imajo v New Yorku, Chicagu in Filadelfiji posebne tečaje za nove člane komunistične stranke. Sploh so Združene države Severne Amerike prve, ki so izven Rusije začele ustanavljati take šole.
V Harlemu je podobna šola namenjena črncem. V 1. 1937 pa so bile ustanovljene take šole še v Veliki Britaniji, Belgiji in Švici.
Tam, kjer je komunistična stranka pa zakonu dovoljena, imajo take šole velik vpliv
in so zelo številne: n. pr.: »Marksistična delavska univerza v Franciji«, »Delavska šola združenih držav«, »Nemška delavska univerza v Parizu«, »Marksistična delavska univerza v Londonu«, »Socialistična akademija v Pragi«, »Socialistična šola v Amsterdamu« in »Marksistična delavska šola v Zurichu«.
Rdeči učitelji znajo mojstrsko vcepljati mladini komunistično miselnost. Neki francoski komunistični učitelj je zmagoslavno vzkliknil:« Vsak od nas bo vzgojil vsaj deset učencev na leto in tako bo kmalu na naših volilnih listah 150.000 na novo vpisanih volilcev.«
Iz popotne torbe
Gospa Straža se je podala na potovanje po mili slovenski domovini. Da bi ne bila kar tako brez vsake soli, se je pred odhodom pomudila pri nekaterih ljubljanskih kavarniških omizjih z željo, da se nasrka nekaj znane kavarniške modrosti. Pogovor se je sukal okrog lista, ki je po nekaj presledkih iz Misli preko 6esede Dejanje postal. Eni so bili zanj, drugi proti. Tisti, ki vidijo v odločni katoliški dejavnosti v besedi in dejanju ter v zvestobi slovenski katoliški skupnosti politično-verski pritisk ter mislijo, da lahko ohranijo svojo notranjo svobodo v ljubimkanju z levico, so bili vsi navdušeni za Dejanje, nekateri so bili brezbrižni, drugi pa proti.
V	Kočevju so gospo Stražo opozorili, da stražarji in mladci niso primerni agitatorji za »Dejanje« in menijo, da je najbolje, da nimajo nobenega opravka z njim. Novo mesto mu je dalo redke prijatelje med starejšimi, Kranj se je zdramil, v Celju pa so se čudili, kako je to, da je Jutro, ki je proti konkordatu, za Dejanje, in kako je mogoče zvestim ovčicam enkrat nastopati za škofe, drugič pa se ne zmeniti žanje; za poslanico španskih škofov ne marajo, na Kitajskem pa se zavzemajo za katoliškega škofa proti katoliškemu admiralu. V Mariboru se študentje še niso odločili. Nekateri maloštevilni so si nadeli znake iz križa in kladiva, kar naj bi po nekem marksističnem listu dalo vsakemu svoje: križ »klerikalcu«, kladivo marksistu. Tudi na mariborski teologiji je nastalo nekaj dvomov. Videli so, da so liberalni in marksistični list kot »Jutro«, »Edinost«, »Sobota«, »1551« vsi toplo navdušeni za Dejanje, katoliški list kot »Slovenski delavec«, »Mi mladi borci«, »Straža v viharju« pa proti. Nekateri so se odločili za prvo, večina pa za drugo stran, kjer so katoliški listi. Drugi so rekli, da bodo malo počakali, če se bo morda g. Kocbek, ki je menda glavni ideolog Dejanja, spravil s Cerkvijo. Drugi, ki so bliže njega, zopet pravijo, da tega bržkone ne bo storil, ker vedno bolj skuša dokazati, da ima on prav, ne škof.
Bol proti veri
Olejčuk, sedanji tajnik brezbožnikov v SSSR, ,je nedavno izjavil, da se je komunistična stranka odločila, da bo spremenila vse narode sovjetske zveze v brezbožmiške borce; sovjetska mladina mora postati popolnoma brezbožna; ne 'križ, ampak srp in kladivo morata ibiti zanjo sveti znamenji.
Ni čuda torej, če je po takem pojmovanju umorila neka komunistka Siromjatnikova pravoslavnega škofa v Tambovu v trenutku, ko je prišel iz cerkve. Morilka je izjavila, da je izvršila svoje dejanje zaradi izzivanja narodu sovražne pravoslavne duhovščine. Bila je oproščena, stranka brezbožnikov pa ji je obljubila, da jo bo ščitila tudi v primeru morebitnega sodnega postopanja.
V	Tuli imajo strelsko šolo za mlade komuniste; za tarčo jim služijo kipi Kristusa in apostolov. Tisti, ki zadenejo največkrat v bližino srca teh kipov, dobijo za nagrado zastonj vstopnice za kino. Oblasti so prepovedale uporabo takih tarč v Moskvi in Leningradu zato, da ne bi s tem preplašili tujcev.
Iveri
Ukazu rajhovskega notranjega ministra,
ki je prepovedal drž, uradnikom pošiljati svoje otroke v zasebne šole, razen če je za to podan tehten razlog (n. pr. da je državna šola preoddaljena), je sledil ukaz rajhovskega pravosodnega ministra, ki prepoveduje notarjem, v kolikor jih ni zadel že prvi ukaz, pošiljati svoje otroke v privatne šole.
Minister za vero na Wiirttemberškem je pred nedavnim izdal ukaz, po katerem se smejo pri pouku petja v nemških osnovnih šolah peti le one cerkvene pesmi, katere obe Cerkvi smatrata kot skupno versko dobrino. Dalje prepoveduje, da bi pri pouku petja v nemških osnovnih šolah peli one cerkvene pesmi in korale, ki so po pojmovanju višjega cerkvenega vodstva sestavni del konfesionalnega pouka. Naučiti učence te pesmi je naloga veroučitelja med veroukom.
Vodilni list, ki se ogreva za nemško vero »Durchbruch«, hoče 1. 1938. doseči, da bodo njegovi čitatelji popolnoma uravnovešeni kar se tiče teoloških skribi, in popolnoma neobčutljivi za pridige o Kristusu. Vera v Kristusa sme kot taka obstojati za borca, ki se bori za nemško vero, le še kot zgodovinski pojav. »Sploh pa v religiji ne gre za vprašanje: Kristus ali Antikrist? Tega vprašanja čitalci »Durchbrucha« na srečo ne poznajo. Gre končno le za vprašanje: Kaj koristi nemškemu narodu?« (Durchbruch). Popolnoma nejasno je, čemu je za rešitev tega vprašanja, ki je zgolj politično, potrebna neka religija. Na to odgovarja »Durchbruch«: »Kot novi člen stopa v versko življenje nemški narod.« In dalje: »Nemčija obsega od sedaj naprej politično in kulturno moč; to je, gledano z verskega stališča in s stališča kriščanstva, ona vsebuje pogled na vse in zato odpravlja svetopisemski pogled.«
Da bi bila univerza zopet verna. Profesorji
in dijaki univerze v Salamanki v Španiji so sklenili, da bodo priredili ciklus predavanj o svetem Vincenciju Pav. in pravem krščanskem usmiljenju ter delu za bližnjega. 30. januarja je bilo prvo predavanje.
Slavna plesalka odšla v samostan. Znana francoska plesalka in gledališka igralka Ida Rubinstein, ki je bila 20 let ena najznamenitejših francoskih igralk, je prestopila v katoliško vero. V maju bo za slovo igrala v drami » Jean-ne D'are«, nakar bo vstopila v benediktinski samostan.
Po najnovejših podatkih šteje frančiškanski
red koncem leta 1937 2089 samostanskih družin s skupno 25.464 člani. Red je razdeljen v 104 province. Izmed vseh članov je 11.894 duhovnikov, 5912 novincev in 7703 bratov. V različnih šolah, ki jih vzdržuje red, študira 8962 dijakov. V zadnjih dveh letih se je število povečalo za 393, — Drugi red sv. Frančiška, sestre sv. Klare, ima sedaj 616 samostanov s 13.667 sestrami, tretji red pa, izvzem-ši 81.248 sester, ima 2,007.690 članov.
Najlepša ženska slika. Veliki katoliški borec Windthorst je neki dami v stiski pomagal. Ta se mu hoče zahvaliti in ga vpraša, s čim bi ga razveselila. Poprosi jo za njeno sliko. Dama ga povpraša, kako se naj slika in ji je odgovoril: »Slikajte se, kako svojemu otroku sklepate roke k molitvi. To je najlepša poza, ki si jo za mater lahko mislim.«
Gospod minister, ste se mogoče na čem spodtaknili? Bivši francoski min. predsednik in predsednik republike Thiers je bil nekoč v Rimu na obisku. Obenem je pri papežu Gregorju XVI. zaprosil za avdienco. Dal pa je papežu že vnaprej naznaniti, da pred njim ne bo poklenil. Bil je namreč protestant. Papež mu je sporočil, naj stori, kakor ga je volja. — Ko je Thiers zagledal papeža, je padel na kolena. Tedaj fa papež vpraša: »G. minister, ste se morda na čem spodtaknili?« »Jasno«, odgovori Thiers, »na veličini papeževe moči se ^podtikamo vsi...«
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA LIGO NARODOV IN SVETOVNI MIR NA BELGRAJSKI UNIVERZI.
Dne 21. febr. bi naj bil občni zbor omenjenega društva, ki je še edino, ki ga vodijo nacisti, zakaj vse druge akademske organizacije imajo že v monopoliziranem zakupu marksisti, to pa zaradi najnesramnejših sredstev poleg terorja in grobe sile, s katero so si ustvarili najbolj privilegirani položaj, kar jih je od osvo-bojenja semkaj imela katera akademska skupina na belgrajski univerzi. Način, kako so razbili in onemogočili občni zbor omenjenega društva, spada gotovo med najbolj klasične primere »psihološko-masovne akcije, nekrvave in tihe (a često zelo krvave), neprestane marksistične revolucije«, katero izvajajo komunisti nemoteno na belgrajski univerzi ne samo proti vsem antikamunistično razpoloženim akademikom, temveč tudi proti profesorjem. Njihov najpodlejši teror in grožnje z novimi neredi in štrajki je obvladal popolnoma celo univerzitetne oblasti, ki so spričo zadnjih dogodkov na univerzi postale brez moči in so docela paralizirane z destruktivno hegemonijo komunističnega generalštaba.
V	veliki dvorani na univerzi so se zbrali člani Društva za ligo narodov in svetovni mir. Govorniki so že imeli pripravljene govore, kjer bi poveličevali zlasti mir in Društvo narodov. Prisoten je bil tudi odposlanec ministrstva za zunanje zadeve, tako da je izgle-dalo, da bomo imeli priliko biti priče veličastne manifestacije za mir in pobornico svetovnega miru — Društva narodov. Ali zelo smo se zmotili, zakaj komunistična podtalna aktivnost je tudi s svoje strani doprinesla svoj delež. Ni še nastopil prvi govornik, ko se zasliši iz avle in stopnišča votlo grmenje in bob-
Književnost
ZIMA MED GOZDOVI.
V	strmi rebri je tiho sameval gozd, kot da se je pogreznil v skrivnostno sanjo. Zaman so trkali obenj jutranji sončni žarki in ga ovijali v svojo mehko zlato kopreno. Ni se zbudil iz sanj, sanj o daljni ptičji pesmi, ki je ni bilo od nikoder. Čisto v bližini so rezali obzorje visoki grebeni Triglava. Sonce se mu je ujelo v sneženo kapo. Golica je bila vsa v narcisah, ki so mrzlo dehtele. Nad vsem tem se je bočilo nebo kot velikanski baldahin iz mehkega, svetloplavega muselina. Sonce je plavalo na njem kot velik briljant. Na snegu se je zrcalila krasota zimskega jutra. Ves breg je bil pre-prežen s smučkami.
Smuška proga se je spuščala s Španovega vrha, se vila skozi gozd med temnim smrečjem in zdrknila preko S-a globoko v dolino. Sneg je bil ponekod trd kot beton. Krtine in jame so zelo otežkočale vožnjo. Proga je bila na mestih precej razrita. Askovci smo dobili nalogo, da jo popravimo. Razdelili smo se po trije in trije vzdolž ob progi. Mašili smo v jame snega, ga teptali s smučkami in se kregali, * kdo opravlja težje in napornejše delo. Ludvik in Stanko sta bila zgovorna za deset jezičnih dohtarjev.
»Delajte, lenuhi! Gledate okrog, kakor da še nikdar ne bi videli snega. Če mislite, da vas bo kdo zastonj redil tukaj, se zelo motite. Stanko, ti si najbolj len!«
»Le tiho, Ludvik! Saj se dobro poznava. Zdi se mi, da sva oba krvava pod kožo!«
Sneg je v zlatem prahu, ki so ga razsipali sončni žarki, tako vabljivo blestel, da se skoraj ni bilo mogoče ustavljati skušnjavi. Kar se tiče terenov, izbire nismo imeli velike. To pa zaradi naših »izrednih« smučarskih sposobnosti. Zato smo razkazovali svoje umetnije na »Travniku idijotov«. Včasih je namreč tudi
nenje. Ni trajalo dolgo in postalo nam je jasno. Avla, stopnišče in hodniki pred dvorano polni: tuljenje, uaa (fej!) vzkliki, besno vpitje. Med nasilno odprta vrata stopi poveljnik rdeče armade, ki je v četverostopih prikorakala, da korporativno intervenira. Čuje se povelje: »Napolje, vuci batine, u suprotnom slučaju biče defenstracije!« Slede žolčna obračunavanja z obeh strani. Grozi najhujše. Nacisti se sklicujejo, da je občni zbor odobren od rektorja, legalen. Vse zastonj. Kličejo telefonično rektorja na pomoč, a rektorja ni. . .
Številčno petkrat večja levičarska masa pritiska proti vratom. Poslednje povelje: »Napolje, izdajice!« Kaj smo hoteli. P.oborniki »miru« z vpognjeno glavo s predsednikom društva na čelu s težkim korakom zapuščajo nečastno, a v znaku »pacifizma« bojišče. Če nismo hoteli krvi, smo kot petkratna manjšina morali izbrati, četudi nečastno, vendar manjše zlo — »pacifističen umik«. Na odposlanca zunanjega ministrstva je ob odhodu zalajalo nešteto grl: «Uaaa, dole!«
Društvo za ligo narodov in svetovni mir namerava sklicati svoj občni zbor v privatni hiši in zaprositi oblast za zaščito pred »zastopniki demokracije, svobode in miru«, kjer je, četudi so redni slušatleji belgrajske univerze, na univerzi ne dobe.
*
V	Sofiji so komunisti poizkusili .izvesti atentat na ruskega emigranta in časnikarja Solonijeviča, ki ,je ustanovili v Sofiji v ruščini pisan dnevnik »Golos Rosii« (Glas Rusiije), v katerem se je boril proti boljševiškemu nasilju. Komunisti so mu nastavili na domu peklenski stroj, ki je ubil njegovega uslužbenca in smrtno ranil njegovo ženo, dočim sta bila on sam in sin le lažje ranjena.
Šport
Tekme tečajnikov in tečajnic Akademskega športnega kluba na Črnem vrhu nad Jesenicami.
Na Črnem vrhu, kjer se je letos vršila »slovanska olimpijada« v alpski kombinaciji, je ASK priredil 15. februarja klubske tekme, na katerih so pokazali tečajniki in tečajnice zadovoljivo znanje. Ob zaključku dobro uspelega tečaja so se vršile tekme v treh skupinah. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Nadaljevalci: Arko Ludvik 1.33,2; Junež Stanko 2.01; Klanž Leopold 2.38,8; Sever Ivan 2.40,2.
Začetniki: Čuješ Rudi 1.08,4; Kraner Martin 1.18,4; Škerl Boris 1.45,8; Duh Andrej 2.04,
Dame: Lipoglavšek Slava 1.47,2; Dolenc Mary 1.59; Pogačnik Lija 2.18,8; Dobovšek Milena 3.14,2; izven konkurence Remec Lada 1.34,6.
Proga nadaljevalnega tečaja je bila izredno težka. Dolžina 1.5 km z višinsko razliko 250 m. Proga začetnikov in dam, srednje težka. Dolžina 1 km z višinsko razliko 150 m.
ASK je priredil za svofje člane, zlasti pa še za tekmovalce, prijeten družabni večer, na katerem so prejeli svoja zaslužena darila. Prvak I, razreda za 1. 1937/38 je Herle Franci, ki si je priboril zlati pokal velikega prijatelja kluba dr. Antona Korošca.
Da si osvajajo prva mesta predvsem novinci, je največji dokaz in poroštvo, da klub dobiva vedno novih in zmožnih moči, ki bodo na velikih mednarodnih borbah dokazali tehnično višino ter branili športno čast katoliških akademikov ter slovenske univerze.
Program žosistov
(Nadaljevanje.)
V	nravnem oziru si prizadeva razviti res živo zavest človeškega in krščanskega dosto* janstva, vzeti eliti in masi občutek manj' vrednosti, nemoči in fatalizma. Nasprotno ji® vceplja zavest prostosti, odgovornosti in razU' mevanja pravega cilja. Vzpodbuja jih, da uve* ljavijo svojo rtioč, pogum, in stremljenje k višjemu življenju. Ta vzgoja bodi pozitivna i*1 aktivna. Svoje člane vzgaja k odkritosti, p°' žrtvovalnosti, zdravemu in poštenemu veselja Ne boji se obdelovati resnih zadev, kot n. pf' razmerje med fantom in dekletom. Daje mla' dim delavcem in delavkam dovršeno pojm°' vanje ljubezni, spoštovanja in medsebojne^® zaupanja, ki edino ustvarja in ohranja v za' konu moč, zvestobo in srečo. Mnogo vzgaja k lepemu vedenju in vljudnosti.
Velik vzrok propada v kakem stanu je ne' vednost v najvažnejših njegovih vprašanjih' Zato jih mnogo poučuje o vseh vprašanjih, k* so socialnostanovskega značaja (izbira p o' klica, poklicna higiena, nravnost dela, vlog® kapitala. ..). Enako pazijo tudi na telesno' zdravstveno vzgojo.
Poleg tega, da hoče JOC mladim delavce® vcepiti zavest dolžnosti do sebe, do tovarišev in do družbe, pa hoče na drugi strani tud' braniti njihove pravice in zahteva, da p o' stane okolica, v kateri živijo, vzgojna, da ljudi ceni, ne pa ponižuje. V tem oziru imajo p°' vsem določen socialni program, ki ga pošto' poma izvajajo, in so tako pri oblasteh, ko* ostalih socialnih ustanovah že mnogo dosegli'
Vse dopoldne drugega dne smo trasiral' progo za tek. Na vejice smo natikali rdeče za' stavice. Precej na gosto:
»Da bodo ja videli,« se je kregal Stanko.
Popoldne je bil tek. »Vedno Vesel« je zop^ zabaval tekmovalce in gledalce. Pa ni izgubi! poguma, ampak se je drugi dan poskusil še v skokih. 2e v zraku se je počasi vsedel n® smučke in ob burnem ploskanju privozil il zračnih višin ter srečno pristal na zemlji.
Pot nazaj, na Črni vrh je potekla v gl°'
bokem molku. Ludvik in Stanko, ki sta na® s svojimi pravdami skrbela za smeh in zabavo« sta molčala, kot da bi se zaklela. Zatopila st® se v svoje filozofske misli. Nasproti nam je pr}' šel Žane. Jeziki so se nam razvezali. Pr*' povedovali smo mu, kako je bilo v Planici, 0,1 pa nam je povedal, da nas na Črnem vrhu že čaka večja družba. Prijeten večer, poln petja' harmonike in iger je bil predpriprava na v«' liko tekmovanje ASKa, ki je bilo naslednje!.3 dne. Tekmovali so trije tečaji, začetniki, da«U' ski in nadaljevalni. Borba je bila nad vse ostra in napeta in ji je »publika« z velikim nimanjem sledila. Trije so bili prvi, trije zadnj1; Zadnji med zadnjimi sem bil jaz in ASK J**1 je za zaslugo, da sem vsaj toliko dober bil, & sem prišel skozi cilj, svečano obljubil klobas0' Klobasa je sicer dobra stvar, motilo je flf' koliko le to, da je prehodno darilo in bi r moral čez leto dni predati svojemu naslednik11' če bi me slučajno kdo posekal, kar pa seveOs ni verjetno.
Toda mislite si moje presenečenje, ko f®1 je klobaso tako rekoč izpred nosa odnesel ^ uganite, kdo! — sam Maks, mednarodni šai11 pijon na sankah, ki si je s sankanjem na novem vrhu pridobil nesmrtne lavorike. Nek®! časa sem bil silno potrt, potesm sem si Pa mislil:
»No, pa naj jo ima! Saj je prehodna.«
Draši-
lepo pasti umetnija. V tej stroki smučanja sem se jaz najbolj odlikoval. Neprijetna posledica tega je bila, da so se mi hlače kmalu bohotno razcvetele. Sicer cvetlice zelo ljubim, ampak ne na hlačah.
Dan je bil blesteč kot biser. Sonce se je nagajivo smehljalo z neba. Gore so bile nanizane okrog kot venec. Obraz Triglava je bil globoko razoran. Snežena kapa se mu je iskrila v luči. Na Golici so se narcise prav lepo razcvetele. Kadilnikova koča je kakor omamljena od sladkega vonja strmela iznad njih v dolino. V smreke se je zdaj pa zdaj mimogrede ujel veter, jim nagajivo razcefral veje in nato odhitel v daljo. Z njim je odhajal vrisk smučarjev. Nekje daleč v gozdu sta jodlala Hanzek in Joško, ki sta pripravljala telefon. Hanzek in Joško sta rada telefonirala, zlasti zvečer v kuhinji. Bila sta kot Kastor in Poluks. Smučke so drsale po snegu in njih pesem je dramila gozd iz spanja. Duša se je ob tej krasoti polnila z radostjo. Skrbi so se razpršile kot meglice, ki so se prikazale na obzorju in se razsule v sončnem blišču.
Proga je bila popravljena. Tekmovalci so divjali po njej v dolino. Lojze je vihral kot burja.
»No, če se ta prekucne, ima nekoliko drugačne občutke kot jaz,« sem si mislil in mi je dobro delo.
Popoldne smo si obljubljali obilo užitka. »Travnik idiotov« je čakal na nas. Pa se nam je izjalovilo. Morali smo pripravljati slalom progo, kar nam ni prav nič dišalo. V enakomernem ritmu smo udarjali- ob tla, da je kar bobnelo: bum, bum, bum, bum. Vmes so seveda padale zbadljivke. Po licih so nam polzele rosne kaplje. Sonce se naim je posmehovalo z neba in sneg nas je vabil. Okrog nas je molče snival gozd.
Ko je bila proga pripravljena, je bilo sonce že zelo nizko in je zdrknilo za obronke gora. Med nebom in zemljo se je razstrla megla. Le vrhovi so gledali iz nje. Vrh Triglava je bil
obdan z rdečo zarjo. Izza Golice je pokukal večer in pohitel za soncem.
*
Večeri v koči so bili lepi. Na stropu je visela svetilka, ki jo je bilo treba neprestano privijati in odvijati. Če si odvil, je siknil plamen skozi cilinder, če si privil, je zdrknil sam vase in počasi zadremal.
Hanzek je zaigral na ustno harmoniko. Igranju je sledilo petje:
Moj Tintek, moj Tontek je moral bit toldaa-aat, podnevi imartiral ponot na tradi ta-aal.
Zadnji verz je bilo treba hitro izgovarjati, tako da se je skoraj jezik polomil.
Naša pesem je bila prešerna in je prihajala iz veselih src.
Skozi okno je lila mlečnobela svetloba, pomešana z mrakom. Čas je bilo iti spat.
Drugi dan so se vršile tekme. Bilo je oblačno. Sonce se je skrivalo za temnosivo kopreno. Z Golice je pihala burja in se gnala po gozdu, da so smreke ječe iztezale svoje veje, kot bi prosile milosti. Drug za drugim so tekmovalci odhajali s starta. Burja jim je metala v obraz prgišča snega. Najbolje je vozil Lojze. Zadnji pa je bil »Vedno Vesel«. Tekmoval je, ne da bi si ogledal spodnji del proge. Pred vsako strmino se je vsedel in se sede peljal navzdol. Isto je delal pri slalomu, kjer se je skozi cilj pripeljal sedeč na smučkah. Tekmovalci so ugotovili, da ima hlače iz zelo trpežnega blaga. Mislim, da sem našel v njem resnega konkurenta, razen kar se tiče hlač, kjer me je že itak posekal.
Po tekmah smo odrinili v Planico. Ko smo dospeli tja, je bila noč. Zvezde so zelenkasto sijale. Po snegu je bila razlita mlečnobela lunina svetloba. Po tleh so se risale dolge sence. Z nami so prišli Čehi. Na postaji so jih slovesno sprejeli. Tudi slavoloki so bili postavljeni. Na visokih mlajih so vihrale zastave.
1 »tv* v. /• •
Gostilna »Zadružna klet“, Kongresni trg 2	JursUft