J. .A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 523 j. A. G. IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. Državni licejski knjižnici v Ljubljani je gosp. vet. zdravnik Hugon T ur k izročil šop pisem, ki jih je Jos. Cimperman v letih 1871 do 1878 pisal Luciji Kralj ičevi v šent Vidu nad Ljubljano. Kraljičeva je bila rojena 9. decembra 1854. v Šent Vidu na hiš. štev. 51, njen oče je bil poštar Mihael Kraljic, njena mati Lucija, roj. Krištof. Hči ugledne narodne rodbine je kmalu prišla v tok našega narodnega gibanja po dojbi „taborov", ustanovila šentviško čitalnico, bila nje tajnica in tako "V, -i^V ^BlfC JU* ¦¦¦¦'-¦ v sredi lokalnega narodnega gibanja. Kakor marsikatero drugo „na- Po prvem pismu sledi v ohranjeni korespondenci premolk dveh let. Cimperman se je^brnil zopet do Kraljičeve, ko je umrl njegov brat „ Franjo in je nabiral prispevke za njegov spomenik in naročnike za * njegove pesmi. Priložen je parte po bratu, datiran z dne 30. maja * 1873., natisnjen v neruskem jeziku (tudi izdaja bratovih pesmi nosi nemški Cimpermanov motto). V nemškem jeziku so zložene „Todten-blumen." (Den Manen meines Biuders gewidmet.) Im Herbste 1873." — napisane z Erženovo roko; tukaj je iz te zbirke priobčen samo sklepni sonet. Cimpermanovih pisem Lucinki se menda ni zgubilo mnogo; niso pa ohranjena njena pisma; v Cimpermanovi obsežni korespondenci, ki jo hrani državna licejska knjižnica v Ljubljani, je ohranjenih samo troje njenih vizitk z neznatnim tekstom. Ko se je Lucinka 19. februarja 1878. omožila z Andrejem Odlazkom, načelnikom postaje, je bilo korespondence konec. Tukaj priobčen a korespondenca nam odpira pogled v ono dobo, ko se je pri nas začelo razvijati narodno meščanstvo in je literatura začela postajati socijalen faktor. Intimno, podrobno gradivo, ki dovoljuje pogled za naše literarne, kulturne in politične kulise onih dni, ki kaje one najmanjše žile in žilice, pO katerih je dobival moči naš aarodni preporod. Zat6 je tukaj tudi priobčenih troje neliteramih pišeta, eno Costovo, eno Bleiweisovo in eno iz neznane ženske roke. 524 J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. Kakor zgodovinarju literature in kulture bo lahko {služilo pač tudi K . našim pisateljem: Ivan Cankar je vedno tožil, da takega gradiva pri nas m. Samo po sebi se razume,, da temu gradivu s kakršnimikoli retu-; sami nisem smel vzeti onega posebnega duha in barve, ki jo ima. 1. Blaga gospodičina! t\ Dne 16. julija,1 ko sem bil pervič in skoraj gotovo tudi zadnjič v 1 feVašem lepem kraji, ste mi dali po'moji izrečeni želji ličen pušljic iz rož svojega domačega verta v spomin na Vas in jaz sem Vam bil obljubil, da se bom pismeno zahvalil za Vašo meni izkazano prijaznost in dobrost. Mnoge okornosti so me do denes zaderževale izpolniti to svojo sladko dolžnost. Danes pa Vam pošljem te-le revne verstice, katere blagovolite prijazno sprejeti! Jaz Vas jako cenim in spoštujem zaradi Vašega prijaznega in olikanega vedenja, posebno pa še zaradi Vašega v resnici domoljubnega šercaTin Vaših izverstnih dušnih lastnosti j, katere spoznati sem imel naj lepšo priliko, ko sva govorila o našem narodu i. t. d., zato Vam kličem iz globočine svojega oserčija: le naprej, ljubeznjiva gospodičina! Tudi sem tako derzen, da se Vam denes priporočim za eno Vaših fotografij; ali smem upati, ka boste izpolnili mojo željo, ko Vam bo mogoče? Serčen pozdrav Vam in Vašim starišem! Vaš udani V L j u bi j a n i, 26. jul. 71. Cimperinan. Lucinki Kraljicevi. Dišečih rož od Tebe dobil, Ko pervič sem prišel do vas, In pervič in znabiti zadnjič Tvoj zali videl sem obraz. i Cimpermanov brat Fr. Serahn ima v svojih ,,Pesnih" (V Ljubljani 1874., str. 63—64) tudi „Ljubav do doma. (Posvečeno gospici Luciji Kraljič-evi 16. julija 1871.)" J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 525 Dar ljubezujive Tvoje roke, Cvetice zdaj so vže suhe, A kedarkoli jih pogledam, Zavriska v persih mi serce. Veliko vže darov ljubezni Iz ženskih rok sem jaz prejel, A bolj ko vsi mi Tvoj je všeči, Najbolj sem Tvojega vesel. Zatoraj, dokler živel, hranil Bom v serci nž-Te jaz spomin, Ki bo mi sladko tolažilo .-.. ....... . . ... ... . ¦.. V življenju polnem bolečin. — Jos. Cimperman. Draga gospodičina! Lepo hvalo za prijazno izpolnitev Vaše dane obljube. Tudi jaz Vam bom poslal kakor upam, kmalu bratove #emšk# pesmi. Te dni sem jim spisal predgovor, ki se bo tiskal pred-nje. O slovenskih Fran-ce-tovih pesmih še nijsem izvedel do danes ničesa; da morajo tiskane biti, se umeje samo ob sebi. Tu Vam pošiljam najnovejše svoje delo, katero sem dal le najdražjim svojim prijateljem, ki urno molčati, kajti slave jaz ne maram nikedar in nikoli. Prosim, ohranite tudi Vi pesem le za-se. Kako srečni ste Vi, draga gospodičina, v svojem resnično lepem kraji! Ko bi mogel jaz biti tam poletni čas, terdno se nadejam, da bi popolnem ozdravel na duši in telesi. Nikedo ne verjame, kako bolan sem jaz. In moja bolezen ni j so prazne muhe, kakor navadno pri mladih ljudeh. Moja bolečina izvira edino iz moje ljubezni do resnice; in nasprotje mej resnico in hinavstvom, koliko je to dendenes po sveti in posebno v naši ubogi, nesrečni deželi. Naj molčim, lepa gospodičina, o v ^ teh stvareh, katere se denes še ne dade prenarediti. wc*jw-v J^^zb t^jt* /«*#;' Upam, da ste Vi zdravi in veseli. Ostanite mi zaravi in veseli tudi <7ib6 Jsj vprihodnje. In srečni! ^/^Sh) Oosp. riostnik2 Vas lepo pozdravlja. In tudi jaz se se temi verstami še enkrat prav lepo poslavljam od Vas ter se Vam priscrčno zahva- Z&A* *^B - Hostnik Davorin, poznejši ruski profesor. V Cimpermanovi korespondenci je ohranjenih dvoje njegovih pisem, %^/f/kf ;. W'?"***> ^°> %**¦&*-** 326 J. A. G.: IZ C1MPERMANOVEGA KROGA. Ijujem za vso postrežbo, katero sem vžil v Vaši prijetni hiši. Videl Vas pač ne bogi niked&rjgeč! Pozdravite, prosim, mamo. Srečni. Vaš V L j u b 1 j a n i Cimperman. 18^73 3. Draga moja prijateljica! Vašo listnico, iz stolnega mesta našega cesarstva mi poslano, sem prejel in lepo se Vam zahvaljujem, da se me vedno prijazno spominjate in še celo tam zunaj, daleč, daleč od doma. Uverjeni bodite, da ste tudi Vi v mojem serci vpisani mej tistimi, ki so mi naj ljubši na sveti. Kaj ste videli na Dunaj i in kako Vam je ondi dopadlo, tega Vas ne bom izpraševal. Pred kratkim sem dobil list od svojega prijatelja, v katerem mi na sedmih straneh ne govori o druzem, nego o razstavi in o dunajskem življenji, a poslednjič še vzklikne: „saj ti ne morem popisati; to se mora videti." Ko bi bil jaz videl razstavo, meni bi stvo-rilo to mnogoverstno korist. Kaj se hoče.---------- Ker sem sedaj dopoludnejfavno sam, kar je velik čudež, in imam tudi še nekoliko časa, bi Vam rad še kaj pisal, ali res dobro ne vem, o čem? Da bi Vam odkrival rane svojega serca, ki jih prejemljem v noveišem časi od tistih, ki so z mano v eno skledo pomakali, to ne bi bilo možko in tudi brez vse koristi, veselih novostij pa ne vem, ker moje zunanje življenje, kolikor se ga svetu kaže, je navadno in enakomerno; mej delom in študijami mi mine dan za dnevom in ta enolič-55f nosi le prodere, kedar se peljem ven ali kedar me kedo obišče, kar se prav pogosto godi. Ene bolečine pa Vam ne morem in ne smem za-molčati, saj Vi jo boste vedeli ceniti: po mojem nepozabljivem brati * Franji mi je čedalje bolj hudo in čedalje bolj ga pogrešam. Kar mi * to bolest nekoliko lajša, je zavest, da ni j zastonj živel na sveti, kar mi * priča vsak dar, ki ga njegovi čestilci, visoki gospodje in gospe, pokla-,1 dajo v moje roke, da se bo Fran ju mogel napraviti njega dostojen grobni monument, kateri bo služil v čast darilcem samim. Tudi moji prijatelji so vže ali pa bodo v kratkem položili svoje darove na darilno rnizo^' in ker bi mene veselilo, da ne bi mej njimi manjkalo nobenega, a Jeran mu ie na tako prošnjo odgovoril 12. sept. 1S73.: „Ako njegove pesmi na sviilo daste, glejte, da ne bode vmes kaj tacega, kar bi njegovemu lepemu J. A. G.: IZ. CIMPERMANOVEGA KROGA. 527 ki ga jaz ljubim, ali smem tudi Vam naznaniti, da bi rad se ponosom rudi Vaš dar poslal dru. Razlagu, če bi me osrečili z njim, za kar vljudno poterkam na Vaše in Vaših znancev serca, pri katerih bo imela Vaša beseda gotovo naj boljši vspeh? Dovolj sem govoril in vem, da ne^astonj; torej drugo pot več o tej važni stvari. Danes Vas lejše vprašam, kedaj me boste obiskali, in pa Vam povem, da bi bilo rneni v veliko veselje, ko bi se mojim lepim korespon-^^dentinjam pridružila od sedaj naprej tudi moja lepa prijateljica Lu-cinika? Ali se smem nadejati, da se to zgodi? Meni ne dela nikake teže, časi eno pismo več napisati in z Vami rad občujem; če bom vslišan, bom tudi povedal, zakaj. Jaz sploh nijsem prijatelj žensk, a Vas imam rad. Tisti prilog „blagorodni" na mojih pismih izpustite; jaz ga ne maram! Poljubljam roko, Vas stari V Ljubljani 2abjak 120 Cimperman. IS 1173 ne 130 . 4. Draga moja Lucinika! Serčno se Vam zahvaljujem v svojem in svoje matere in sestre imeni za poslani lepi dar k bratovemu spominku. Kakor hitro se poverne moj blagi prijatelj gosp. dr. Razlag iz Beča, izročil mu bom Vaš donesek z drugimi vred, ki so se v tem časi nabrali. Tudi jaz sem hud na Vašega „gospoda", ker Vas je, ravno ko ste bili namenjeni, meni veliko pisati, z opravkom odvernil od tega. Ker pa ste mi obljubili, da mi kmali veliko pišete, se bom nadejal od dneva do dneva odgovora na zadnje svoje Vam poslano pismo. Vaš odgovor spominu kaj utegnilo škodovati, ako bi morebiti med njegovimi spodbudnimi pesmimi vtegnila biti katera, ki na mesenost nateza, kar mi sicer ni znano, vender pa ne vem, kaj je vse pisal, ker dajal je pesmi tudi v druge časnike. — Kar je tukaj pridjanih soldov, naj bo za Vas in sploh za deržino; za sponunek zd,aj dajati nisem v zmožnosti; ako do tega pride, morebiti pozneje kaj; mislim pa, da zanj najprimerniši in tudi njemu najljubši spominek bi bil čeden križček na grob s primernim napisom." , Dežman pa 24. IX. 1873.: „So anerkennenswert nun die fur sein Grabmonu-ment eingeleitete Sammlung ist, so halte ich es zunachst mit denjenigen, welche die leidenden Mitmenscnen unterstiitzen, weshalb ich einen Obolus zu Ihrer Unterstiitzung beischliesse." 528 J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. mi bode merilo, po katerem hočem vravnati svoje obnašanje do Vas, draga Lucinika, v dneh, ki so še za gorami! Naj bo dovolj za denes. fnteresantne novice vprihodnjič. Pozdra-vite mi vse svoje ljube in prejmite moje in moje matere in sestre serčne pozdrave. Vaš udani V Ljubljani Carpenier. 18 ff 73 5. Draga moja Lucinika! Pojutrišnjim je Vaš god. Mej mnogo ljube in neljube voščilee, ki bodo ljubeznjlvo Vaše poterpljenje na terdo poskušinjo stavili, se uverstim tudi jaz. Ne bom mnogo govoril. Jaz menim, da Vam je vže davno znano, kako resnično Vas poštujem in kako serčno ljubim. Nemogoče mi je, besedo izreči svoja voščila, ki jih čuti serce za Vas, ljuba moja prijateljica. Rogovi'naj Vam dobrostno naklonijo vsega, kar more v resnici pripomoči k Vaši sreči. Vzlasti vam želim iz celega serca zdravja, da bi Vas kmalu pozdravil tako lepo cvetočo, kakor takrat, ko sem Vas videl pervikrat. Blizu nam je zdaj tudi božič in novo leto! Ko bi Vi vedeli, ljuba Cilika, kako se jaz bojim teh dveh dnij! Lansko leto o tem časi sem imel še brata in očeta; oba sta me zapustila v osmih dneh! Ako bom konec leta v duhu nekoliko ogledal se nazaj, prikazala se mi bosta mej drugimi podobami tudi oče in brat! Kakošna? — To je naj boljše, da tiste dni ne bom sam in moji serčni prijatelji vže skerbe za-to, da v njihovi druščini ne smem biti tih. Se^ljubezensko silo me pripravijo, da se moram srni jati, akoprem serce kervavi! — Vam voščim se tem letos zadnjim listom, i vesel božič in srečno novo leto! Pri tej priliki izrekam pa tudi egoistično željo: da bi mi Vi ohranili svoje cenjeno prijateljstvo tudi prihodnje leto! Jaz se bom vedno vrednega skazoval Vaše prijaznosti. Novega nič; dela_čez glavo! Pozdravite svoje ljudi in prejmite moje, in moje matere in sestre sc-rčne pozdrave! Vaš stari prijatelj , V Ljubljani Cimperman. 18|173 Moj prijatelj v hiši Vas tudi pozdravlja za god. J. A. G.: IZ C1MPERMANOVEGA KROGA. 329 6. Draga moja Lucinika! Tu Vam pošljem zaželjeni govor. Kako Vam bo po všeči, ne vem; upam vendar, da Vas nijsem razžalil z njim. Znabiti se Vam bode zdel govor prekratek, ali, zagotavljati Vas smem, da občinstvo, katero bo pri veselici navzoče, razen nekaterih izjem, nikakor nij toliko sterp-Ijivo, da bi radovoljno poslušalo dolge govore; torej ne smete biti hudi na-me, ako sem bil bolje kratek. Vi imate dovolj prilike, Svojim prijetnim glasom očarati serca poslušalcev in vspeha si smete biti gotovi. Prosim, da mi takoj odgovorite, kako ste zadovoljni mojim delom in da mi pošljete eno „legitimacijo" k veselici, da bo eden mojih prijateljev na mojem mesti poslušal besede Vaših rožnih ust. Pozdravite mi Svojo ljubo mamo in očeta in prejmite moje serčne pozdrave. Vaš stari V Ljubljani Cimperman, \ 18-T-74 Pozdrav. Predragi domorodci in domorodkinje! Denašnjemu dnevu je namen, da se po daljšem prenehanji zopet jeden krat v prijetni družbi pošteno veselimo ter si ogrevamo serce za našo narodno stvar. V sedanjih politično razburjenih časih je naša sveta dolžnost, da domorodne ljubezni nebeški plamen ohranimo vedno živ v prsih, da nas njegova čudodelna moč krepča na poti napredka in naobraževanja. Tem načinom izveršujemo „od zgoraj nam dano naročilo", in da-si tudi je naša družba pO številu mala, vendar smo jeden del našega rodu, kateri se v svojej celoti in z ozirom na neugodne mu okolnosti z vsakim dnevom dviguje na višo stopnjo samostojnosti in cesti. Predragi rojaki in rojakinje, ostanimo tedaj vsikedar zvesti premih nam materi Sloveniji, po katere tratah in planinah smo kot otroci tergali pisane cvetice, katera nas ljubi in vabi k sebi še zdaj in ki nam bode, kedar nam ugasne življenja solnce, dala tudi mirno počivališče v svojem naročji. — Bog živi, krepčaj in varuj drago našo mater Slovenijo i 34 530 j:a.g.: iz cimpermanovega kroga. V Ljubljani 6. svečana 1874. Častita gospodičina! Ljubeznjivo Vaše povabilo me je jako razveselilo. Tem več pa obžalujem, da mi ni mogoče, se Vaše veselice vdeleževati. Odpotujem namreč po svojih opravilih jutri v soboto v Pesth, ter se vrnem še-le V enem tednu. Imajte se toraj prav dobro pri Vaši besedi in pomnite se tudi nepozabljivega našega prijatelja Potočnika — vrlega sina slovenske očetnjave! Meni pa dovolite, da pridem v kratkem Vas, čestita gospodičina obiskovati na Vaš dom. Vas prav srčno pozdravljam in ostanem Vam udarni prijatelj IT L. M. Costa. Unb jcfjlummerjt %vi nun and) itn fii^len ®rabe; "Sein Sieb, baš ®u doII Sebensfraft gefungen, 3ft tief in . Da Vam je mojega brata monument^opadel, me veseli; podoba pa tudi meni nij popolnem po všeči. — Svečanost pri odkritji pak je popisana v ,,S1. Narod u" od 3. novembra. V „Zori" pa pride 15. t. m. krasna pesen, posvečena spominu mojega brata. Jaz sem vesel, da je vže vse v kraji i — Radosten sem bral, da sem Vam s poslano knjigo vstregel: čaka Vaše potovke vže druga, v kateri priporočam Vaši pozornosti posebno izborni povesti: „Es ist bestimmt in Gottes Rat", in: „Doctor Lamm-leins Heiratsgesciiichte". Sploh, ako bo Vaša volja brati, Vas bom to zimo lehko vedno hranil z dušnim blagom. Vidite, draga prijateljica, kako jaz dobro prorokujeml Tedaj le še malo tednov, po bom sopet za jedno krasno in umno prijateljico ubožnejši! Kaj je naše življenje? — Da sem jaz jeden tistih Vaših prijateljev, ki želf iz dna svojega serca Vas v resnici srečno videti, to vže davno veste; hudo mi je le, da ne morem nič pripomoči k Vaši sreči! A če ne morem pripomoči, veli mi natvorni razum, da tudi ne smem stati Vaši sreči napoti; prosim Vas torej, ljuba prijateljica, da mi poveste, ali smem še vprihodnje občevati z Vami, ali ne. Nerad bi imel, ko bi moja prijateljica le iz milosti občevala z menoj! — Kako bode letos se slovenskim gledališčem, ne vem; posebno dobrega se ne kaže nič! Tako vsaj mi vselej poroča moj namestnik v gledališču. (Jaz imam namreč prčšt vstop za celo sezono.) V saboto bode pela v opereti,,Skrivnost ljubezni", ki sem jo vže davno poslovenil jaz, pervikrat letos spet. gospica pl. Neugebauer. Se svojim „r~r—r" ne bode vzbudila prevelikega občudovanja. Bomo videli! J. A. G.: IZ CiMPERMANOVEGA KROGA.__________59^ Jaz se dobro imam. Skoraj cel dan je moja prijateljica pri meni ter se pogovarjava in norčujeva drug z drugim. To Vam je pa tudi dekle, kakoršnih je malo na sveti. Za žensko, menim vsaj jaz, je veliko, ako izverstno gc_yori in piše 5 jezikov, elegantno igra na klavirji, a tudi izborno — kuhati zna. Ta umeje, kar sem pisal, in verhu tega ima najplemenitejše serce; zato sva tudi vže stara znanca ter bodeva zmeraj ostala. Gospo P[esjakovoj. bom vže pozdravil. Moji ljudje Vas vsi serčno •pozdravljajo in sestra meja posebej še Vašega lepega pava! Srečni! Pišite mi kmalu in mnogo! Josip. Ob robu zadnje strani: In tista lepa fotografija Vaša, ali bode ostala le obljubljena? 16. V Ljubljani 18^174. 1 2 Draga Lucinka! Samo toliko sem vže boljši, da morem vendar sopet pisati in zato nehčem odlašati Vam odgovoriti ter Vam pošiljam par besedi j, — zadnjič v letošnjem leti!"" Da ste se dobro vezo vali, sem z veseljem bral v Vašem pismu. Ali, da ste se tako dobro imeli, pripisujte le svoji ljubeznjivosti in svojemu lepemu obrazku. Kedo bi neki ne bil vesel, ako je v Vaši družbi! Zdaj Vas moram pa o nečem vprašati. Vže dvakrat sem Vas prosil obljub-* Ijene mi nove Vaše fotografije, a nobenkrat nijsem dobil odgovora na to točko svojega pisma! Nemec pravi: „Eine schweigende Antwort ist auch eine Antwort." Si-li hčem jaz v tem slučaju to tudi tako razlagati? Kaj?------- Božič je tu in novo leto. Koliko otroških sere težko pričakuje božiča, da jim prinese »božično dete" kakov vže dolgo skrivaj zažerjen dar! Kaj bode pa nama, zlata prijateljica, prineslo „božično dete"? — Ker je navada, da si ob konci leta voščimo srečno novo leto, izpolnjujem denes tudi jaz to navado, voščeč Vam in vsem Vašim zdravja in sreče! Ako sem Vas znabiti letos kedaj nevedoč razžalil, 594 J. A. G.: IZ ClMPERMANOVEGA KROGA. sedaj, ob konci leta Vas prosim odpuščanja in Vam obetam, da se« bodem vprihodnje poboljšal! Zdravi Vi in vsi Vaši, to Vam žele moji ljudje in jaz, • '» Vaš stari Josip. ; 17. V Ljubljani 18-^75. Zlata moja prijateljica! ,/^3^ Moj prijatelj Babšek mi je včeraj z večera izročil Vaše drago pismo disfapi~%s m denes morate dobiti takoj odgovor. _yw$h* /v,^^,'Dasie se tudi Vi truaili po svojih močeh pospešiti srečen izid volitev, je lepo, da pak ima naše prosto ljudstvo sploh še tako malo političnega razuma, je žalostno, in vže nekateri odličen mož, se kojktf sem govoril o našega naroda prihodnosti, mi je dejal, da našemu ljudstvu ni j pomagati, ker njega um še ni dovolj zrel, podučevati se: pa ne da! Zavest, da ste Vi vse stvorih, kar je bilo v Vaših močeh, naj Vas tč laži, ker se ni j vse izveršilo, kakor bi se moralo, da se je ravnalo po pravici. Probudilki št. vidske čitalnice in njeni „tajnici" vskliknem pa iz globine serca: „Živela!" Za Vašo prekrasno fotografijo in za lepi dokaz'Vašega blazega; serca Vam hvaležen rx>ljubljam lepo ročico in ostajem Vaš dolžnik. Ta Vaša fotografija je po moji in mojih prija^ teljev sodbi najlepša izmej vseh, ki predstavljajo Vas; tudi je nenavadno lično izdelana m torej v mojem albumu jeden najlepših eksem-plarov. Še jedenkrat' serčno hvalo! • Vi ste bili zelo pridni v tem časi, kar mi nijste pisali; draga Lik-cinika, tudi jaz! Poslovenil sem v tem časi krasno opero „Das Nacht-lager in Granada", ki bi-se biladmela vže igrati, a zdaj, ko je Neu* gebauerjeva v Zagreb šla, bog ve, kedaj pride na versto; dalje sem napisal 17 izvirnih pesni j, katere sem, p rosen, vse poslal uredniku „Zore", ki mi jih bo gotovo dobro platil. Zdaj je skoro za celo leto preskerbljen. Da pa moje pesni „Zora" tako redkokedaj prinaša, je _>*- uztok ta, kakor mi je pisal g. Pajk4, ker on se „tako dragocenim bla- _ C/JP^ '-rsem Ti v zadnjem svojem listu naznanil. Upam vendar, da bo vpri-hodnje drugače, ker bede letos, ako bog da, „Zora" dobila še mnogo iz mojih rok. Ker se pa Ti interesiraš za moje pesni, Ti pošiljam tli zadnje svoje predvčerajšnje delo, s pogojem, da mi pišeš sodbo o njem! Moja ljuba prijateljica in sosedin j a Roža, o kateri sem Ti vže jedenkrat pisal in s katero večkrat govoriva o Tebi, Te serčno pozdravlja in pravi, da Te bode spomladi prišla obiskat. Ker je to zelo izobražena in prijaznjiva gospica, se nadejam, da Te bode to veselilo in da jo bodeš serčno sprejela. Vsi drugi moji ljudje Te tudi serčno pozdravljajo! Zaiadi knjig mi nijsi nič pisala; ali več ne bereš? Piši k malu! Tvoj 19. Zlata prijateljica! Josip. V Ljubljani 18H75. 2 Prav z veseljem sem čital v Tvojem zadnjem pismu, da je Tebi pesen „Heleni" po volji in da Ti tudi začetek „dnevnika ljubezni" nij soperen. Kaj ti v tej zbirki ne bode-Popadlo, se meni vže zdaj sanje; Vendar govorila bodeva o tem, kedar bode delo celo v Tvojih rokah. Na čelu „Zori", ki bode izšla 15. t. m. bodeš videla tiskano pesen „Heleni", tedaj se bode „dnevnik" najmenj do 1. marcija odložil. Še za 3 „Zore" pa je „dnevnika", potem pridejo zmešane pesni na versto, mej njimi jedna z naslovom „Mertve ljubice kita", kder bodeš videla, kako jaz poštujem spominke svojih dragih. Nič mi nijsi pisala, kako se je pri Vas sploh praznoval Pust? Jaz sem ga odpravil kar z lepo, tiho, zato sem pa tudi zdaj zdrav, vesel!— Kedar bodeš želela kaj izmej mojih knjig, prosim, le povedi mi. Moje največje veselje je, Tebi napraviti kak trenotek veselja. fm drilskom, jer nema ga u nas, koji bi znao srbski citati, — nu i pisati?" Drugo in tretje je že napisano s cirilico, četrto (30. X. 1879) ravno tako, dasi je slovensko. 598 J:A.G.: IZ GIMPERM A NOVEGA KROGA. Zdaj pak Ti moram, kot odkritoserčen prijatelj, naznaniti, da bo-dem prav v kratkem stopil v dopisno zvezo z nekim krasnim, izobrar ženim dekletom, katere pesni je nekoliko kratov~~^2ora" prinesla (lani) pod črkama P. D. Zdaj je vže vse uredjeno po nekovem mojem prijatelju. Dekle se zame interesira in Tebi bodem vže poročal, kako se bodeva sporazumevala. Povedi mi vendar, zlato moje golcbče, se li kaj veseliš spomladi? Jaz je komaj čakam in posebno iz tega vzroka, da bi sopet jedenkrat videl Tvoj lepi obrazek in čul sladki glas tvojih nežnih ust. Smert mojega serčnega prijatelja dr j a. Coste — katerega si tudi Ti spremila k sv. Krištofu — je mene neizrecno genila. Za novo leto mi je še pisal zelo prijazno pismo in mi poslal „Matiee knjige". Ker je odšel k malu potler iz Ljubljane, mu jaz na zadnji list še odgovoril nijsem. Bila sva si mi dva prijatelja od leta 1865, tedaj vže 10 let. Se poštenimi^ljudmi jaz sploh ne razdiram prijateljske zveze. Kakor sem čul iz nekega gotovega vira, bode znabiti v ne prav dolgem časi prišel v Ljubljano za stalno mož, katerega jaz ljubim iz vsih meči j svojega serca. Kako bodem jaz prenesel veselje pervega snidenja, tega ne vem. Kako se Ti sploh počutiš? Si-li srečna, ali, če ne srečna, pa vsaj mirna, zadovoljna? Veš kaj, zlato serce moje, jaz se kar ne morem i znebiti misij, da * Te bodem k malu izgubil, Bog sam zna, zakaj tako mislim! — — — Vsi moji ljubi te serčno pozdravljajo in jaz sem prepričan, da bodem debil od Tebe odgovor prej, nego bodo vijolice cvele. — Bodi zdrava, draga Lucinika. Tvoj stari, nepromenljivi Josephus. P. S. Če se fi dobro dozdeva, prosim, pozdravi mi Vašo malo Mirtho! (Dalje prihodnjič.) 650 J.A.G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. J. A. G. IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. . 20. V Ljubljani 18-L-75. 3 Draga miška! Ta teden me še čaka mnogo sitnih opravil, zato Ti takoj denes od« govarjam. Lepo je cd Tebe, da se me.. .6 prijazno spominjaš; tudi jaz mislim prav pogosto na svojo zlato šentvidsko' miško. — Da so Tvoji znanci nosili drja. Costo, nijsem vedel, pohvaliti pa Te vendar moram, akoprem Ti znabiti na moji hvali ne bode dosti ležeče. Ker si pa storila za Costo to, bodeš znabiti še nekaj, česar Te prosim denes jaz. Ti si tajnica šentvidske čitalnice in Tvoja beseda, vem, ima ondi dosti veljave. Kakor Ti bode izvestno vže znano, bode napravil akad. kipar gosp. Franjo Zajec v kratkem iz gipsajdojgersno &5V podoboJJ>stovo, ki J>ode tolika, kakor moja Stritar-jeva, ki... meni in veljala... ga miška, če m... gosp. pervosed... tudi Vi Šent-V... ji čitalnici pod... ža, katerega se ... fantje v grob... napravili sebi... nem tudi podpi[rati dojmačega umeteljnika. Dovolj! Moj_ajnova prijateljica Pavlina Doljakova7 Ti je najljubeznivša in najodkritoserčnejša duša, po svoji plemenitosti prav Tebi podobna. (Ta teden mi pošlje svojo sliko.) Do denes imam vže 2 lista od nje; ., drugi list je dolg 9 stranij in v njem mi je popolnem odkrila zgodbo * svojega tožnega živčnja, ter me prosi, naj bodem njen serčni prijatelj, *njen zaupnik. Ta gospica je rojena v Milanu, ima stoperv 21 let in je, 6 Pismu manjka četrtina prvega lista. 7 Prvo pismo Pavline Doljakove je z dne 15. 2.1S75, drugo, 9 strani dolgo, z dne 21.2.1875. — Vsega skupaj je v Cimpermanovi zapuščini ohranjenih 26 Pavlininih pisem. Zadnje, v katerem mu naznanja, da ji je mož prepovedal „do- » pisovati se z ljudmi, ki bi ne bili moji sorodniki", ima datum ,,Maribor, 10. 7. 1876". V tem pismu stoji tudi kot postskriptum: ,,Hvala za sliko Vaše Lucinke." — Pajk pa piše 17.4.1877: „Pavlini prepovedal! Haha! Ta je pa Zabjeka vredna misel. To daje smeha za V4 leta! Ona je doma in piše, komur ljubo"... — Pavlina se ni zlagala! 'i J. A. G.: IZ CIMPtiRMANOVEGA KROGA. 651 kakor mi je pravil nekedo, zelo lepa. Toliko Ti moram kot odkritoserčen prijatelj še. povedati, da, kakor sejn vže dosti dekliških pi§em prejel v svojem.živenji^ takovega še nobenega. To, se ve, izvira od todi, ker hodiva oba jednim potom; zaradi tega in zbog njene ljubeznjivosti pa tudi upam, da bode imelo najino prijateljstvo terden obstanek in bode tudi rodilo lep sad. Veseli me, da Ti nij pustil Kurent druzega opomina, nego malo glavobola na Pepelnieo. Solidno živenje je pač res najboljše. V zadnjem svojem listu na zadnji strani sem Ti pisal o nekovi svoji slutnji. Na to mi nijsi ničesa odgovorila! Ne vem, se Ti je li to nespametno zdelo, ali je le muha Tvoje lepe glavice, ka-li? Da se hodiš učit šivat, je pametno in koristno. Nijeden človek ne zna preveč, premalo pa marsikteri. _, Jaz se vže dolgo časa sem čutim v persih zelo slabega in tudi spati ne morem po noči. Gospa Pesjak-ova mi je bas denes prinesla nekovo zdravilo soper zadnjo nadlogo. Nedavno mi je tudi lastnoročno napravila lepe volnene zapestnike po svojem okusu; sploh vidim,- da mi je iz serca dobra, zato pa tudi malokoga tako ljubim, kakor Tebe in njo. Nadejajoč se, da bodeš moje verste zaradi Zajca uslišala ter mi konci pred veliko noči j 6 poslala sopet kake verste, ostajam, ser enimi pozdravi Tvoj Josephus 21. V Ljubljani 13^75. Friserčna meja Lucinka! Ti si mi sicer še dolžna odgovor na zadnje moje pismo, a ker si se me tako lepo spomenila za moj god, me veže hvaležnosti dolžnost, da Ti pošljem sopet par verst. Prejmi torej, zlato serce moje, denes najiskrenejšo zahvalo zaTvoj e priserčno voščilo in vezilo. jaz sem sicer vže davno največi Tvoj dolžnik, a nadejam se vendar, da mi bode kedaj še moči, pokazati Tebi, da sem Ti v resnici hvaležen. Več ne bodem govoril! — Misli si pa, da kar jaz obljubim, tudi storim. Po pravici Ti povem, vesel sem, da je minil moj god. Jaz sem preveč občutljiv in dokazi ljubezni, koje sem prejemal pri tej priliki, so 652 J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. me preveč genili. A da se moji najljubši ljubi, mej katerimi si tudi Ti, spominjajo, to me veseli. Kedaj bodem zdaj odgovoril na vsa pisma iz Dunaja, Gradca, Tersta, Štajerskega, Koroškega, Gorice! ¦» In jaz se čutim tako slabega in pero se mi studi! Pomlad, po kateri tako hrepenim, le še nehče priti. Ko bi vedela Ti, draga Lucinka, koliko dušnih in telesnih bolečin sem jaz preterpel 16 zimo, jaz bi se Ti v serce smilil. A jaz sem mož in molčim pa ter-" pim! Moj »dnevnik ljubezni" je izpričevalo moje nekedanje sreče in zdanje žalosti. Toda človeško serce dosti preterpi. — V odgovoru na zadnje moje pismo prosim, da mi tudi poveš kar odkritoserčno, če Te jaz znabiti kedaj se kako nepremišljeno besedo ne razžalim in sicer posebno že z imeni, katera Ti časi' dajani v svojem prijateljskem vesel ji. Upam, da me vže. precej poznaš in torej tudi veš, da, akopram Te serčno ljubim, vendar njjsem zaljubljen jra-Te; a rajši bi slišal Tvojo misel naravnost od Tebe, da ne grešim nikedar več, ko bi Te žalil s takovimi naslovi. Kot prijatelj Ti povem še nekaj, da se bodeš malo smijala. Pavlina Doljakova mi je vže poslala svojo sliko in mi pogosto piše najserč-nejša pisma. Jaz sicer nemara navade, prijateljskih pisem kazati drugim ljudem, razven, če so pozdravi za-nje notri, a ker je bil takrat, ko je nek moj prijatelj za-me storil pervi korak za to znanje, pričujoč tudi nekov dijak, je ta spet svojemu tovarišu povedal, da bodem jaz Pavlini pisal in, menim, da ga je tudi silil, naj še on poskusi.svojo srečo. Ko sem potem pervoomenjenemu dijaku pokazal fotografijo Pavline in povedal, navlašč, da mi tudi prav prijazno piše in je vesela korespondence z menoj, je še bolj razvnel svojega družnika, ki je bil res toliko brezumen, da je pisal dekletu pismo, kateremu, kolikor jo poznam jaz, se je morala smijati. Tudi jej je v svojem pismu, v katerem jo ponižno prosi, naj bi stopila z njim v dopisno zvezo, ponosno povedal, da je bil lani v „Zori" cele dvakrat tiskan, da bi si mislila: gledi, jaz sem tudi kar Ti! Smijal sem se potler, ko me Pavlina v pismu vpraša, če poznam jaz tega „pesnika", in me "prosi, naj mu jaz poročim, da jo. veseli, ako mu njene pesni dopadajo; tudi on naj napreduje in ona bode z veseljem brala njegove proizvode ter ohranila njegovo ime v prijaznem spominu. Korespondirati z njim, je pisala, tega pak jej ne dovoljujejo njene okolnosti. Smijal sem se, ko sem golobrademu fantu pisal, kar je naročila Pavlina, in, ker je htel meni konkurenco delati, kakor sem pozneje izvedel, bo izprevidel dečko, da je bilo to — smešno! J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 653 Najina zveza ima pametno podlag«, zato sva se k malu razumela; kaj bi si bila ona dva dopisovala, ne vem in vesel sem, da je svojemu sitnemu čestilcu poslala Pavlina po meni tak lep „košek".8 Menim, da sem Te dosti dolgočasil, zato hčem nehati. Piši mi skoro in mnogo. Mati in sestra Te serčno pozdravljajo in jaz Ti poljubljam lepo ročico! tvo; g^j Josephus. P. S. Ob jednern voščim tudi vesele velikonočne praznike. 22. V Ljubljani 18-5^75. Draga moja Lucinka! Priserčne besede Tvojega zadnjega lista mi vzbujajo pogum, da Ti so pet pišem, sicer bi znabiti ne bil tega storil. Ti si ne moreš misliti, kakovšna izprememba se je zgodila v novejšem časi z mojim sercem. Ne bodem Te dolgočasil s popisovanjem vzrokov te izpremembe, anti ne iščem tolažbe niti pri Tebi niti drugde. Le toliko Ti povem, da se mi studi ves svet! — Da so Tebi(tIopali „Razbojniki", me veseli; a Ti to igro vendar malo preveč povždigaš, pišoč: „da Ti je izmej vseh slovenskih iger najbolj povšeči". Izvestno so se predstavljale vže izverstnejše. 8 Pavlina je pisala dne 14.3.1875 med drugim: „Poznate li Vi nekojega g.Josiji Cimperle, dijak v Ljubljani? Ker mislim da, Vam koj nekaj naprosim. — Pred nekaterimi dnevi dobila sem od njega pismo, v kojem mi čestita kot novo-prikazen na literarnem polju Slovencev; mi odkriva, da je i on šče le lani nastopil na-nj, ter mi naveda svoji v „Zori" vže izdani pesni prose me ponižno naj bi * blagovolila' stopiti ž njim v pisemsko zvezo. Jaz bi mu prav rada odgovorila na tako prijazno pismo a, ker eno pismo bi drugo izvabilo, kar pa mi čas ne pripušča s tolikim se dopisovati — ker imam obilo sorodnikov s kojim si dopisavam — in ker i nečem, da bi smatral mojo molčanje kot dokaz ošabnosti, prosim Vas prav lepo, blagovolite mu oznanili kar sledi: — A pazite, prosim, da ga ne spravite zavoljo tega v zadrgo, posebno preko sošolcev ker ti so kakrati „hudobni" ter bi.utegnili ga nagnjati češ: da je udobil ,,košek" kar bi mi bilo jako žal. — Recite mu tedaj, zraven gor omenjenega uzroka zakaj da ne morem i ž njim se ' dopisavati, da me je močno razveselilo njegovo pismo ker v njem ž veseljem sprevidim da svojimi pesmami razveseliih i nekatero slovensko srce, kar je vendar i moja srčna želja: Slovencem v čem biti na prid; dlje, da me veseli poznati pravo ime stvaritelja pesem: ,,Dvojni vihar", koja pesem je mene tako dopala, da sem jo na pamet naučila ter jo sebi v tolažbo večkrat deklamujenr. naj le marljivo nadaljuje: z veseljem bom vsikdar čitala proizvode mladega njegovega 654 J. A. G.- IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. Vprašaš me, če si s Pavlino pridno dopisujeva? Draga Lucinika, ona nema dosti prostega časa, ker mora biti gospodinja v družini, (ima namreč brata, ki je sodnijski avskultant v Gorici in dve mlajši sestri, vsi pa žive skupaj, kajti starišev nemajo več,) misli si torej, kako hudo mora biti temu 21 letnemu dekletu, ker čuti v sebi genija, in tudi čuti, da okornosti zaverajo njegov razvitek. Meni piše F [avlina] vsak mesec jedenkrat, a takrat več. V znamenje mojega pravega prijateljstva do Tebe Ti pošljem denes na ogled njeno fotografijo in polovico zadnjega njenega lista, (druga polovica obsega literarne stvari^ in bi Te ne zanimale,) da izpoznaš tega dekleta in vidiš, v kakovšni razmeri sva midva drug do drugega. Morebiti si Ti mislila si P[av-lino]. po podobi drugačno; tudi jaz. A če Ti dolgo gledaš v ta obraz in njegove resne poteze in v lepe oči, izpoznala bodeš, da takovšnih obrazov ne vidimo vsak božji dan. Vsak, kedor ume je soditi človeške obraze, pravi o tej podobi: da je to inteligenten obraz, kateri kaže zna-čajnost poleg tenkočutnega serca. In to se dendenes pri ženskah strašno redko nahaja!----------- Pismo, se umeje, pokažem ledi sami. Beroč pismo ne smeš nikedar zabiti, da je Pavlina perve dni svoje mladosti preživela v Milanu in da je začetnica v slovenskem pisanji. Misli pa globoko in ostro. Moj „dnevmk ljubezni" v „Zori" je vže dotiskan. Ti si mi obljubila pisati o njem kritiko. Wo ist die Kritik? Kar se meni obljubi, se mora izpolniti, če ne, sem hud! — Si-li kaj vesela pomladi? Jaz sem je po zimi jedva čakal, zdaj, ko je tu, je nemam v čisli. Ptičje petje in vonjava rož ne napolni človeškega serca, ako nij srečno ali konci pokojno vže prej. Tebe vže prav iz serca želim sopet videti. Kakor je tudi krasna Tvoja zadnja fotografija, vendar je le — mertva. Gledam jo čestokrat z velicim veseljem. Šent-Vid je meni znamenit kraj le za-to, ker ima Tebe v svoji sredi; sicer me ne miče tam nijedna stvar. Anti je vse, kakor pri nas doma, — dolgočasno, ali pa sem jaz takovšen! — talenta ter ime njegovo branila v prijazen spomin!" — In štiri dni pozneje, 18.3.: „Ne bojte se, da bi jaz gos. Sušniku odgovorila če bi mi pisal, jaz ne odgovarjam tako hitro vsakej pismi, le denite na stran to sKrb. I gos. Ciperlu, če mu nejste vže, treba nej da mu objavite kar sem Vam v svojem zadnjem pismu naročila." — In še 16.4.1875.: „Kakd ste s Cipr... opravili? Jeli moja želja prišla prekasnč ter ste mu naročili kar sem Vam v svojem predzadnjem pismu naročila? Žal bi mi bilo, ko bi tako bilo." — Dober mesec pozneje, s pismom z J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 655 Včeraj sem se peljal z nekim prijateljem na izprehod in srečal v Šiški Vašo Minko, ki se mi je vže od daleč nasmihala in me potler pozdravila. Naročil sem jej, naj Tebe pozdpvi. Dekletce zelo raste in lepo je, akoprem bi jej jaz tega nikakor ne povedal. — V „Zori" 15. maja pride sopet jedna mojih pesnij in sicer z naslovom „Moji sestri Mariji." Beri jo! W€re, /J/«/ Zdaj spisujem tudi še nekaj druzega, kar bode ob svojem časi prišlo v ,,Zori", in pa svpL življenjepis, ki bode obsezal precej debelo knjigo, "krasno,vezano, in dar nekove lepe „Fricike". V čisto, to je, v^cnjigo, bocle prepisala moj gerdi rokopis nežna, mehka roka žene, katera sme vedeti vse skrivnosti mojega življenja, vse lepe zmote mojega serca! §5X'f Zdrav sem še dovolj. Kako je s Toboj? Si-h kaj pridna? Po knjigo le pošlji, je vže pripravljena; nadejem se, da Ti bode po volji. Kar si stvorila za Zajc-a, za to Ti poljubljam roko. Najserčnejši pozdravi! Tvoj Josephus. 23. Draga duša! V znamenje, da jaz nijsem zabil na-Te, pošljem te verste, katerim je namen, vprašati Te, kako se imaš in kaj počneš? O Telovem, kakor sem čul, bila si res zelo pridna. Živela najblaža in najlepša šentvidskih deklet! Serčen pozdrav! Piši ali pridi! Tvoj 24. Josip. V Ljubljani 18 LL75. 6 Drago golobče! ¦¦ ¦ Ko sem prebral zadnje Tvoje pismo, sem se netite spomenil Stritarjevih besed: „V gorje vsa zemlja je zakleta, Vzdihuje ves človeški rod. Da smo rojeni, to nesreča, To grčh, pokora je naj veča!" ¦ V času najinega občila sem se navadil deliti s Teboj vse vesele in žalostne dogodke; misliti se moreš tedaj, kako zelo me je genila Tvoja tiha tožba v zadnjem listu. ¦ ¦"¦¦¦ 656 J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. Kaj ti hčem odgovoriti? —------- Pomagal bi ti rad, a jaz Ti ne morem! Sicer jaz le bolj slutim kakor vem, kaj Tebe tako žali. A veruj mi, zlata prijateljica, da si človek čestokrat marsikaj hujše misli, nego je treba. Ko bi midva bila skupaj in bi mi Ti razložila vzrok svoje toge, prepričan sem, da bi Te jaz potolažil in Ti bi se mi sladko nasmihala. Tako ne morem storiti ničesa. Pesen v zadnji „Zori", ki je Tebi tako dopala, je Pavlinina. Da pa se Ti primerjaš se svojim terpenjem temu dekletu, zato nemaš pravice. Ko bi Ti, kakor jaz, poznala njeno življenje, njeno serce, izprevidela bi, da si Ti v primeri ž njo srečna. Sicer pa ne smeš misliti, dia se vsak pesnik v živenji tako obnaša, kakor bi se dalo soditi iz njegovih pesni j. * Izvestno je, da morajo vse prave pesni imeti svoj izvor v serca; toda, - če pesnik toži o nezvestobi ženski, o lumpariji sveta i. t. d., on mora biti tudi filosoi, da izpozna in se sam tolaži: anti vidim, da ne more biti drugače! In, če navdušen opeva ljubezni srečo, kaj meniš, da jo je * res vselej tudi vžival, kakor poje? Pesen pa je pesniku bas najslajša * tolažba za vse nezgode živenja in solznim očesom smehljajoč se gleda * miran na razvaline svoje sreče.-------— Sploh pa je tudi nalog poeziji, vse idealizirati, zato se spet ne sme nikedar misliti, da je katero dekle v resnici tako lepo, bistroumno, blago i. t. d., kakor beremo v pesnih. Kolikor lepše nam slika poet ženske ideale, toliko bolje misli dobivamo o njegovi moči in estetični izobra-,¦ ženosti, Presiren je tako slavil Primičevo Julijo, a jaz sem cul iz ust ' ljudij, ki so jo poznali, da nij nikakor bila takovšna, a baš zato je Presiren mojster. Tako je tudi s Petrarkovo Lavro, z Dantejevo Beatrico i. t. d. Poezija ima namen, blažiti naša serca, zato se mora posluževati * najboljših, po postavah umeteljnosti zahtevanih sredstev, da doseza svoj visoki namen. Toliko mimogrede; anti me bodeš umela. Jaz imam zdaj sopet delo za „dram[atičnoJ. društvo". Dobil sem , v prestavo krasno, a silno težko delo ..Precijoza" igrokaz v 4 dejanjih, •5S,*fc.-:K,..... ' lini"'- . . .IJifTlTlTlTt.lft-Hlfiilll mfrllVT"...... T C? ¦¦¦¦¦¦ J T¦ 7 in ves v verzih! če bi ga doveršil v jednem mescu, bil bi vesel; a ga ne bodem. fC^* e$MK*n ** ^^-/C^^ V ponedeljek tega tedna sta bila pri meni gg. pl. Pilpah, stotnik, m Viljem Pfeifer, derž. poslanec in posestnik v Kerškem. Gospa P[esjakova]. pojde 1. julija za jeden mesec na „vakance" v Loko, kamor pride tudi njena hči, gospica Helena, kralj, hanoveranska dvorna pevkinja. L-^~~~v-^-* 7v *p***,-«s/**>% L^k^ A^/Urt tffo^or, ^t,^^-«*, +*>, ^' ^- ~ ^ ^ f ^ 'ci^^JU „ &.J? p^f^f/ ^r^--o" ^fO^ -T * "y>- €P Jaz sem imel v zadnjem časi dela črez glavo, če-tudi le malo vžitka. Prevel sem novo igro pod naslovom: „Materin blagoslov, ali nova Fanchon", (v 5 dejanjih s petjem,) dalje Herman-ov govor, ki se je tiskal v „Nov[icah]." in tudi posebe in bas denešnje „Nov[ice]." prinese moje „spomine na dr. E. H. Gosto." O manjših stvareh ne govorim. Vidiš dakle, zlata miška, da jaz nijsem len; a priden, ko bi ne htel, moram biti. Časi, ko mi omaguje pero in me zebe do srca — pogledam na ljubo svojo mater in sestro in * " zopet se okrepi roka, če-tudi kane mnogo solza na papir^, Anti * * * to borenje ne bode trpelo večno, kaj ne? Ti me znabiti ne_ * * umeješ; prav je, če me ne! -^Tfc^J-K* /^Jf^* ~iL™ ^f?/****$? ^dr/Jan. Bleivveisom sva si postala v novejšem časi dobra pri-/ jatelja. Poslal mi je celo svojo fotografijo. Sploh pak sem jaz zdaj zelo p.otrpljiv z vsemi ljudmi, in to znabiti kaj pomenja. — Da radovednost nij moja slabost, to izvestno vže veš. Jaz sem vedno čakal, da bodeva mi dva pomenkovala se, kot si obljubila, o Vajinej „v6jski" s Franjo, kar bi mene zanimalo. Ker nemam upanja, da bi Te skoro videl, prosim, načečkaj mi pri priliki, kaj je Vaji razdvojilo, golobče moje, z-------nevesto Franjo! Ali mi bodeš storila to ljubav? Oj, če me imaš le malo rada, vsliši me! V ,,Zori" pride jedenkrat, znabiti skoro, neka pesen, ki je, malo od daleč, ali od blizu, posvečena dekletcu, Tebi popolnem podobnemu! - Te dni sem dobil iz Gradca od neke svoje čestilke za novoletno darilo, kaj misliš? — Lovorov venec pod^ipo v okviru! Le čast, čast, . a jaz imam vse rajši kaj bolj praktičnega. Sicer, kaj bi Te še dolgočasil! Bodi iskreno pozdravljena in imej se prav dobro — v predpustu! Tvoj stari prijatelj Josip. Svojih pisem, prosim, ne pečati nikedar več s pečatnim voskom. /^ /cn/vua. vrtnic J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 715 30. Gospici FRANJI MALINŠEK-OVI pri*" prejemu nje zaročne karte v dan 28. januarja 1876. Thou charming maid, ho\v are you happy, But I, oh! am the poorest man. ' Remember sometimes me! — Svet oder je, na kojem smertnik vsak, Mlad ali star, bogat in siromak, Igrali ima dani nalog svoj, Ki ga v život prinesel je sobo j. — Premnoge nalog jim zadan teži, Da ga igrajo solznimi očmi — Nekterim pak je delež zgolj radost In vsikdar jih spremljava veselost. Dekletce, Tebi lep je nalog pal, Svit sreče Ti prijazno je sijal, Odkari vgledala si beli svet; Sedaj, ko ločiš se izmej deklet, Sedaj, ko za jedinca Ti samo Živeti hčeš udano in zvesto, Sedaj dejanje novo se prične, Ki terjalo moči Ti bode vse! — Ojači se, nikdar ne omahuj, Poglede svoje k višku povzdiguj, In ko ljubezni bode pal zastor, Ne vstraši naj Te se živenjem bor! — Mej rožnim vencem tern bodeč je skrit; A zmaga le, k e d o r je stanovi;1' - Sedaj se bode nov Ti svet odperl; Jaz upam, da ne bode Ti zaterl Visocih mislij Tvojega duha In blazih čuvstev Tvojega serca. Oj, prosim Te, v spominu me ohrani, In vsikedar prijazna mi ostani! — Josip Cimperman. 716 J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. . 31. V Ljubljani 18^76 2 ob 8ih z večera. Draga Lucinka! Da vidiš, kako rad Tebi postrezam, kedar morem, pošiljam Ti takoj denes zaželeni ogovor, ali, kakor praviš Ti, pozdrav. Menim, da Ti bode po volji. Krajši ne sme biti, a daljši bi bil nepotreben. Imej srečo z njim in poroči mi kaj o „besedi", kako se bode izveršila. „Zobra" še jeden krat gorko priporočam in bas tako „Kantor-čico". Hvalo mi bodeš vedela, tega sem gotov. Imej se dobro; če nemaš kedaj boljšega dela, pa malo pomisli name, ki ostajam vsikedar Tvoj sluga Josip. 32. V Ljubljani 18^76. Draga Lucinka! Menim, da Ti vže davno veš, kako malo jaz po navadi poštujem ženske! Bog zna, zakaj so pri meni tako malo v čislih! Sitnežu, kakor- •**""" • ---- . ~ I 1117- 1 *"9 ! sen sem jaz, se ne vstreze Kmalu! Vse drugače pak je to v obziru na-Te. Izmej vseh deklet, kar jih jaz poznam, mi je Tvoja prijaznost najljubša in tedaj me vselej zelo razveseliš, kedar se me spomeniš. Prejmi tedaj najserčnejšo zahvalo za Tvoje dobrostno voščilo k mojemu godu! Ostani mi tudi vedno prijazna in dobrotna. Pepelničino sredo zjutraj me je bila obiskala Pavlina se svojim soprogom Pajk-om. Menili smo se mnogo in ker sem njima pokazal ^tJuai svoj „album", videla sta se ve, Tvojo sliko. Pajk je dejal, da je Tebe pred 10 letmi poznal, ko si bila še otrok! Jaz sem prosil Pavline, da li dobodeš jedno njeno sliko; obljubila mi jo je, toda, ver-niti jej bodeš morala Ti svojo. Umeješ? Franja mi nij pisala niti jedne verste. Vsak človek ima svoje misli/'"«L»«» 1 o naobraženosti!------- ^ Na večer pred mojim godom so mi prišli gospodje visi gimnazijci fjet, mej drugimi pesmimi čul sem takrat pervič peto mojega drazega brata zadnjo pesem ,,Mojemu Y6qu", ki je veličastna in me je globoko genila. Ako ne bodeš več. brala, prosim, prilicno mi pošlji „Schilterja"; Ti pak dobodeš, če rada, „Kalifornske povesti"'. Sicer pri nas vse pri J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 7J7 starem. Pomladi težko pričakujem. Moje zdravje nij najboljše in hre-penim po čistem, svežem zraku. Bog jo daj skoro! Vsi moji Te lepo pozdravljajo, posebno priserčno pak jaz, ki ostalem vedno Xvoj pravi prijatelj Josephiis. 33. Draga golobica! Baš sedaj, ob 8. uri zvečer, ko me je zapustil g. Janko Pajk, Ti pišem par ver?t. Hudo mi je bilo, iz serca hudo, ker Te v soboto nijsem dobil doma. šel sem bil obiskat Čadeza in z manoj neka lepa moja prijateljica. Pri njem me je zalotil dež in, misli ši, pri njem sem mogel prenočiti. Te noči ne bodem zabil. Koliko bolj vesel bi bil, ko bi se bila midva pogovarjala! V listu, ki Ti ga hvaležen vračam, sem z veseljem bral Tvojo zasluženo pohvalo. Da si Ti najblažja dekle v naši deželi, to prepričanje hranim vže dolgo v svojem serci, in ponosen sem, da rudi svet to izve. Kar norci v „Tagbl[att]" pišejo, za to se ne smeš brigati. „Eselsstimmen dringen nicht in den Himmel." Le serčna bodi zmeraj in znacajna in poštovanje do Tebe bode vedno rastlo. še enkrat: živela blaga moja prijateljica Lucinka, na katere prijaznost sem in tudi smem biti ponosen! Jaz bodem ob svojem časi tudi še jedenkrat malo p ogrel lepo Tvoje serce, ako bog da meni življenje in zdravje in mirnega duha. Tu Ti pošljem tudi izverstni roman na „Žennjah", da se malo kratkočasiš. Posebno se rni ne mudi za-nj. Kedaj, draga moja prijateljica, kedaj Te bodem pa zdaj sopet videl? Piši mi vselej prej, da Te počakam! Tudi mi sploh kaj piši! Saj vendar veš, kako priserčno Te poštujem in rad imam, torej veš, da vedno rad kaj čajem o Tebi, ker tako poredko morem govoriti s Teboj. Imej se dobro; bodi potolažena za vse težave, katere imaš, kakor sem čul,.. Serčni pozdravi moji in mojih ljudij! Piši k malu! Tvoj zvesti prijatelj V Ljubljani Josip. 18H76. 6 718 J. A. O.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 34. V Ljubljani 27. marcija 1877. Draga I.ucinka' Tvoje, akoravno kratko, vender prijaznjivo pismo za moj god mi je nov dokaz Tvojega starega, zvestega, neprecenljivega prijateljstva. Ti si jedna tistih blagih duš, katere nigdar v strasti ne vzpla-mene, a baš zato je tudi njih prijateljstvo ne samo od danes do jutri, temuč stanovitno, kakcr siva skala! Iskreno se Ti zahvaljujem na Tvojih prisrčnih voščilih in na te. Tvojej dobrosti. Moja vroča želja je in bode vedno, da mi Ti ohraniš svoje prijateljstvo, katero mi je najslajša tolažba vjmojem trpenja nnbiem ziv.en]i. Kakor pričajo te vrste, jih piše mojega reškega prijatelja Eržena roka, kateri je prišel sedaj na počitnice in kateri Te tudi lepo pozdravlja. Jaz namreč sem še vedno v postelji in pričakujem od spomladi ozdravljenja. Nadejam se, da so Tvoja draga mati že boljši, kajti prepričan sem, da Ti kot Ijubeznjiva hči storiš vse, kar moreš in veš, da se predragi bolnici olajša trpljenje. Poroči tudi svojim starišem in gospodu Vidicu (katerega niti ne poznam) mojo srčno zahvalo za njih prijazna voščila! Ako Te bode volja, piši mi pri priliki kaj o-^^ojih razmerah, anti veš, da me vse, i ar se Tebe tiče, zelo zanima. Upajoč, da prejmem v kratkem Tvoje roke list, Te prisrčno pozdravljam ter ostajam Tvoj zvesti prijatelj in častitelj J os. Cimperman. 35. V Ljubljani 18-^77. Draga Lucmka! Da si tudi še vedno slab, sem vendar skušal izpolniti Tvojo in Tvoje prijateljice željo. Ako Vama bode stvar po volji, me bode veselilo. Marijo lepo pozdravljam. Žal mi je, da Ti nemam sedaj poslati nikake knjige; upam vendar, da se dobode kaj pozneje. /v \ Letos j|e nijsem bil iz sobe. Zato sem tudi zelo nevoljen na vse v ^ okrog mene. J. 4. O.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 7iQ Spisal sem nedavno 18 pesni] za nekov naš sloveč list in zdaj sem vzel v delo „Fausta", ki terja zelo zbranega duha. Obišči me skoro! Rad bi Te uže sopet videt! Iskreni pozdravi! Tvoj zvesti prijatelj Cimperman. 36. V Ljubljani 18-f 77. Draga Lucinka! Ne misli, da sem pozabil na Te. Jaz sem tako obložen z delom, da mi ostaje malo časa za prijateljska dopisovanja, in časi moram vendar tudi na prosto, okrepčati si dušo in telo. Knjige, za Te pripravne, bas sedaj nemam nobene doma, a pošljem Ti gotovo kmalu sopet kaj. jA| Malinsekovi Mariji sem bil enkrat pisal in je nečesa prosil. Odgovora nijsem prejel. Prosim, če rada, pozdravi jo lepo v mojem imenu, kedar jo vidiš. Moje zdravje se je tako zboljšalo, da sem zdaj čverst kakor jelen, m tudi vesel, kar^ kažejo in bodo še dolgo kazale moje pesni v »Zvonu" ako Bog da. Najlepši svoj čas moram žertvovati „Favstu", katerega nekoliko sem vže izgotovil. ? 2* Se 16. dnevom tega mesca bode preteklo baš 6 let, kar sem Tebe videl pervi krat v svojem življenji. Koliko deklet sem videl od takrat, a katere podoba je ostala tako čista v mojem spominu, kakor Tvoja? In od veselja mi vtriplje serce, ako pomislim, kako priserčno si se Ti vedla ves čas proti meni, da molčim o vsem drugem! Naravno je zatorej, da Ti želim vso srečo v življenji in ta moja želja, kakor sem čul, se bode vresničila. Ti si sedaj nevesta! Veselo so potresle le novice besede mojo dušo in temu veselju bi raci dušek dal! Kako bi Ti voščil, blaga L.ucinka, srečo k tej izpremembi v Tvojem ' življenji, da izpoznaš moje odkritoserčno veselje? „Največje veselje in največja žalost nemata besed", mi je dejala neka moja prijateljica, in zdaj sem prepričati, kako resnične so te besede! J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. A Ti me vže poznaš in več bode še pokazal čas. Jaz upam, da bo-dem tudi Tebi še pretresel kedaj Tvoje blago serce. Draga Lucinka, to pismo je morebiti zadnje, katero prejmeš Ti iz mojih rok. Brejim zatorej preiskreno zahvalo za vse Svoje dobmsti in za vso Svojo res redko priiaznivost, katero si mi skazovala v teh meni večno nepozabljivih letih najinega prijateljskega obcenja! Bog Te plati za vse! Znano Ti je, kako čislam jaz vse spomine, katere sem prejel od Tebe. Ali ne bodeš huda, ako Te še denes prosim nečesa, kar bi potler vedno ponosno rabil? In česa želim? Jaz, nezadovoljnih? Jaz si želim od Tebe na spomin tintnik, terden in praktičen, ne za „paradou, (a tudi ne železen,) stal bode vedno na mojej mizi in z veseljem ga bodem pokazal vsakemu kakor dragocen spominek slovenske blage domo-rodkinje in moje mladosti zveste prijateljice — — Lucinke. Ako mi prav iz dobrega serca izpolniš +6 željo, neizrekljivo me razveseliš. Imej se dobro! Drug teden upam, da Ti pošljem kaj berila Tvoj zvesti m hvaležni čestitelj in prijatelj Cimperman. 37. Visokočestiti Gospod! Srčno se Vam zahvaljujem v imenu udov naše čitalnice za podporo, katero ste Vi, visokočestiti Gospod, meni poslali po milostivem naročilu Njegove Prevzvišenosti, gospoda biskupa. Prosim Vas dakle, izročite tudi Njegovi Prevzvišenosti mojo toplo zahvalo za lepi dar kakor za milostivo voščilo v obziru napredka naše čitalnice. Blagovolite prejeli, visokočestiti Gospod, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. V Šent-Vidu Lucinka Kraljic. (Saturn) 38. Draga Lucinka! Ker pojutrišnjem praznuješ Svoj veseli god, Ti pošiljam mej drugimi čestilci in prijatelji tudi jaz svoja priserčna voščila! J. A. G.: IZ CIMPERMANOVEGA KROGA. 721 Ako prejmeš od Strosmajerja odgovor, prosim, poroči mi. Imej se dobro! TVoj V Ljubljani Cimperman. 18±±77. 1 2 39. V Ljubljani, 24/1 78. Častita Gospodičina! Vem, da v Vaših rokah je agitacija za volitve v trgovsko zbornico iskrena in zdatna. Zato Vam pošiljam tu za Št. Vid in okolico Št. Vidsko nekoliko naših oklicev. Kdo voli v oddelku obrtnijskem, ne vem, to boste že vi vedeli. — V oddelku kupcev pa voli tudi žitni trgovec Valentin Matjan, ki ima v Kranji mlin, in pa žitni kupec Jaka Zakotnih; oba ta dva dobita glasovnice v Št. Vid. Prosim tedaj bodite nam na pomoč! Ves Vaš Dr jm BlLtweis. 40. V Ljubljani 18-J-78. Draga Lucinka! Lepo se Ti zahvaljujem na poslanej zaročnej karti. Veselo me je osupnila ta novica in tudi moji mati in sestra ti želiti vso srečo iz globine serca! (Gospe Pesjakovej tudi pošlji jedno karto!) Kedo bi bil mislil, da se tako skoro spolni Tvoja vroča želja! A če se kateri Tvojih prijateljev ali znancev v resnici brez vsacega postranskega namena veseli Tvoje sreče, blaga moja prijateljica, verjemi, da jaz nijsem zadnji v tej versti. In kako bi se ne radoval Tvoje vesele promene! Od +1 s q pervega hipa, ko sem Te videl, do denes je ostalo moje prijateljsko poštovanje do Tebe nepromenjeno, kajti pri Tebi sem imel priliko se prepričati, da se še dobodo tudi značajne ženske! Serčno se Ti zatorej zahvaljujem za vse dokaze Tvojega zvestega prijateljstva v vsem časi najinega občila! Bodi srečna, kolikor Ti bode moči in v dan Svoje poroke (meni neznan) se spominjaj prijazno v veselej družbi Svojej vseh pravih prijateljev — a mej njimi tudi mene! — Lepo pozdravljam tudi Tvojega neznanega, a vendar znanega mi ženiti a! . Tvoj zvesti prijatelj Cimperman. 46