Murska Sobota, 4. februarja 1988 Leto XL Št. 4. Cena 350
VREME
Nadaljevalo se bo nestalno vreme z občasnimi padavinami. U nižinah bo deževalo.
Ljutomer: Mladinska politična nezrelost
Str. 4
Ne odhajajo le sopotniki...
Novi stroji v Planiki
Kljub dejstvu, da so še vedno najuspešnejši izvoznik v lendavski občini, so se v turniški Planiki lani ubadali z vrsto težav. Posebej zaradi zapletov z zahodnonem-škim partnerjem Adidas, ki je iskal cenejše izdelovalce športne obutve — predvsem v deželah tako imenovanega tretjega sveta. Sreča v nesreči je, da Nemci v iskanju niso imeli najsrečnejše roke in za izdelke turniškega kolektiva niso našli zamenjave ustrezne kakovosti. Sicer pa je za nadaljnje sodelovanje z Adidasom in Salamandrom potrebno delati več in kakovostneje. To zavedanje je odgovorne v Planiki privedlo do sklepa, da opremo v Turnišču posodobijo, saj so nekateri stroji stari že skoraj 40 let. Odločili so se za nakup novih, ki so vredni 1,3 milijarde dinarjev. So iz uvoza (spet Zahodna Nemčija) in bodo v Turnišču še letos. Nova oprema in seveda še večja zavzetost delavcev naj bi omogočili, da bi še povečali število na leto izdelanih čevljev — načrtujejo namreč 1,050.000 parov, kar je približno za sto tisoč več kot lani. V zaostrenih razmerah gospodarjenja so se vodilni v Planiki znašli pred dilemo, ali dvigniti število izdelanih čevljev, ali znižati osebne dohodke. Čeprav tako prvo kot drugo ni lahko, so se seveda odločili za izboljšanje proizvodnje. Pri tem je pomembno, da bodo zastavljeno morali uresničiti praktično z ljudmi, ki so delali doslej. Dodatnega zaposlovanja letos namreč ne načrtujejo — izjema je 12 učencev, ki bodo končali kranjsko čevljarsko poklicno šolo.	bop
r Odprta vrata vabijo, vabimo pa tudi mi, da se spoštovane obiskovalke in dragi obiskovalci udeležite kulturnih prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kje in kakšne bodo v Pomurju, lahko preberete v Kulturnem koledarju na strani 7. Kulturni je tokrat tudi uvodnik na naslovnici, v literarno slast pa bo gotovo šla domnevno doslej še neobjavljena povest Miška Kranjca: Magdalena. Odlomek iz teksta, ki je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, lahko preberete na zrcalni strani Kulturnih obzorij.
DAN ODPRTIH VRAT  (Foto: Nataia Johnov)
e vem, zakaj nekateri želijo, naj se prazniki dodatno | sladkajo z zmeraj enakimi parolami in zdavnaj I oguljenimi frazami? Zakaj delati praznike vsebin-sko prazne? Tudi kulturni praznik naj ne bo izjema.
-A.	Da, res, zadnje čase smo vse preveč napeti, straho-
vito kritični. Zadnje čase. Kakor da bi čutili vakuum, praznino, ki nas požira in vsrkava. Iščeš, kričiš, polemiziraš. Še tisti manj razmišljajoči tarna o izgubljenih vrednotah. Kako groteskno se danes to sliši: Vrednotah. Kaj pa je to? Tako imaginarno, tako daleč. če ne že kar pozabljeno: ODLIČNOST DUHA. Le kje in kdo še danes? ODLOČNOST VOLJE. To da. le v katero smer? SPOSOBNOST. KI RASTE IZ DUŠEVNEGA ZDRAVJA. Oh. za duše skrbijo drugi. Mar ni fikretovstvo tista pravšna sposobnost? Kaj bi se slepili? Spretnost, kako izrabiti priložnost, in moč sta zamenjali tisto sposobnost. Vrednote ležijo pokopane. In mi se prerekamo za lokacije novih odlagališč.. .
Toda: ali ni bilo tudi prej tako? Saj je še Prešeren vzdihoval, da »vest čisto, dobro djanje svet zanič'vati se je zagovoril«. Ta svet. Tako pisano raznolik, danes stisnjen v precep dveh velesil. Dveh vrednostno slaboumnih orjakov. Na eni strani kričavi, agresivni in požrešni amerikanizem, na drugi državni despotizem sov-jetizma. Sama moč. Atom. Smrt.
Želja po slavi in bogastvu je v ljudeh zamenjala prejšnje vrednote. Ali pa ta že od nekdaj tiči v človeku? Tiči in preži na svojo priložnost.
Pred osemdesetimi leti je na svet prijokal Kranjčev Miško. Kako živo ga je zanimal. Ta svet. Mali, po svoje dobri ljudje.
»Ljudje, časi, kraji — kako vse spreminja svoj obraz.. .« In vendar: »Pripreti je treba rahlo oči, prisluhniti na drobno in že ti ob teh mehkih večerih zazveni iz daljave, skoz ta večerni spokoj: »Jožef, povej mi kaj lepega .. .< >Kaj, Ana?< »Karkoli-----lepe-ga< in čez kratek premolk, kakor bi človek iskal tisto najlepše na svetu, kar še lahko pove tudi tam nekje pri sto letih: >Ana, rad te
ZA REŠITEV DUŠE
NAJVEČJE BOGASTVO LE ZA BOGATE?
Zaradi naraščanja cen si mnogi ne morejo več privoščiti (toliko) trajnih dobrin. Pač, skromnejše življenje, porečejo nekateri. Kaj pa naj rečejo tisti, in nemalo jih je že, ki morajo po zadnji podražitvi dobrin, nujno potrebnih za življenje, dobro obrniti vsak dinar, da lahko (pre)živijo?
Če smo se vdali cenovni dirki, sodeč vsaj po tem, kako molče sprejemamo višje cene (ali nezadovoljstvo posredno kažemo v stavkah), pa zadnje podražitve življenjskih dobrin — hrane, energije, dodajmo še podražitev zdravstvenih storitev — burijo ljudi, in ne le to, nekatere potiskajo čez rob življenjskega minimuma.
Resnica je, da ni denarja, s katerim bi si lahko kupili zdravje. Ali pa je po zadnji podražitvi zdravstvenih storitev vedno bolj res, da si ga z denarjem lahko ohranjamo in ohranimo?
Človek še bolan več ne sme biti, če nima denarja, pravijo nekateri prizadeti. Drugače misleči pa, da bo tako v čakalnicah manj tistih, ki si po nepotrebnem želijo zdravniške pomoči. Že mogoče, da bo slednjih manj, verjetno pa bo v čakalnico vstopilo tudi manj tistih, ki so zdravniške pomoči nujno potrebni ter bodo obisk še bolj odlagali — če že zdaj zaradi oddaljenosti zdravstvene ustanove, nestalnega zdravnika in dolgega čakanja — od zdaj še zaradi visokih cen. Da bo zgolj zaradi višjih cen več bolnih, ni mogoče trditi, lahko pa trdimo, da visoke cene rušijo prizadevanja (tistih) zdravstvenih delavcev, ki si želijo dobro zdravstvo ter zdravstveno varstvo za izboljšanje zdravstvenega
stanja ljudi, in ne le vrhunskost za vsako ceno. Še bolj kot cene pa jih znajo izničiti predlogi, ki naj bi jih sprejeli delegati republiške zdravstvene skupnosti in s katerimi bi še bolj zarezali v pravice uporabnikov zdravstvenih storitev.
Zdravstveni delavci resda že nekaj časa opozarjajo na težave, izgube in na to, da so kot družbena dejavnost potisnjeni na stranske tirnice, pa čeprav se jim formalno priznava velik prispevek pri ustvarjenem proizvodu. Pravijo tudi, da svojega poslanstva ne morejo več opravljati ob tem, da obolevnost narašča, da imajo zastarelo opremo in vedno manj denarja tudi za osebne dohodke. Kako nevarne znajo biti te napovedi, lahko sprevidi vsakdo, zato so se zganili tudi odgovorni. Družba namreč mora imeti
zdravstvo, vsaj tako, kot ga imamo sedaj, pa čeprav že to pomeni zaostajanje za razvojem. Za zdravstvo je potrebno zbrati več denarja, toda kako? Predlagatelji novih ukrepov v zdravstvu (manj »brezplačnih« zdravstvenih storitev) so se obrnili k »neposrednim proizvajalcem«. V njihovih predlogih namreč lahko spoznamo čisto logiko: če se po načelu solidarnosti in vzajemnosti zbere premalo denarja, ga je po njem manj tudi za deliti. Torej bo manj tistih, ki imajo »brezplačne« zdravstvene usluge. Čistost — brez velikih humanih besedi, ali pa mogoče logika, ki je zrasla na prepričanju predlagateljev, da smo za zdravje pripravljeni pla-
čati, pa naj stane še toliko, saj je »zdravje naše največje bogastvo«. Žal pa si nekateri lahko plačajo več, večkrat in boljše.
Ali tako že imamo odgovor na vprašanje v uvodnih besedah, ali tako že veljata obe vzporednici: biti zdrav — biti bogat; in obratno, biti bogat — biti bolj zdrav? Predlagatelji rezanja »brezplačnih« zdravstvenih storitev bodo slednjo odvisnost zavrnili, češ, saj je vsakdo dolžan več storiti za lastno zdravje. Nekateri pa si za ceno zdravja z delom (pri normi, za tekočim trakom, ponoči, s šušmarjenjem ...) služijo za (boljše) življenje.
MHZ
NEKAJ TON ČRNEGA ZLATA
Delavci oziroma rudarji Geološkega zavoda Ljubljana nadaljujejo z rudarskorazi-skovalnimi deli v rudniku premoga v Lendavi.
Doslej so pridobili nekaj deset ton premoga, katerega vzorce tačas analizirajo, med drugim zato, da bi določili vrsto premoga. Rudarji, trideset po številu, zdaj kopljejo v podaljšku južnega jaška, in sicer v globini 25 metrov. Dela pod zemljo potrjujejo domnevo raziskovalcev (s površja), da so
na območju Benice (uradno se nahajališče imenuje Lendava) debele plasti premoga. Če bomo v Sloveniji zagotovili 50 milijonov dinarjev, bodo rudarji-razi-skovalci šli v krajšem času tudi v zahodni vhodni jašek, da bi tako ugotovili, kakšne so zaloge premoga na tistem območju, in da bi zemeljska rova čim prej povezali. To je namreč nujno zaradi gospodarnega izkopa.
In kaj s premogom, ki so ga doslej izkopali? Čim bodo iz laboratorijev prejeli izvide o kako-
vosti oziroma vrsti, bodo premog prodali prvim kupcem. Najbrž preko lendavskega Univerzala.
Š. S.
PREMOG — Uradne potrditve o vrsti in kakovosti premoga iz rudnika Lendava še ni, že zdaj, četudi laično, pa je mogoče reči, da gre za kakovosten premog.
Foto: Š. S.
imam Kdo to govori?« Si lahko zamislimo, da bi danes kdo še lahko tako govoril? Je še kje duša, ki si upa reči: »Ljubim te«, in to tudi v resnici misliti? O. ja. Je. A take duše večinoma žive kakor v Kranjčevih časih tam na obronkih močvirij.
Hodiš po naših mestih in vaseh, gledaš visoke in nizke hiše. Za okni živijo prav take Katice Kustecove, Lize, Mankice in Matilde, ki se izgubljajo po svetu in pozabljajo na svoje otroke. Le da romajo nekoliko drugače in tudi pozabljajo iz rahlo drugačnih nagibov. Težaki in sezonci Hozjanovi, Magdiči in Rajevi, Senčki in Koštrce tudi danes vstajajo ob petelinjem petju, le da so danes samoupravljala —- in kar je res, je res: tudi sezonci niso več. A kaj: pol dneva šiht v tovarni, pol dneva doma na zemlji. . . Torej sezonci. In Hilarijev Bogdanovičev je danes več, kot jih je kadarkoli bilo, in njihove hčere prihajajo iz tujine natanko takšne, kot Hilarijeva. le da se pripeljejo . . . Kdor pa si je premoženje prigaral kar doma, ga je na svoj način nekako tako, kakor Režonja, da je sedaj na svojem. Hodiš med hišami in ugibaš: Kakšni ljudje živijo za temi širnimi zidovi? In ko prideš mimo tistih najbolj prostranih in ošabnih, spoznaš, da v takih že spet zvečine prebivajo Kranjčevi fiškališi, Žid in kar je še nekdanje gospode. Le da so danes to tovariši, in še razmnoženi. Da, čas se je premaknil in spremenil mnogo stvari. Le ljudje, ti liki s svojimi lepimi in slabimi lastnostmi so si postali nekam podobni. Še nikoli si najbrž niso bili tako edini, kakor danes, da je denar sveta vladar. Posebej konvertibilni. Skoraj vsi so si enotni, da so se nekdanje vrednote nekam izgubile. Kdo jih pojde iskat? In če jih najde, kaj bi z njimi? Nekatere so obvisele v etru nekje v družbi obljub. Na ekranih si že obljubljati več ne upajo. Le vsi govorijo o krizi, strašni krizi. In tisti iz požrešnih hiš govorijo o odprtem trgu in nujnosti preobrazbe gospodarstva. Če bomo bolj bogati, da nam bo lepše. Ko govorijo o denarju in lepšem življenju, kulture ni slišati. Tu nima kaj iskati, mislijo. Ali pa tudi njo obesimo na tržno stojnico? Sicer pa smo kulturo že tako jasno opredelili. Na tisoč in enem sestanku smo vse jasno zapisali. In marsikdo je arhiviral sklepe do izteka mandata. Že ga je slišati, ko bere te vrstice in vzklika: »Presneti kulturniki! Mar bi sami kaj storili! Samo nergajo in sitnarijo!« Da. res je. Nikoli dovolj. In nikoli samozadostno. Kajti dokler je volja, je nekje tudi upanje. Samo to drži človeka pokonci.
Upanje pa ni svet nakopičenega kapitala, ki bi ponovno izzval socialistično revolucijo. Kajti ljudje so šli v boj za komunizem z zahtevami po odpravi zasebne lastnine, izkoriščanja človeka po človeku in po odpravi družbenih razredov — vsakršnih privilegijev. So ti cilji ostali, ali pa smo jih izgubili pri prehitevanju na kakšnem ovinku?
Upanje je čas popolne osebne svobode. Morda res ni nujno, da bo to ta in tak ideal. Najbrž bo to čas trdega dela in borbe v zakonitostih trga — vendar mora, mora biti v mnogo resnejših, humanejših in kulturnejših okvirih. Zapišimo torej v ustavo:
ČLOVEK in NARAVA in le okrog tega naj se vse vrti! Tako silna in mogočna sta, kakor sta občutljiva in pokvarljiva. Samo tankočutno, popolnoma kulturno osveščeno lahko ravnamo z njima. Kulturno ravnamo samo s kulturo v srcu — komur to ne diši, si bo moral nadeti vsaj kulturno suknjo. Dixi et salvavi animam meam — rekel sem in rešil svojo dušo.
Rajko Stupar

aktualno doma in po svetu
Fotoreporterju Reuterja se je posrečil tale zanimiv posnetek — v Eureki (gre za mesto v ameriški zvezni državi Monttani) se je iztiril vlak s kar 113 vagoni. Del kompozicije je bil na mostu, s katerega je padlo sedem vagonov — k sreči pa ne v reko Meramec, ampak na cesto ob nabrežju reke.
NAŠI SEVERNI SOSEDJE IMAJO NOVO AFERO
Avstrijski topovi na Bližnjem vzhodu
Zadeva sicer ni nova, saj se vleče še od leta 1985. Vendar pa je nedavno Peter Unterweger, nekdanji poslovodja Noricuma (gre za državno podjetje) v intervjuju za avstrijsko televizijo priznal, da je vedel za skrivno prodajo orožja Iranu. Tudi nekateri avstrijski strokovnjaki, ki so na občasnem delu v Iraku, so se vrnili domov z vestmi, da iraški vojaki imenujejo iransko kano-nado »pozdravi iz Avstrije«.
Tovrstna afera je zasenčila celo tako »hvaležno« novinarsko temo, kot so zapleti okrog predsednika Waldheima. Avstrijska zakonodaja namreč izrecno prepoveduje prodajo orožja. Unterweger je dejal, da je pri prodaji ravnal »po navodilih« — pri tem pa ni želel imenovati nikogar, predvsem zaradi lastne varnosti.
Kot smo že zapisali, je avstrijska prodaja orožja Iranu aktualna že od poletja 1985 — takrat sta namreč dva novinarja v naši
luki Kardeljevo odkrila zaboje s topovskimi deli avstrijske proizvodnje z navodili v iranščini, naslovljeni pa so bili v Libijo — Kardeljevo naj bi bilo že lep čas tranzitno pristanišče za avstrijsko orožje. Novinarja sta odkritje prijavila avstrijskemu državnemu tožilstvu, ker je prodaja orožja posebej prepovedana v primeru, če so države v oboroženih konfliktih. Že takrat je mesečnik Basta obtožil Voest (in hkrati Noricum, ki je del tega državnega koncerna), ki izdeluje vse avstrijsko težko orožje, da je prek posrednikov prodajal v Iran.
Nato so se zapleti vrstili — nenadoma je umrl veleposlanik v Atenah, Herbert Amry. Prav on je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu javil o nelegitimnih poslih. V zapor je moral tudi novinar Baste, ki je o zadevi pisal. V priporu pa so se znašli nekdanji poslovodja Unterweger in še ne-
kaj visokih uslužbencev Voest-Alpine. Še en nenavaden dogodek je bil septembra lani, saj je nenadoma umrl nekdanji direktor koncerna, skoraj hkrati pa se je na temelju zavarovalniških listin izkazalo, da je pošiljka Voe-stovih topov romala v Iran tudi lani, torej med preiskavo.
Mnogi domnevajo, da so za prodajo orožja vedeli najvišji avstrijski funkcionarji, celo državni voditelji. V tej zvezi omenjajo nekdanjega kanclerja Freda Si-nowatza, sedanjega in nekdanjega notranjega ministra Karla Blecho in nekdanjega zunanjega ministra Leopolda Gratza. Konec koncev gre vendarle za najmanj 120 topov in veliko streliva, kupčija pa je vredna od 7 do 8 milijard šilingov — neposredno je vpleten tudi največji državni trust, ki je že nekaj let v velikih izgubah. Zato je bil projekt Iran zanj gotovo dovolj velika in dobrodošla finančna injekcija.
Znanju prostor pod soncem!
Vse prevečkrat mislimo,' kako nas zahodna tujina gleda kot socialistično nebodigatreba družbo. Nekateri se pri teh ocenah ne morejo znebiti besede sovražnost do socializma in Jugoslavije. Ni vedno tako. Na primer: Evropski parlament je podprl prizadevanja za pomoč Jugoslaviji. Ob nedavnem obisku skupščinskega odbora za zunanje zadeve v Nemčiji so gostitelji kazali razumevanje za odpravo krize in težav. Pri tem pa so nas posebej opozorili, da se vse preveč zapiramo, da sta edino Jugoslavija in Albanija zunaj povezovalnih tokov v Evropi, da zaostajamo, in to resno v znanosti in tehnološkem razvoju, da si sami s togimi predpisi zapiramo vrata pred novostmi, ki bi jih lahko uvozili v Jugoslavijo ob pomoči tujega kapitala. In celo prav imajo.
Kako vse to popraviti, kako dohitevati znanost, kako odpraviti administrativno miselnost, kako in kako? Vendar je žal potrebno tudi vprašati, kdo naj vse to stori, in tukaj je začetek zla. Ob večletnem pozivanju, naj dobi znanje ustrezno mesto v družbi, torej tudi v gospodarstvu. se nam nujno poraja vprašanje, in sicer: Kdo preprečuje prisotnost znanja v gospodarstvu. Odgovor — politiki in menežerji, kajti obe skupini si lastita pravico do odgovornosti za razvoj socializma nasploh. Obe skupini sta silno občutljivi na vsako kritično pripombo, posebno takrat, ko gre za razvojne načrte. Pokojni Stane Kavčič je stalno ponavljal, da se pri nas v Jugoslaviji politiki ukvarjajo z gospodarstvom, gospodarstveniki pa s politiko in da so zaradi tega pri nas zadeve postavljene na glavo.
Znanja, znanosti in raziskovanja nismo spustili med politiko in vodenjem gospodarstva iz strahu, da bi bila oba, torej politik in me-nežer razkrinkana kot nesposobna za vlogo graditelja prihodnosti. Vrsta resnih napak v gospodarstvu to potrjuje. Znano je. da so znanstveniki odsvetovali gradnjo Fenija, ker rudnina ne ustreza. Podobno je bilo za Glogovac. toda politiki so vztrajali pri svojem in tako je prišlo do velikega poloma. V zahodnem svetu dajejo znanosti ustrezno mesto, in to brez bojazni, da bodo politiki porinjeni ob stran. Gre za prepletanje treh sočasnih procesov — razvijanje države ali družbe, razvijanje gospodarstva, in to tržnega, ter razvijanje znanja. Dokler bomo izganjali znanje iz strahu pred razkrivanjem neznanja, ne bodo kaj hitro našli rešitev za zmanjšanje krize, kaj šele za dokončno odpravo vseh težav. Dokler bomo gledali na primer na gimnazijo kot na razredno nesprejemljivo elitno šolo, bomo krepko zavirali razvoj družbe kot celote. Svet gre v tretjo tehnološko revolucijo, pri nas v Jugoslaviji pa s slabim znanjem zaviramo celo industrijsko revolucijo. Dajmo znanju prostor pod soncem.
Mirko
Sojenje v Nišu
Od dveh do petnajst let zapora
. Glavna obravnava zoper vojake, ki so sodelovali pri zločinu v paračinski vojašnici, je trajala 13 dni. Izrekli so zaporne kazni, skupaj 67 let.
Prvoobtoženi Gjakii je bil obsojen na 15 let zapora, Alimani na 14, Mehmeti in Aliju na 10 let, Paqarizi na 5, Beluli na 4, Alibašič na 7 in Mahmuti na dve leti zapora. Predsednik senata, sodnik Veljko Milič, je med obrazložitvijo sodbe dejal, da so vse navedene obtožnice dokazane.
globus
PRAGA — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je obiskal Češkoslovaško. Med drugim se je mudil tudi v Lidicah, češki vasi, ki je eden simbolov nacističnega nasilja v Evropi. Ob tej priložnosti je dejal, da ne smemo pozabiti grenkih izkušenj iz preteklosti in poudaril, da tovrstni spomini obvezujejo mednarodno skupnost za krepitev miru in dobrososedskega sodelovanja. Uradne pogovore je imal z vodilnimi osebnostmi češkoslovaškega političnega življenja — Štrou-galorn, Jakešem in Husakom.
ALŽ1R — Palestinski vodja Jaser Arafat je izjavil, da je 25 nosečih Palestink iz Gaze splavilo zaradi nasilja izraelskih vojakov med zaslišanjem. Arafat je tako ravnanje označil za največji izraelski zločin vse od začetka palestinske vstaje na zasedenih območjih.
BUKAREŠTA — Na predlog šefa romunske partije in države, Nikolaea Ceausesca, so v tej državi sprejeli dekret o amnestiji in zmanjšanju zapornih kazni. Na seji politično izvršnega komiteja CK RKP, ki so ga sklicali ob voditeljevem 70. rojstnem dnevu, so ukinili vse kazni do 10 let zapora, smrtne kazni pa so zamenjali z zaporom do 20 let. Vse, ki jih bodo izpustili iz zaporov, morajo odgovorni zaposliti.
WASHINGTON — Vodja ameriške delegacije na pogovorih ki potekajo v Ženevi, o kontroli oboroževanja s Sovjetsko zvezo, Max Kampelman, je izjavil, da po uničenju raket srednjega in kratkega dometa ne bo ogrožena varnost NATO raket.
BUDIMPEŠTA - Lanskoletni plačilni deficit Madžarske znaša 900 milijonov dolarjev in je za 500 milijonov dolarjev nižji od tistega v letu 1986, vendar vseeno za petino višji od načrtovanega. Relativno uspešnost pripisujejo rekordnemu dohodku od turizma.
globus
Nove objave o štajerskih Slovencih
V ŽARIŠČU
»Pri nas vse mogoče govorimo!«
Razveseljivo je, da so tudi na naši strani meje, na zasedanjih zborov soboške občinske skupščine, lani kar dvakrat razpravljali o dvojezičnem prebivalstvu na mejnem delu avstrijske Štajerske, zlasti v Radgonskem kotu, in v tej zvezi maloobmejnem sodelovanju na lokalno-regionalni ravni.
Sicer pa je očitno, da se v naši in avstrijski javnosti počasi, vendar zanesljivo širi vedenje o Slovencih in slovenstvu v obmejnih avstrijskih okrajih Radgona/ Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deutschlandsberg. Nekaj resnih in poglobljenih razprav in raziskav v zadnjih dveh, treh letih dovolj argumentirano zavrača razširjeno mnenje, da gre za bolj ali manj akademsko vprašanje, ki z dejstvi po tamkajšnjih vaseh, krajevnih in mestnih središčih nima veliko skupnega. Poročali smo že, da se začenjajo kot dvojezični javno identificirati tudi sami pripadniki štajerskega dela slovenske manjšine v Avstriji. Posebej omenjamo prof. dr. Gombocza iz Potrne/ Laafelda pri avstrijski Radgoni, docenta na filozofskem inštitutu graške univerze. Ta je med drugim v lanski 4. številki mariborske revije Znamenje objavil zgodovinski prikaz, zdajšnje razmere in program konkretnih pobud, kako bi mogli preprečiti, da dvojezično prebivalstvo tod ne bi izumrlo. Pri tem je dovolj pomembno, da je o nekaterih njegovih pobudah seznanjeno vodstvo koroških Slovencev in slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle, ki so obljubili pomoč.
Decembra sta slovenski 14-dnevnik Naši razgledi ter Časopis za zgodovino in narodopisje prinesla dva prispevka o problematiki štajerskih Slovencev. Avtor obeh je prof. dr. Mirko Križman, germanist š pedagoške fakultete v Mariboru, sta pa v bistvu dodobra prirejena in preno
vljena povzetka njegove socio-lingvistične raziskovalne naloge, končane januarja lani, Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem območju avstrijske Radgone. Naj iz nje izluščimo tisti del, kjer je govor o tem, da je v Radgonskem kotu čutiti predvsem latentno skrb za nacionalni obstanek ob meji.
»Ta skrb pa je bolj sad preteklosti kot današnja realna osnova. Gre za podzavestne ostaline o ohranjanju etnične meje, hkrati pa za nujnost materialne eksistence; vse to se je preneslo na mladino, je rodilo tolerantnost navzven, hkrati pa prežanje navznoter in navzven. Duhovne in organizacijske sile v inštitucijah zunaj šole in v šolskih ustanovah krepijo koherenco pripadnosti nemškemu svetu, zavest nacionalne nedeljivosti tudi na področju kulture in jezika. Hkrati pa dopuščajo zase koristne stike z drugo nacionalnostjo. To rodi v ljudeh psihične napetosti, neuravnovešenosti, posamezniki in skupine se ne morejo docela sprostiti. V globinskih psihičnih strukturah gojeno jedro nemštva mora na površini večstransko popuščati stikom. Od tod tudi učenje in govorjenje slovenščine za najbolj preračunane situacije,« ugotavlja prof. Križman in nadaljuje: »Tudi gospodarski pragmatiki, ki žive za potrebe vsakdana, ničesar ne tvegajo, če puste in celo goje drugi jezik regije v l svojevrstno omejenem kodu. Kadar koli bi pragmatične potrebe iz takih ali drugačnih razlogov ne zahtevale več drugega jezika, se ni treba bati, da bi pripadniki manjšine zahtevali pravice kulturno živeti. Take pravice zahtevajo le jezikovnokulturno pa splošnokulturno ozaveščeni ljudje. Teh pa v okolici Radgone manjka, ni pobudnikov za stike na višji ravni z matičnim slovenskim zaledjem.
Večstransko uporabna, nene
varna manjšina je najbolj dobrodošel etnični jiojav tik ob meji.« (podčrtal B. Z.)
Gre za eno temeljnih, izvirnih, znanstveno-raziskovalnih del o štajerskih Slovencih v povojnem obdobju oz. v obdobju po podpisu avstrijske državne pogodbe. Opira se na več deset terenskih anket in razgovorov s prebivalci, kar pomeni strokovno, sociološko-jezikovno nadgradnjo doslej objavljenega o naših rojakih v tem delu druge avstrijske republike. Avtor meni, da je morda še najbolj slikovito označil jezikovna dogajanja v Radgonskem kotu starejši možakar, rekoč: »Pri nas vse mogoče govorimoj takšna je panonska klima.« Zal so ga raziskovanja privedla do nič kaj spodbudnega sklepa, ki seveda ne jemlje poguma za nadaljnja iskanja, saj sam pravi, da bi bilo pomembno kulturno prebuditi tukajšnji živelj. »V primerjavi s preteklostjo je neodvisnost družin in posameznikov od širšega okolja dosti manjša, v šolah ni slovenščine, ni slovenskih kulturnih ali drugih prireditev, ni slovenskega tiska. Asimilacija, čeprav poteka pri manjših kolektivih in pri posameznikih v različnih časovnih razmahih, je neogibna.«
Omenili smo že zanimanje naših lokalnih voditeljev in politikov za štajerske rojake. Prav te dni pa smo iz Gradca dobili sporočilo, da je po večletnem zbiranju in pripravljanju tik pred božičnimi prazniki izšla bibliografija graških slovenskih tiskov od leta 1592 do 1918. Dokaj zajetno delo je plod sodelovanja slavistov ljubljanske in graške univerze, zajema pa nekaj sto bibliografskih enot z naslovi knjig in knjižnicami, ki jih hranijo. Ce/ ko bomo bibliografijo dobili v uredništvo, jo bomo tudi predstavili.
Branko Žunec
SFRJ na zatožni klopi
Jugoslovanski železničarji se pripravljajo, da bodo tožili državo za skoraj 150 milijard dinarjev, ker ni uresničevala dogovorjene in sprejete prometne politike.
Po sedanjih ocenah bodo rzgu-be železničarjev v lanskem letu znašale okoli 270 milijard dinarjev. Največji del teh izgub je nastal zaradi zadrževanja cen železniških prevoznin.
Dolgoletna mačehovska politika države do železnic jih je spravila na beraško palico. Brez denarja niso mogli pravočasno modernizirati voznega parka, posamezna železniška gospodarstva pa niso imela denarja niti za redno vzdrževanje. Število vagonov in lokomotiv, ki jih zaradi okvar niso mogli popraviti, je naraščalo.
V Sloveniji smo pred leti imeli le 15 odstotkov vlečnega parka v popravilu, danes je neuporabnih lokomotiv že za okoli 30 odstotkov. V železniških gospodarstvih, kjer imajo večje finančne težave, je nevoznih vozil tudi več kot polovica.
Zis železničarjem že več kot leto in pol z grožnjami in obljubami ter ukrepi ne dovoljuje, da bi pravočasno, tako kot narašča inflacija, prilagajali cene prevoznih in drugih storitev. To pa je v nasprotju s sprejeto prometno politiko in vsakoletnimi resolucijami, ki govorijo o hitrejši rasti cen železniških storitev. Lansko leto je bilo najslabše v zgodovini slovenske železnice. Odločitve Zisa ni bilo mogoče popraviti, čeprav so vsi organi v Sloveniji storili, kar je bilo mogoče, da bi omilili posledice nojevske politike zvezne uprave. Železničarji v Sloveniji so lani v okviru svojega programa preventivne sanacije gospodarskega položaja prihranili skoraj 14 milijard dinarjev. Za tretjino več, kot so obljubili. Največ (6 milijard dinarjev) so zaslužili z novimi poslovnimi storitva
mi, predvsem z uvedbo pogodbenih prevozov, nočnim skokom in drugimi. Največjo pohvalo pa zasluži zmanjševanje stroškov poslovanja; prihranili so več kot 8 milijard dinarjev. Z uvedbo računalniško vodenega informacijskega sistema so prihranili več kot 5 milijard dinarjev. Lep del prihrankov je deviznih, saj so z boljšim razporejanjem poti in tovorov ter izrabo prevoznih zmogljivosti skrajšali čas zadrževanja tujih vagonov na minimum, sicer bi morali plačevati stojnine ali najemnine.
Kljub vsem tem prizadevanjem bo ljubljansko Železniško gospodarstvo končalo poslovanje na tako imenovani pozitivni ničli. To pomeni, da bodo imeli težave tudi letos, saj ne bodo mogli oblikovati potrebnih skladov.
Velike bodo tudi obveznosti, ki jih bodo morali plačevati za najemanje kratkoročnih posojil za ohranjanje likvidnosti. Manjka jim več kot 45 milijard dinarjev, če bi hoteli uresničevati zastavljene načrte o varnosti v prometu, izboljšanju vzdrževanja in nujnih naložbah.
Ob pomoči gospodarstva in razumevanju republiške uprave so ljubljanski železničarji nekako preživeli preteklo leto, vendar se bojijo hudih posledic. Ni bilo namreč denarja za oblikovanje poslovnega sklada, amortizacija je bila okrnjena. Načrtov o posodabljanju in rednem vzdrževanju prog zato niso uresničili.
Pesti jih pomanjkanje lastnih sredstev, ki so jih zaradi zadrževanja cen ustvarili le 30 odstotkov. Ker niso imeli denarja, niso dobili posojil. Veliko manj denarja, kot so načrtovali, so zbrali
tudi v samoupravni interesni skupnosti — le 60 odstotkov. Pri tem pomanjkanju denarja je železničarje doletela še usoda revežev, zamik posojil mednarodnih bančnih ustanov. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je bila pripravljena posoditi 55 milijonov dolarjev, Evropska investicijska banka pa nadaljnjih 29 milijonov dolarjev.
Uresničevanje zastavljenih načrtov bi železnico pripeljalo v še težji položaj, saj bi tovor potoval po drugih poteh, prometni tokovi bi se Jugoslavije izogibali. Ostali bi osamel otok. Predlagajo pa, da bi del naložb uresničevali z denarjem, ki ga nameravajo iztožiti od države. Ta denar bi namenili kot lasten delež pri najemanju domačih in tujih posojil. S temi bi lahko brez večjih novih nakupov povečali število lokomotiv in vagonov.
Konec januarja so železničarji zahtevali povečanje železniških prevoznin za okrog 40 odstotkov. Več v potniškem in nekaj manj v tovornem prometu. Trdijo, da je novembrsko povečanje cen za 61 odstotkov požrla inflacija, predvsem pa dolgotrajno omahovanje pristojnih, da bi cene priznali.
Pred zadnjo podražitvijo je bil cestni prevoz skoraj enkrat dražji, sedaj je še vedno za polovico. Kljub tem razlikam v ceni pa železničarji menijo, da cena prevoza niveč najpomembnejša pri izbiri prometnega sredstva. Najpomembnejši so kakovost, hitrost, zanesljivost.
Železničarji torej postavljajo državo na zatožno klop. Če jim bo uspelo na ta način dobiti denar, bi bilo zanimivo vedeti, iz katerih virov jim ga bodo plačali.
(poljV)
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAIT 2
od tedna
VOLITVE VODSTVA OK ZSMS LJUTOMER — II.
Mladinska politična nezrelost
MURSKA SOBOTA — Občinski svet zveze sindikatov je pripravil pogovor z vodstvi posameznih osnovnih organizacij. Zmenili so se za delo v prvem letošnjem trimesečju, ki ga ne bo malo — vsebinske so predvsem razprave o ustavnih spremembah (tistih, ki zadevajo združeno delo) in stavkovnih pravilih, ki jih je objavil republiški sindikat.
LENDAVA — Konstitutivna seja občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je bila v Delo-I zi v Veliki Polani. Poleg članov sindikata iz tega tozda so se v odbor vključile še sindikalne oranizacije Planike, Indipa in Toka, kmalu pa naj bi se pridružili še delavci Utoka. Na seji so izvolili Marjana Korena za predsednika odbora, sicer pa spregovorili o svojih proizvodnih težavah. Zvezni interventni ukrepi so zaradi podražitve surovin močno prizadeli tudi te kolektive, poleg tega pa je povpraševanje na domačem tržišču manjše, zato so potrebna toliko večja izvozna prizadevanja. Že zdaj gredo izdelki iz vseh teh kolektivov v izvoz.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL v Lendavi so kritično ocenili (ne)uresničevanje določi! samoupravnega sporazuma o štipendiranju v prejšnjem in novem šolskem letu. Mnoge organizacije združenega dela namreč ne namenjajo dovoljšnje skrbi kadrovski krepitvi, za to pa so, po'mnenju nekaterih razpravljalcev, krivi zlasti poslovodni delavci. Na bližnjem pogovoru članov izvršnega sveta z direktorji bodo znova načeli problem štipendiranja novih kadrov, stanje pa se utegne popraviti, če bodo znova oživili občinsko kadrovsko službo.
LJUTOMER — Tukajšnja občinska raziskovalna skupnost je za leto 1987 podelila tri nagrade za inovacijske dosežke. Sto tisoč dinarjev je dobil rezkar-ključavničar Jože Jarc iz Tehnostroja za pripravo za izdelovanje zaskočk in rezkanje okrogline moznikov. Ob pridobitvi na času gre tudi za pomemben ekonomski učinek. Nagrado v znesku tristo tisoč dinarjev pa sta dobili skupini inovatorjev iz delovne organizacije Servis vozil in kmetijske mehanizacije. Pogrun-tali sta streho nakladalnika RIKO M 3 in LIV 6,9 (omogoča delo v neugodnih vremenskih razmerah in zmanjšuje obolenja upravljalca) ter nova medosja vozil TAM 3850, namensko uporabna za specialno nadgradnjo kotalnih prekucnikov in avto žerjavov, medosje 4200, ki je uporabno za težje nakladalnike in zabojnike.
MURSKA SOBOTA — Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo minulo sredo pripravila strokovno srečanje o problematiki  človekove ustvarjalnosti in načrtovanju kadrov. Kakih 150 šolnikov, kadrovikov in gospodarstvenikov je v predavalnici soboškega Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve z zanimanjem sledilo uvodničarjema: dr. Ludviku Horvatu, pomurskemu rojaku, strokovnjaku za razvojno psihologijo, sicer prodekanu na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Zdenku Lapajnetu s Centra za I razvoj univerze v Ljubljani. Sledil je ogled videofilma Megatrend! I in ob koncu živahna izmenjava mnenj o poklicnih namerah letošnje generacije pomurskih osmošolcev ter prenovljenih srednješol-j skih vzgojno-izobražeValnih programih.
LENDAVA — Osnovna organizacija ZSMS v lendavskem zdravstvenem domu že osem let deluje dokaj uspešno. Žal se mladi na sestankih več ukvarjajo s poklicnimi problemi in problemi zaposlovanja in pripravništva, kot pa s problemi samoupravljanja in organizacije prostega časa. Na letni programsko-volilni konferenci so sklenili, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali z občinsko konferenco mladih, ki naj bi jim konkretno pomagala pri uresničevanju programa dela. Nadejajo se, da bodo letos uspešno premagali vse težave, ki se tičejo ureditve boljših delovnih razmer J. D.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so sprejeli odloka o ureditveno-zazidalnem načrtu naselja Cankova in ureditvenem načrtu za zdraviliški kompleks Moravske Toplice. Z gradnjo novega hotela z 250 osebami, bazeni, trgovino in drugimi objekti načrtujejo hitrejši razvoj tujskega turističnega prometa in s tem večjega deviznega priliva. Izvršni svet je odobril tudi nekatere podražitve, ki pa so nižje od predlaganih. Za 20 odstotkov bodo višje cene mehaničnih storitev v Agroservisu, dimnikarskih storitev v beltinskem Dimnikarju in komunalne storitve, razen vodarine in kanalščine, v Sobotinem tozdu Komunala, medtem ko znašajo podražitve zdraviliškega dela Moravskih Toplic 25 odstotkov.
MURSKA SOBOTA — OK ZKS je pripravil ločena posveta za nove sekretarje OO ZKS iz negospodarstva in krajevnih skupnosti ter iz gospodarstva. Na posvetu so se informirali o trenutnih družbenih razmerah v občini in širše ter se dogovorili o nekaterih sprotnih nalogah Zveze komunistov, predvsem o delu občinske organizacije v letu 1988. O prvih dveh temah sta spregovorila sekretar MS ZKS za Pomurje Bela Banfi in predsednik MGZ za Pomurje Koloman Cigiit, medtem ko je član predsedstva OK ZKS Štefan Dravec predaval o pripravah in vodenju sestankov v osnovnih organizacijah ZK.
Vse to, kar se je nadaljevalo na programsko-volilni konferenci OK ZSMS Ljutomer v petek, šlo je za nadaljevanje 21. decembra prekinjene programsko-volilne seje, je podobno politični farsi ali še bolje — nazorno kaže, da nekateri, čeprav se kitijo s fakultetnimi naslovi, nikakor ne morejo tega tudi z dejanji, še manj pa z besedami potrditi. Od proceduralnih zapletov (Zakaj ni poslan zapisnik prve, prekinjene seje? Zakaj ta zapisnik ni podpisan? Žakaj . . .?) do diverzije pri sprejemanju programa in končno do zadnjega dejanja pri razpravi o evidentiranih kandidatih in njih volitve.
Kako so ljutomerski mladinci sprejemali program dela? Ker sta bila predlagana dva programa, je Roman Plohl, evidentirani kandidat skupine A, predlagal, naj najprej razpravljajo o obeh programih, ki sta predložena, in nato o vsakem posebej glasujejo.
Začetek je bil resnično tako demokratičen, s tem da so mladi na predlog istega najprej razpravljali o programu A. Na začetku so vsak odstavek obravnavali posebej, po petem pa sklenili, da razpravljajo o programu (ali bolje ostanku) kot celoti. Ker kakšne poglobljene razprave ni bilo, so o njem glasovali in ga tudi sprejeli. Ko je bil program sprejet, pa je taisti Roman Plohl predlagal, da o programu B pravzaprav ni potrebno več razpravljati, saj je program A sprejet in naj iz pro-
Predstavljamo vodstvo OK SZDL v Murski Soboti
Odzivnost na pobude občanov
S tem ko se je občinska organizacija Socialistične zveze v Murski Soboti tudi ob velikih prizadevanjih nosilcev najodgovornejših funkcij v frontni organizaciji približala problematiki najširšega kroga delovnih ljudi in občanov, je dobila praktično potrdilo za svoje uspešno delovanje. Na osnovi pozitivno ocenjenega dela v minulem dveletnem mandatnem obdobju in soglasne podpore v KK SZDL, občinskih družbenopolitičnih organizacijah ter družbenih organizacijah in društvih ostaja vodstvo OK SZDL enako.
Predsednik O K SZDL bo še naprej Geza Farkaš, rojen 4. novembra 1948, za katerim je pestra družbenopolitična aktivnost. Med drugim je poklicno opravljal odgovorne funkcije v občinski in republiški konferenci ZSMS ter deloval v raznih organih družbenopolitičnih organizacij na občinski in republiški ravni. Tri leta je uspešno opravljal dolžnosti sekretarja OK SZDL, zadnji dve leti pa je bil predsednik OK SZDL. Sekretar OK SZDL je Jože Stvarnik, rojen 6. maja 1946, ki je opravljal številne funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih or
do tedna
ran MM —	R
Lendavsko zdravstvo 1
I v izgubi I
I I
I
I
Občinska zdravstvena,skupnost Lendava je stopila v novo leto z izgubo v višini 499.025.000 dinarjev, kar je, glede na število prebivalcev, največ v Pomurju. Poslovno leto so namreč z negativnim rezultatom končale vse pomurske zdravstvene skupnosti. Vzroki lendavske izgube so posledica neskladja med omejenimi prihodki in neomejenimi pravicami uporabnikov (odhodki) zdravstvenih storitev. Več sredstev pa je bilo porabljenih tudi zato, ker je v lendavskem zdravstvenem domu kadrovska zasedba naposled primerna in s tem zagotovljena višja raven zdravstvenih storitev. Bolniki so šli tudi na več specialističnih pregledov, lani je bilo izdanih kar 9 tisoč več receptov, odliv denarja v zdravstvene organizacije zunaj Pomurja pa je bil večji za 33 odstotkov.
O hudih finančnih zagatah so razpravljali na seji občinskega izvršnega sveta. Rečeno je bilo, da se je obseg zdravstvenih storitev sicer močno povečal, vendar ne gre za nobeno razkošje, saj smo v Pomurju, in tako tudi v lendavski občini, še vedno, v zaostanku glede števila prebivalcev na enega zdravnika (slovensko povprečje je 1 zdravnik na 500 prebivalcev, pomursko pa 1 zdravnik na 1500 prebivalcev). Ker pa se poraba (v tem primeru za zdravstveno varstvo) lahko giblje le v okviru prihodkov, sta nujna pokritje lanskega primanjkljaja in racionalna poraba v novem obdobju. V Lendavi bodo v kratkem pripravili predlog, kako pokriti izgubo. Med drugim predlaga-
I I
I I
ganizacijah v temeljnih okoljih in na ravni občine. Novi nepoklicni podpredsednik OK SZDL pa je postal Martin Puhan, rojen 1. novembra 1944, direktor tozda Sadjarstvo KZ Panonka, ki je bil ves čas družbenopolitično aktiven. Med.drugim je bil tudi izvršni sekretar OK ZKS in član širšega političnega aktiva občine.
»Ob pomembnejših aktivnostih, preden izdelamo, program, je treba izmenjati izkušnje in pripraviti tak pristop, ki ne bo vsiljen. Tudi profesionalci namreč ne moremo vedeti vsega, zato se moramo prilagoditi hotenjem posameznih krajevnih skupnosti. Občani so bolj kritični dp počasnejšega' odpravljanja težav in zaupanja v naš družbenopolitični sistem v sedanjih zaostrenih razmerah v družbi. In prav v tem se mora potrjevati moč delovanja aktivistov Socialistične zveze. Veliko je že narejenega za odziv-
jo povečanje prispevne stopnje.
|—K LJUTOMERSKI RAZČLEMBI USTVARJALNOSTI
Nedvomno je Analiza stanja in predlog razvojnih usmeritev inventivne dejavnosti občine Ljutomer, ki je prišla na svetlo v lanskem decembru in jo je za ljutomersko občinsko raziskovalno skupnost pripravil mag. Stane Božičnik iz Maribora, potrebno, pomembno in uporabno gradivo. Ker jo bomo pobliže predstavili v naši rubriki Inovacije, naj si to pot na rob njeni vsebini dobronamerno vzamemo pravico do drobne pripombe. Zdi se namreč, da zlasti v tistem delu, kjer je govor o razmerah na področju ustvarjalnosti v posameznih gospodarskih enotah, dokaj enostransko izzvenijo zbrani
grama B povzemajo le točke, ki se razlikujejo od programa A in z njimi dopolnijo in zaokrožijo ta dokument. Na srečo je bilo med delegati nekaj vztrajnih in razmišljujočih, ki so se uprli takšnemu načinu in izsilili, da so razpravljali in v celoti sprejeli (to seje ugotovilo šele pozneje) tudi program B. Kaj se je dogajalo pri predstavljanju evidentiranih kandidatov, ne bomo opisovali, saj je bilo tudi tu veliko bolj ali manj nizkih udarcev, nevrednih političnega strpnega dialoga. Na koncu so sledile volitve. Za ta del je najpomembnejši podatek, da je v OK ZSMS Ljutomer 69 delegatskih mest. Na konferenci je bilo navzočih le 39 delegatov, se pravi delegatska večina, vendar pa je bila ta pogoj, da o nečem glasujejo vsi navzoči, če naj bi bilo glasovano sprejeto.
nost na pobude občanov, zato lete ne smejo ostati v predalu.
JOŽE STVARNIK — Še nadalje sekretar OK SZDL.
GEZA FARKAŠ — Stari in novi predsednik OK SZDL Murska Sobota.
Tam, kjer so se lotili konkretnih zadev, so rezultati spodbudni. Kljub dobri oceni o frontnosti SZDL v naši občini je še vedno veliko forumskega dela in precejšnjih razlik med posameznimi krajevnimi konferencami SZDL. Hkrati pa zagovarjam večjo agresivnost v občinski razvojni politi
ki in mednarodnem sodelovanju soboške občine, za kar so nujni operativni programi.« To je le nekaj najpomembnejših misli, ki jih je ob raznih priložnostih izrekel zdajšnji predsednik OK SZDL Murska Sobota Geza Farkaš.
Dodajmo še nekaj misli sekretarja OK SZDL Jožeta Stvarnika. »Že v pripravah na izvedbo programsko-volilnih sej KK SZDL, ki se jim je izteklo štiriletno mandatno obdobje, smo bili zelo aktivni. Lahko rečem, da so bili kadrovski postopki dokaj obsežni, kar pomeni, da lahko od frontne organizacije v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. V krajevnih skupnostih soboške občine so se poenoteno in odgovorno lotili zdajšnjih volilnih postopkov za izvolitev najodgovornejših nosilcev funkcij v skupščini občine in skupščinah interesnih skupnosti. Ti postopki so do-
Nesmiselno ločevanje
podatki o inventivni dejavnosti. Očitno se tičejo le t. i. množične (ljubiteljske, nepoklicne) inventivne dejavnosti oz. sistema posamičnih predlogov, nič pa ne zvemo o razvoju in raziskavah kot najkakovostnejši in najbolj dolgoročni obliki inovi-ranja. Kajti šele oboje skupaj da stvarnejšo sliko razmer na • tem čedalje pomembnejšem
Ker so pri volitvah predvidevali dva kroga, v prvem je bilo potrebno odločati, kateri od kandidatov bo izpadel (za to ni bila potrebna večina delegatskih glasov, ampak le večina navzočih) in kateri od kandidatov naj bi bil izvoljen v drugem krogu. Že v prvem krogu so vsi trije kandidati liste A — Goran Šoster, Tomi Nemec in Roman Plohl — izpadli, tako da so v drugi krog prišli kandidati liste B. Prišlo je sicer tudi do drugega kroga volitev, ki pa niso uspele, saj je bilo oddanih le 34 volilnih listkov, kar pa ni več večina, zato so volitve prekinili. In nadaljevanje? Na predlog republiškega vodstva, seje sta se udeležila tudi Tone Anderlič in Vlado Gerič, so sklenili, da dosedanje vodstvo v najkrajšem možnem roku predlaga začasno vodstvo OK ZSMS Ljutomer, to pa mora začeti ponoven postopek evidentiranja, v katerem pa ne morejo biti evidentirani mladinci, ki so kandidirali sedaj.
Salomonska rešitev, ki je vsaj zaenkrat še najpametnejša.
Dušan Loparnik
kaj zahtevni in zapleteni, saj je treba že do začetka marca opra
viti temeljne kandidacijske konference. To so zadnje vmesne, t. i. male volitve, ker se po novem tudi za najodgovornejše funkcije v delegatskem sistemu predvideva štiriletni mandat.«
Milan Jerše
--LJUTOMER------—-------------------------------
Delegati so sprejeli resolucijo
Zadnja seja zborov skupščine občine Ljutomer (zasedale so tudi skupščine sisov, kot četrti zbor) je bila namenjena le sprejemu občinske resolucije za letošnje leto. Izhajajoč iz nekaterih ekonomskih in političnih težav, ki so bile v zadnjih mesecih lanskega in v začetku letošnjega leta, je izvršni svet SO Ljutomer pripravil tak predlog, kot ga je na podlagi dosegljivih rezultatov in podatkov ter glede na pripombe v dvomesečni razpravi lahko. Poudarek je predvsem na pospešenem gospodarskem razvoju, uvajanju novih proizvodnih programov, večjem izvozu, zaposlovanju strokovnih ljudi...
S takšno usmeritvijo bi lahko zagotovili 2—3-odstotno rast družbenega proizvoda v občini, I-odstotno rast zaposlovanja ... Pomembno vlogo pa bo imel za dosego tega cilja tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest, s kate-
področju. Klasično razlikovanje med razvojem, raziskavami, inventivno in inovativno dejavnostjo več ne more vzdržati oz. na tako ločevanje ni mogoče pristajati. Kako bi recimo bilo, če bi v ozdih ljutomerske občine temeljito preverili, kaj je z razvojem novih izdelkov in tehnologij, raziskovanji in iskanji novih programov in podobno. Res je, da »revolucionarnih« dosežkov v tej zvezi v tej lokalni gospodarski skupnosti ni pričakovati, a Vseeno. Analiza bi bila zajetnejša, prepričljivejša, uporabnejša; kot je, vzemimo, zadnja te vrste v soboški občini iz aprila 1987.
B. Žunec
SPREJEMI ZA PREDSTAVNIKE VERSKIH SKUPNOSTI
v
Ge se bratje ljubijo...
Predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo na območju Pomurja, so si predzadnji torek ogledali novo kirurgijo v Rakičanu, nato pa so se udeležili skupnega (po)novoletnega sprejema, ki so ga v kavarni hotela Diana v Murski Soboti pripravili predsedniki pomurskih občin. Podobno kot v Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, je bilo tudi na vsepomurskem sprejemu ugotovljeno, da se odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi dobro razvijajo.
Na sprejemu v Murski Soboti je predsednik skupnosti pomurskih občin Andrej Gerenčer je poudaril, da procesi demokratizacije dajejo nove možnosti za delovanje verskih skupnosti. »V lanskem letu smo s skupnimi močmi prispevali h krepitvi kulturne in nacionalne identitete slovenskega naroda. Tako smo proslavili 250-letnico rojstva Mikloša Kuzmiča, prekmurskega pesnika, pisatelja in duhovnika . . . Naše verske skupnosti so prispevale pomemben delež tudi pri uveljavljanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Žal pa smo v lanskem letu izgubili župnika Kuharja, ki je v Gornjem Seniku v Porabju vsa leta po vojni opravljal bogoslužje v slovenskem jeziku in tako krepil tudi narodno zavest porabskih Slovencev. Njegovo delo ni bilo lahko, saj so bile politične razmere vrsto let po vojni nenaklonjene Slovencem in sodelovanju z Jugoslavijo. Njemu v spomin in zahvalo moramo storiti vse. da najdemo slovenskega duhovnika za to župnijo, še posebno sedaj, ko ta predlog podpirata tudi madžarska posvetna in cerkvena oblast,« je v nagovoru med drugim povedal predsednik Andrej Gerenčer. Na koncu se je še zahvalil verskim skupnostim, ki so tudi prispevale denar za novo bolnico.
Š. S.
rim naj bi zbirali denar na ravni občine. Ta denar, ki bi ga zbrali, naj bi namenili za nove proizvodne programe, zlasti za izvoz ali nadomeščanje uvoza, realizacijo inovacij in tehnološke posodobitve ter nove zaposlitve.
V zadnjem času je navzoča tudi zahteva za ukinjanje tozdov, ki imajo sedež izven občine Ljutomer. Ko gre za ekonomske razlage, potem ukinjanje ni vprašljivo, ukinjanje zaradi mode pa je neupravičeno in nesmiselno.
Te in druge pomembne naloge bodo v prihodnje v ospredju pri uresničevanju resolucije, ki so jo delegati tudi potrdili. Ob tem pa moramo dodati, da so potrdili amandma, ki ga je predlagala Socialistična zveza in v katerem je zapisano, da mora biti v najkrajšem možnem času izdelan program za zmanjšanje zaposlitev v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in tako imenovani administraciji, kajti le tako bodo vsa prizadevanja za boljše, kakovostnejše in racionalnejše delo dobila tudi nekak smisel.
Dušan Loparnik
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 3
Pokop zamisli o razvojnem centru?
S »prostostrelskimi«, na ho-ruk izvedenimi akcijami za združevanje, izkoriščanje in razvijanje razdrobljenega (in razseljenega) pomurskega izobražen-stva, ni mogoče uspeti.
Kmalu bo za nami desetletje, odkar so vodstva pomurske avantgardne zveze komunistov, frontne socialistične zveze in delavskega sindikata predlagala ustanovitev pokrajinskega razvojnega centra. Konec oktobra 1979 so predlog zapisala v Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja Pomurja v letih 1981—85. Kako je s tem deset let kasneje?
Ostalo pri: kako bi bilo, če bi bilo
»V regiji je potrebno ustanoviti razvojni center, saj kvalitetnega družbenoekonomskega razvoja regije ni mogoče načrtovati brez strokovnih študij in programov, tako na področju gospodarstva kot tudi družbenih dejavnosti. Po taki poti so šle tudi vse razvite regije v Sloveniji. Še posebej je aktualno delovanje razvojnega centra na tako imenovanih interdisciplinarnih področjih, ki jih sedaj nihče sistematično ne obravnava. Materialno osnovo za delovanje razvojnega centra bo možno zagotavljati na principu svobodne menjave dela, kjer morajo priti do polnega izraza interesi izvajalcev in uporabnikov«. Dobesedno tako je zapisano v Izhodiščih, mi pa se še spominjamo slovesnosti ob njihovem sprejemu v prostorih hotela Radin v Radencih že omenjenega oktobra 1979. Šlo je za takrat edini tovrsten dokument v Sloveniji, na čigar osnovi so pozneje sprejemali srednjeročne družbene dogovore o skupnih temeljih planov razvoja pokrajine, ki razvojnega centra več ne omenjajo. Če Izhodišča govirijo o tem, da so po poti ustanavljanja tovrstnih centrov šle vse razvite regije v naši republiki, je to dejstvo, ki ga najprepričljiveje potrjuje primer razvojnega centra v Celju ali ekonomskega centra v Mariboru. Medtem ko smo v Pomurju mencali in se prepričevali, kako bi bilo, če bi bilo, so drugje zamisel izpeljali, mi
Leta 1983 Je večina pomurskih ozdhv podpisala družbeni dogovor o raz-vojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v združenem delu. S tem so si zadali načrtovanje kadrov, razvojnih laboratorijev, razvojno-raziskovalnih enot in sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost. Anketa soboške občinske raziskovalne skupnosti v lanskem aprilu je pokazala, da so na .tem področju najdlje prišli v Muri. Tovarni mlečnega prahu. Agromerkurju. Gradbeništvu Pomurje. Livu Rogašovci. na Živinorejsko veterinarskem zavodu. Projektivnem biroju in Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Zgleden primer je v tej zvezi aplikativni biotehnološki laboratorij v Sobotinem tozdu Vrtnarstvo.
pa ostali pri zametkih združevanja domače pameti kot so Živinorejsko veterinarski zavod, Zavod za ekonomiko in urbanizem, Projektivni biro. Zavod za šolstvo, nekaj razvojno raziskovalnih služb po nosilnih gospodarskih sistemih in enotah (ABC Pomurka, Radenska, Mura, Elrad, Varstroj, Nafta) in že skoraj ni več kaj dodati.
Ponavadi se sklicujemo na (pre)skromno število izobra-ženstva, o čemer smo že neštetokrat razpredali in povsem ne drži. Prej se zanesemo na spoznanje, da je tukajšnja lokalna skupnost premalo ambiciozno nastrojena za tesnejšo in stalno povezavo z obema slovenskima univerzama, raziskovalnimi ustanovami in inštituti, drugimi gospodarskimi sistemi in enotami po Sloveniji in Jugoslaviji, kar bi jo moglo popeljati v enakovrednejše vključevanje v mednarodno delitev dela. V tem pogledu postajajo zanimivi nekateri manjši tozdi in obrati, vzemimo rogašovski Liv, kjer snujejo lasten razvoj. Podobno velja za nekatere enote drobnega gospodarstva v zasebni lasti in tiste modelne kmetije, ki so preko kooperacije usmerjene v izvoz. _______ Vsi pogoji za izjemno uspešnost?
Skratka zdi se, da bo treba zamisel o ustanovitvi pokrajinskega razvojnega centra pokopati in se usmeriti na združevanje, izkoriščanje in razvijanje domače pameti na posameznih projektih, programih, uporabnih razvojno-raziskovalnih nalogah, serijah izdelkov, zlasti pa na prehod z rutinskega na inovativno poslovanje podjetij. Za kaj takega je očitno izpolnjenih večina pogojev; celo tradicija in kultura naj bi šli na roko tej predpostavki. Poglejte
• .. inovacije
samo v letošnjo prvo številko Revije za razvoj in v sklepnem delu eseja publicista Milana Štanteta Razmišljanja o slovenski podjetnosti boste med drugim odkrili tudi tole: »Ali pa za slovensko kulturo in slovensko religiozno nadstavbo morebiti drži Webrova teza, da je preveč enostranska, iracionalna in metafizična in zato, kar zadeva psihološke posledice, ni pripravna za to, da bi podpirala tostransko posvetno sekularno etiko tiste vrste, ki je potrebna za nastanek veleindu-strijskega kapitalizma. Manjka jim >posvetna eshatologija<, značilna za evropski protestantski kalvinizem, ki je bil neposredno instrumentalen, za ustvarjanje idej, na katerih je nato zrasla moderna evropska industrija. Tudi kar zadeva protestantizem, ki naj bi povzročil vzpon vzhodnega kapitalizma, se Slovenci ne bi smeli čutiti popolnoma odrezani od njega, saj so v slovenski etiki in slovenskem katolicizmu ostale še močne sledi protestantizma, ki se kažejo na spontan način, večkrat v najbolj kritičnih trenutkih. Navsezadnje pa ne bi smeli pozabiti, da je bil Trubar protestant in da so bila prva slovenska besedila protestantska. Tudi ta tradicija bi morala biti za slovenski ekonomski razvoj instrumentalna in bi nas lahko zbližala s tostransko sekularno etiko protestantskega zahoda, te najbolj uspešne ekonomske formacije na svetu«. Če/ker je prekmurski del Pomurja znan po protestantski tradiciji, bi morali biti tod izjemno uspešni in podjetni. Zgodba o tem, da temu ni tako, je predolga in preveč zapletena, zato o njej morda kdaj drugič. Ostanimo pri dveh, treh zdajšnjih in tukajšnjih pobudah!z
To, kar tačas počne medobčinska gospodarska zbornica, ko skuša za posamezna po-
dročja — recimo za raziskovanje in izkoriščanje alternativ-* nih energijskih virov, posebej še geotermije — oblikovati skupine strokovnjakov, je resda bolj podobno poskusu ujeti zadnji razvojni vlak. Podobna sodba velja za tisto, kar je pred meseci poskušal Tehnostrojev direktor Ivo Tivadar, da bi vsi pomurski kovinarji začeli tesneje sodelovati na povsem konkretnih razvojnih projektih. Tako bi lahko nizali primere posamičnih, bolj »prostostrel-skih«, na horuk izvedenih akcij za združevanje, izkoriščanje in razvijanje razdrobljene (in razseljene) pomurske pameti, ki dolgoročno ne morejo uspeti. Ali ne bi vodstva pomurske avantgardne zveze komunistov, frontne socialistične zveze in delavskega sindikata po desetletju ponudila nove alternative?
Druga skupina pobud
Skušajte preveriti, kako močno, izrecno in jasno so inovacijski procesi sestavina politike, strategije in taktike poslovanja vašega ozda kot celote in vaših organizacijskih metod! Kako tesna je povezanost delovanja razvojno-raziskovalnih služb s tržnimi? Kolikšen je vpliv dolgoročnejših in kratko-ročnejših, rednih in občasnih tržnih raziskav (prodajnih in nabavnih) na raziskovalno in razvojno delo? Kolikšen je vpliv dolgoročnejših tehnično-tehnoloških raziskav na tržne usmeritve ozda, posebno na razvijanje trga? Kako močno in izrecno so inovacijski procesi sestavina delovnih ciljev vseh vodilnih in vodstvenih delavcev ozda? Kakšen je njihov vpliv na (vsaj variabilni) del njihovih osebnih dohodkov? (Po priročniku Inovativno poslovanje.) Branko Žunec
Ne odhajajo samo sopotniki in omahljivci!
Gibanje članstva je eden bistvenih kazalcev uspešnosti, družbenega vpliva in ugleda Zveze komunistov. Če to povežemo z dejstvom, da število članov ZK še naprej upada, kar je posledica povečanih odhodov in zmanjšanih sprejemov v zadnjih letih, potem se kot na dlani ponuja preprost sklep. Še bolj pa ga najbrž utrjujejo podatki o t. i. staranju Zveze komunistov ali rezultati zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja, ki kažejo na izredno kritično mnenje družbe o ZK. V njih se zrcali drugačen odziv delavcev, mladih ljudi, borcev in drugih na krizno stanje, na katero mnogi sloji različno reagirajo tudi s svojim vključevanjem oziroma izstopanjem, pa s svojo aktivnostjo, bodisi prav v Zvezi komunistov bodisi zunaj nje.
Tudi v soboški občini ne mo
rejo biti zadovoljni s sedanjo sestavo in gibanjem partijskega članstva. V primerjavi z letom poprej se je v letu 1987 število članov Zveze komunistov zmanjšalo za 84, sedaj jih je skupno 2119, na novo pa je bilo sprejetih le 8 komunistov. Od tega je bilo kar 63 izstopov, 12 črtanj in 9 izključitev, pri čemer se je treba zamisliti tudi nad podatkom, da prednjačijo delavci (25) in ženske (26), precej pa je tudi učiteljev in upokojencev (20). Do 27. leta starosti pa je iz ZK lani izstopilo 10 posameznikov. In če pogledamo še njihov partijski staž, ugotovimo, da se je za izstop iz ZK odločilo največ komunistov s 6 do 10-letnim članstvom, in sicer jih je skupno 25.
Ocene o izstopih so zelo različne, večinsko mnenje pa je, da so ti izstopi posledica nezadovoljstva članov z razmerami v družbi in zaradi občutka nemoči, ker se
emona commerce ljubljana
tozd agroplod ljutomer
prodaja PONUDBA TEDNA: _ M.	KAVA PO STARI CENI
=	£	J AJDOVA'KAŠA i
....... ........................!...
ODPIRALNI	med tednom od 7.30 do 15.00
A* e	četrtek do 17.00
sobota od 8.00 do 12.00
ZA VEČJE DRUŽBENO VKLJUČEVANJE ALBANCEV
Podatek, da živi v soboški občini kar 82 pripadnikov albanske narodnosti; od tega jih je 43 stalno prijavljenih, 39 pa ima le začasno bivališče, gotovo marsikoga preseneča. Prav tako kot člane občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti, ko so na zadnji seji obravnavali informacijo o gospodarskem sodelovanju soboškega in kosovskega združenega dela. Gre namreč za prvo uradno informacijo, ki je vsekakor dobrodošla za načrtovanje aktivnosti na tem področju. Predvsem zato, da bi prebivalce Kosova, ki so se zaradi delovnih ali drugih vzrokov znašli v soboški občini, bolje in učinkoviteje informirali o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v novem okolju. S tem bi omogočili njihovo hitrejše in enakopravnejše vključevanje v družbeno življenje, da ne bi živeli izolirano, hkrati pa bi to omogočilo uresničitev večkrat poudarjene nujnosti krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Zato se bo občinska partijska organizacija v Murski Soboti s svojimi oblikami idejnopolitičnega delovanja zoperstavila vsem poskusom širjenja protialbanske-ga razpoloženja in se zavzemala za tesnejše sodelovanje z Zvezo komunistov Kosova. Posebno zato, ker je soboško združeno delo navezalo že nekatere konkretne oblike gospodarskega sodelovanja z organizacijami v avtonomni pokrajini Kosovo. Pri tem prednjačita SGP Pomurje in ABC Pomurka z Agropomurjem in Živinorejsko-veterinarskim zavodom. Že leta 1983 sta SGP Pomurje in Unimont Prizren podpisala samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za gradnjo tovarne prefabriciranih gradbenih elementov v Prizrenu.
Tudi gradnja kokošje farme v Djakovici je končana. Skupaj z
kljub stalnim drugačnim SKte-pom ne spremeni nič bistvenega. Po drugi strani pa se vse prevečkrat tolažimo s tem, da iz Zveze komunistov v večini odhajajo-sopotniki in omahljivci. Priznati moramo, da odide tudi precej prekaljenih komunistov, ki so se še vedno pripravljeni bojevati za samoupravni socializem, ne želijo pa biti člani ZK. Še bolj kot ti nas morajo skrbeti tisti, ki ostajajo v ZK, se načelno zavzemajo za program ZKJ, v praksi pa uveljavljajo svoje osebne interese in moč z birokratskimi in tehnokratskimi metodami ter tako dušijo samoupravljanje. Prav ti pa kvarijo ugled Zveze komunistov
Tvorno mednarodno sodelovanje soboške ZK
Zveza komunistov v soboški občini se lahko pohvali z razvejenimi oblikami mednarodnega sodelovanja. Znano je, da ima občinski komite ZKS v Murski Soboti že dokaj dolgo in utečeno sodelovanje z vodstvom mestne organizacije Madžarske socialistične delavske partije mesta Kormend v Železni županiji na Madžarskem. Vsakoletne izmenjave delegacij, ki so z naše strani sestavljene ne le iz predstavnikov soboškega občinskega komiteja ZKS, ampak tudi občinske konference Socialistične zveze, skupščine občine in drugih, so se pokazale za koristne pri izmenjavi medsebojnih izkušenj.
Zadnje čase se vse bolj poglabljajo tudi stiki med OK ZKS Murska Sobota in Madžarsko socialistično delavsko partijo občine Monošter, kar je plod spoznanja, da morajo biti v ospredju pogovorov s predstavniki sosednje Madžarske zlasti vprašanja
ljubljanskim Smeltom gradi SGP Pomurje tovarno trikotaže Emin Duraku in hladilnico v Djakovici, predvsem s pomočjo betonskih elementov. SGP Pomurje pa dobro sodeluje tudi z gradbenim podjetjem Dukadini iz Djakovi-ce in Kosovo—Hidrotehniko.
Poleg tega pa Agropomurje končuje program za gradnjo farme krav molznic in pripravlja študijo o možnostih reje le-teh v zasebnem sektorju. V pripravi je tudi program za racionalizacijo pridobivanja mlečka za novo mlekarno na Kosovu.
Povsod je v ospredju skupni interes za združevanje dela’ in sredstev za razvoj posameznih dejavnosti, povečanje obsega proizvodnje in produktivnosti dela ter skupno nastopanje na trgu. Občinski komite ŽKS je zato podprl te oblike gospodarskega sodelovanja soboške občine z AP Kosovo, čemur naj bi v prihodnje namenili še več pozornosti. Na seji pa je bil govor tudi o kadrovskih pripravah na konferenci ZKJ in ZKS, ki bosta marca oziroma aprila. Za enega delegata iz občine na zvezni konferenci so doslej evidentirani Božo Kuharič, Gusti Grof in Ferdo Pihlar, za 4 delegate na republiški konferenci ZK pa Ferdo Pihlar, Slavko Kocuvan, Igor Klinar, Andrej Šajnovič, Viktor Vild, Martin Puhan, Dane Katalinič in Miran Žilavec.
Milan Jerše
Loterija Slovenije sporoča vsem igralcem iger na srečo, da je preselila svoje prostore
v Ljutomeru na Ormoško cesto 10.
BOWSED^
SBOWSCODUB
in povzročajo, dajo zgledni člani zapuščajo.
Izstopi so gotovo pomemben del podobe o gibanju članstva, še pomembnejše pa je vprašanje sprejemanja. Novi člani bodo namreč odločali o podobi partijske organizacije v prihodnosti, teh pa je premalo, saj temu vprašanju v osnovnih organizacijah namenjajo premalo pozornosti. To, da so lansko leto v 137 osnovnih organizacijah ZK soboške občine sprejeli v partijske vrste le 8 novih članov, je dovolj zgovoren podatek. In če k temu dodamo, da sta bila sprejeta le dva učenca, ostalo so delavci, r:-
naše manjšine pri njih in madžarske narodnosti v Sloveniji. Na ta način prihaja do vse večjega števila stikov družbenopolitičnih organizacij z obeh strani meje, kar je spodbudilo še druge oblike medsebojnega sodelovanja na različnih področjih. Pred očmi imajo namreč podatek, da na tem območju živi številčno velika slovenska manjšina, ki predstavlja že petino tamkajšnjega prebivalstva. Tudi na madžarski strani je zadnje čase večja pripravljenost za oblike mednarodnega sodelovanja.
Odkar je podpisana listina o partnerstvu med mestoma Ingolstadt v Zvezni republiki Nemčiji in Mursko Soboto, vzdržujeta stalne stike tudi občinski komite Zveze komunistov v Murski Soboti in vodstvo Socialnodemokratske stranke ZRN za mesto in okraj Ingolstadt. V novejšem času postaja to sodelovanje dveh političnih strank vse pomembnejše, saj programsko že presega prvotno načrtovano. Ob obisku v Ingolstadtu leta 1986 je bila izražena skupna želja po nujnosti večjega spodbujanja in ustvarja-
Prešerno skozi čas
Jože Brunec-Džouži pravi, da pozna sleherni zaselek v soboški občini. Že 25 let je referent za lokacijska dovoljenja. Sicer pa ga mnogi poznajo kot humorista.
Sam pravi, da se je s humorjem rodil. Vse skuša obrniti na šaljivo plat. In zelo mlad je pri-
čel zapisovati »vice«. Na stotine jih ima pripravljenih v beležnici, da jih strese med ljudi.
Džouži je postal humorist Radia Murska Sobota in Vestnika pred 17 leti. S kvartetom Radia Murska Sobota, ki ga je vodil Aleksander Vlaj, je nastopal na Vestnikovih prireditvah. Ze vrsto let zabava radijske poslušalce in nastopal je na televiziji. Za Vestnik piše Džoužijev dnevnik in s satiro je sodeloval v Večeru.
Prešerno potuje skozi čas naš sobesednik, prekmurski humo-
so pa uspeli pritegniti nobenega novega kmeta, se velja nad sedanjim stanjem resno zamisliti. V sedanjem trenutku vstopanje v ZK prav gotovo ni vabljivo, saj z razmerami, ki se iz dneva v dan slabšajo, ni zadovoljen nihče, najntanj pa mladi, ki so opredeljene za našo vizijo socializma.
Zveza komunistov se bo morala obrniti k njim in poiskati skupno pot izhoda iz sedanjih družbenih in gospodarskih težav. V tem je namreč realna prihodnost tudi za večje sprejemanje v partijske vrste v soboški občini.
Milan Jerše
nja možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja. V bistvu gre torej za to, da bi prijateljska, vljudnostna in manifestativno-praznična srečanja prerasla v konkretne oblike gospodarskih stikov delovnih organizacij.
Seveda bi lahko govorili še o drugih oblikah mednarodnega sodelovanja na različnih področjih, ki potekajo usklajeno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in delovnimi kolektivi iz soboške občine. Zelo pestro je predvsem sodelovanje na kulturnem in športnem področju, vključujejo pa se tudi vzgojne in izobraževalne ustanove iz soboške občine. Čeprav v manjšem obsegu in omejeno na maloobmejne stike segajo niti povezovanja tudi v sosednja avstrijska območja mest in okrajev Radgone in Zenavci. Verjetno pa bo šele junija 1987 ustanovljena stalna komisija za mednarodno sodelovanje pri OK ZKS Murska Sobota pripomogla k nadaljnji širitvi teh stikov, ki imajo v sedanjem času vsekakor velik pomen.
Milan Jerše
rist, ki je rojen v Ljubljani. Po očetu Sobočanec in po materi Ljubljančan. Pred dnevi je srečal Abrahama — in zato ta zapis.
Pred dvajsetimi leti je bil Jože Brunec eden glavnih pobudnikov za ustanovitev Sindikalnega mešanega pevskega zbora Stefan Kovač Murska Sobota. Šest let je temu društvu plodno predsednikoval in še vedno poje v zboru.
In tudi igral je v nekaj uspešnih dramskih delih. Pisal je šaljive pesmi. Dve njegovi narečni besedili smo slišali na mariborski Veseli jeseni. Marjana Zelko je pela njegovo Mladost, ostani. Narečno pesem V našon kraji je lipou pojo zbori. In posebno všeč je bila pisatelju Mišku Kranjcu.
Trdoživ je ta naš Džouži. Morda je k temu pripomogla atletika, s katero se je ubadal že v Ljubljani? Morda pa judo? Bil je eden prvih Sobočancev, ki se je ukvarjal s tem športom leta 1961.
In tu je še neizmerna ljubezen do Vanečkega brega. Z ženo Pavlico si tam zidata klet in čebelnjak. Jože je mojster za žganjekuho in si je zato sam sezidal peč.
Rad ima svoja otroka. Sin je že pri kruhu. Hčerka pa je začela študirati kiparstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. In morda bo kdaj njen kip še polepšal »Brunecov gaj« na Vaneči, kjer bo posedal oče Jože in razmišljal na bogato prehojeno življenjsko pot.
Jože! Mladost, ostani, je naslov pesmi, ki si jo nekoč napisal. Želimo ti, da bi ostal mladosten in prešerne volje še veliko desetletij,
Franček Štefanec
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 4
kmetijska panorama
Brez znanja danes ni razvoja in to še posebej velja tudi za kmetijstvo. Izkušnje v svetu potrjujejo, da je kmetijska proizvodnja najmanj 50 odstotkov odvisna od znanja in takšno spoznanje vse bolj prodira tudi k nam. Kmetijstvo zahteva izobraženega človeka, ki bo sposoben slediti najnovejšim izsledkom znanosti in ta spoznanja prenašati v vsakodnevno prakso.
Za izobraževanje kmetijcev v Pomurju skrbi srednja kmetijska šola v Rakičanu, ki je z dosedanjim delom upravičila svoj obstoj. V tem šolskem letu je na tej šoli vpisanih okrog 350 dijakov. Štiriletni program za kmetijske »tehnike je namenjen predvsem izobraževanju mladine, ki se po končani šoli zaposluje v družbenih obratih ali nadaljuje šolanje na višjih in visokih šolah, triletni programje namenjen mladini, ki ostaja na kmetiji ali se zaposluje, medtem ko je dveletni program namenjen izključno tistim mladim kmetovalcem, ki nadaljujejo
VSE ZA ZNANJE
s kmetovanjem na svojih kmetijah. Poleg izobraževanja mladine je v zadnjem času zaživelo tudi izobraževanje odraslih in v tem šolskem letu imajo štiri oddelke tovrstnega izobraževanja, dva oddelka drugega letnika v soboški občini, en oddelek drugega letnika v radgonski občini in en oddelek prvega letnika v ljutomerski občini. Ob sedanji kadrovski zasedbi v večjo širino dopolnilnega izobraževanja ne morejo iti, čeprav ugotavljajo, da na nekaterih območjih tovrstna oblika izobraževanja še ni zaživela. To velja zlasti za lendavsko občino, ki je tudi izrazito kmetijska občina in bodo zato kmete s tega območja v prihodnje skušali vključiti v ta program.
Zanimanje za panogo je v veliki meri odvisno od položaja, v kakršnem se le-ta nahaja, pravijo v srednji kmetijski šoli, vendar se kmetje vse bolj zavedajo, da le z znanjem lahko' dosegajo boljše proizvodne rezultate. Dveletna šola za odrasle, ki poteka v zimskih mesecih, skuša dati slušateljem najosnovnejše znanje iz kmetijstva, na katerem potem lažje gradijo svojo proizvodnjo in lažje dojemajo strokovna navodila. Zavedajo pa se, da v dveh mesecih ne morejo nuditi vsega, zato je poudarek predvsem na strokovnih predmetih, znanje, ki si ga tako pridobijo, pa je potrebno sproti izpopolnjevati. V srednji kmetijski šoli so se zato odločili, da bodo odslej vse tiste,
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
ki so končali njihovo šolo, vsako leto za nekaj dni povabili na dopolnilno usposabljanje v obliki predavanj in seminarjev. Prvo takšno predavanje bo 10. februarja ob 9. uri v srednji kmetijski šoli, letošnji program bo vključeval živinorejo in varstvo rastlin, predavali pa bodo strokovnjaki iž kmetijskih zavodov.
Poleg teh oblik usposabljanja pa na srednji kmetijski šoli v Rakičanu potekajo tudi druge oblike izobraževanja. Šola je edina v Sloveniji, ki organizira tečaj za usposabljanje kombajnistov (v sodelovanju s tovarno Zmaj), že nekaj let pripravljajo tečaje za varno delo s traktorjem, tradicionalni pa so postali tudi tečaji za kmečke gospodinje, ki potekajo celo leto. Kot novost, ki so jo začeli letos, pa velja omeniti še tečaj šivanja, za katerega je prav tako veliko zanimanje.
L. Kovač
GRUNTA NE DOVOLIM DELITI
Kmetija Jožeta in Marije Farkaš iz Bakovec je ena izmed redkih v tem kraju, ki je zaščitena in torej nedeljiva. Mlada kmetovalca (32 let) imata 10 hektarov veliko posestvo, od tega je 6,5 hektarja obdelovalnih površin; 2 hektarja je travnikov, ostalo pa gozd. Kmetija je tržno usmerjena in je edini vir dohodkov za 6-člansko družino.
»Redimo po 18 glav goveje živine, od tega 6 krav mlekaric. Letno oddamo 6 govejih pitancev oziroma plemenskih telic, po 15 tisoč litrov mleka, nekaj dohodka pa je tudi od prodaje 30
vljajo zazidalni načrt. Podobno kot pri nekaterih drugih posestnikih, so tudi za Farkaševo domačijo ugotovili, da je na gruntu oziroma dvorišču ob Stari ulici prostora za dve stanovanjski hiši, kar so merilci vrisali v grafično skico kraja, poleg tega pa so zarisali na zahodnem delu grunta še široko cesto, ki naj bi peljala do hiš, ki naj bi čez nekaj let »zrasle« ob njej. Torej zaščitena kmetija, mlada kmetovalca, ki
stvu . .., ne da bi privolila, hudo vznemirja in jemlje voljo do dela in življenja.
»Pa toliko govorimo o prizadevanjih za večjo pridelavo hrane, od kmetij pričakujemo več živine, mleka .. . Mladi, če le imajo možnost za delo na zemlji, naj ne bi rinili v tovarne, kmetije s prihodnostjo so zaščitili..., zdaj pa nam naenkrat jemljejo zemljo. Ali morajo v Bakovcih res zrasti nekmečke hiše, ko pa je to naselje vendarle kmetijsko?«
Tako se je spraševala Marija. V marsičem smo dali prav njej in njenemu možu Jožetu, kajti, če bodo obveljale zamisli načrtovalcev (drobilcev posesti), potem bosta ob polovico sedanjega grunta. Le kje bosta postavila velik hlev za živino? Vprašanje pa je tudi, ali ga bosta sploh smela zgraditi, kajti hlev ob hišah druž-
beno usmerjene gradnje ne bo nikomur dišal. Večji prostor pa še potrebujeta tudi za strojno lopo, saj so zdaj stroji ali na prostem ali pa v prostoru za seno in slamo (pod senom in slamo), kar je seveda v hudem nasprotju s predpisi o požarnem varstvu.
»Pod nobenim pogojem ne bom dovolil gradnje ceste in tudi ne zidave hiš na najinem gruntu,« je odločen 32-letni Jože Farkaš. Pri teh prizadevanjih bom, upam, dobil tudi vso podporo v domači zadrugi, na zadružni zvezi in tudi pri ustreznih republiških organih,« je na koncu pogovora optimistično dodal.
Jože Farkaš iz Bakovec je hudo zaskrbljen za usodo kmetije, s tem pa tudi za svojo življenjsko eksistenco, če bo obveljala odločitev o gradnji ceste čez grunt in postavitvi dveh stanovanj. Foto: Š. S.
Farkaševe izkušnje? Kar zadeva pridelavo poljščin, prirejo v hlevih, količine mleka na kravo ... so dobre, spodbudne. Hudo pa je živeti v negotovosti zaradi grunta in nadaljnje rasti kmečkega gospodarstva. Pravica mora zmagati.
Š. Sobočan
CENE V
ZADNJIH DNEH
svinj. Največ imamo koruze — 4,5 hektarja — ki je polovico siliramo, ostalo pa pospravimo v zrnju. Koruzne silaže je vsako leto 45 velikih traktorskih prikolic. Na površini 2 hektarjev pa pridelujemo pšenico, ki pa je ne prodamo, ampak — priznati moram — pokrmimo živini. Kot kmet moram pač gledati na dohodek. Cena pšenice je bila ob žetvi in nekaj časa pozneje nizka, vsekakor pa daleč za ceno krmil, zato nam ni preostalo drugega, kot da smo jo pokladali živini,« smo zvedeli od sogovornika Jožeta.
Zelo glasna pa je bila žena Marija, ki je na tem gruntu »gor zrasla« (Jože seje sem priženil iz Rakičana), ko smo povprašali, kakšni so nadaljnji načrti.
»V desetih letih smo kmetijo popolnoma mehanizirali, saj imamo vse stroje za setev in spravilo koruze, prav tako pa tudi vse stroje za spravilo krme. Zdaj pa je na vrsti gradnja hleva /a 30 glav živine, kajti tačas imamo živino v starem hlevu in ne-khj glav celo v garaži. Vprašanje pa je, če bo do te gradnje prišlo, kajti naš grunt hočejo razparceli-rati,« je skoraj s solzami v očeh povedala sicer energična Marija.
Za kaj gre? V Bakovcih pripra-
sta voljna pridelati še več hrane, zgraditi nove hleve... sta zdaj močno ogrožena: jemljejo jima grunt-zemljo . . . moramo povedati, da je zaradi vseh teh »groženj«, za zdaj zapisanih v osnutku zazidalnega načrta za družbeno usmerjeno gradnjo, morala dveh mladih kmetovalcev močno padla in pravzaprav ne vesta, kako naprej.
»Grunta ne bom dovolil deliti,« je vztrajen Jože Farkaš. Tudi Marija je odločna. Celo o stavki sta govorila, čeprav se zavedata, da od tega, če bi prekinila z nošenjem mleka, ne bi nič dosegla, le lastno škodo bi imela. Tudi na komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve sta se pritožila, ki sporoča, da je »izvršni svet delno ugodil pritožbi, in sicer v tem smislu, da je dovozna cesta v največji možni meri pomaknjena proti zahodu ... prav tako je črtan prvi stanovanjski objekt ob vzhodni strani predvidene ceste . ..«
Jožetu in Mariji se mudi. Hudo je delati in živeti z negotovostjo. Široka dovozna cesta čez njun grunt, dva stanovanjska objekta, ki so ju načrtovalci zarisali na njunem kmetijskem pose-
Čeprav so cene več ali manj še vedno zamrznjene, skorajda ne mine dan, da se kakšna stvar ne bi podražila. Zaradi manjše ponudbe je začela v zadnjem času močno naraščati cena koruze na jugoslovanskem tržišču, s tem pa se povečujejo tudi stroški prireje v živinoreji. Odkupne cene živine so se nazadnje spremenile L decembra lani, zdaj pa so v soboški Mesni industriji spet pripravili nove odkupne cene. Tako od 1. februarja na osnovi veljavnega cenika, upoštevanja premij, spodbud za ponovni privez in spodbud za izvozni program, dosegajo rejci naslednje odkupne cene za živino:
Mlado pitana goveda	odkupna cena za 1 kg žive teže	
— farmska proizvodnja		
(teža 420—450 kg)	2.300	2.600 din
— izvozni program	2.200	2.400 din
— prosti odkup	1.800	2.000 din
Krave	1.300	1.500 din
Prašiči		
— farmska proizvodnja	1.500	1.600 din
— organizirana kooperacijska		
proizvodnja	1.450	1.550 din
— prosti odkup	1.300	1.400 din
Teleta		
— za nadaljno rejo v teži 125 kg	2.600	2.900 din
— za nadaljno rejo v teži 230 kg	2.500	2.800 din
Odojki za vhlevljanje	1.800	2.100 din
V Mesni industriji pravijo, da je ponudba živine dobra, so se pa kljub temu odločili za višje, odkupne cene. Višje Cene mlado pitanih goved so predvsem odraz večjih možnosti za izvoz, kjer dosegajo tudi višje cene. Ker se niso spremenile cene mesa na domačem tržišču, pa disparitete v Mesni industriji še naprej naraščajo.
Pospeševanje pridelave hrane in zavarovalna zaščita
Živinoreja je ena najpomembnejših vej našega kmetijstva, saj daje večji del dohodka v kmetijstvu. Živinoreja je izpostavljena mnogim nevarnostim in boleznim, ki stalno pretijo, večkrat pa povzročajo veliko škode.
Nevarnosti, ki ogrožajo živinorejo, je mogoče obvladati s preventivnimi in represivnimi ukrepi, vendar je kljub prizadevanju in skrbi živinorejcev leto za letom veliko škode.
Z intenzifikacijo proizvodnje se razne nevarnosti še povečujejo. V teh hudih fizioloških obremenitvah molznic pa se že ob najmanjši tehnološki napaki, zlasti v prehrani, pojavlja vrsta zdravstvenih in rejskih problemov.
Mnogi živinorejci v Pomurju so spoznali, da je zavarovanje plemenske živine gospodarska potreba in oblika zaščite živinoreje. Re-zultati tega spoznanja so vidni v tem, da je v Pomurju od 1967. leta vključeno v zdravstveno varstvo okrog 50 % plemenske živine, sposobne za zavarovanje. Vendar do tega spoznanja še niso prišli vsi kmetovalci, saj omenjeno zavarovanje še ni prodrlo v vsako kmečko gospodarstvo, kljub do sedaj najnižjemu premijskemu stavku (ceni zavarovanja) v Sloveniji ža zavarovanje Živah z zdravljenjem.
Razvoj v Pomurju je šel v večjo in tudi intenzivnejšo proizvodnjo. Prej so v našem zavarovanju prevladovala mala kmečka gospodarstva z dvema ali tremi kravami, ki jih je kmet zelo varoval in negoval. Sedaj se je ta reja preusmerila v intenzivno, živali stojijo v hlevu, se ne gibljejo — prireja je mnogo večja. Intenzivnost pa zmanjšuje naravno odpornost govedi.	z
O tem govorijo tudi rezultati zadnjih nekaj let pri zavarovanju plemenske živine z zdravljenjem v zasebnem sektorju.
Leto	Izplačana odšk.	Stroški zdravljenja	Škodni %
1980	2,331.000,- din	4,532.000,- din	80%
1981	2,853.800.-din	5,280.700,- din	82%
1982	5,671.700.- din	6,413.850,- din	93%
1983	6,569.000,- din.	9,038.100,- din	95%
1984	15,098.800,- din	12,899.600,-din	110%
1985	19,596.000,- din	23,050.000,- din	125%
1986	31,702.900,— din	44,429.050,- din	108%
1987	120,448.100,- din	131,411.000,- din	115%
To so rezultati, ki zgovorno govorijo o stanju pri zavarovanju živali z zdravljenjem zadnjih nekaj let. Stroški zdravljenja in tudi odškodnine naraščajo iz leta v leto.
V letu 1987 je bila smrtnost 2,17 % od zavarovanih plemenskih živali v zasebnem sektorju.
Prav navedeni podatki nam kažejo, koliko nevarnosti prinaša reja goveda in da je zavarovanje plemenske živine vse pomembnejši sestavni del gospodarjenja živinorejcev in s tem tudi eden od najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju gospodarske in socialne varnosti rejcev. Pri sedanji visoki vrednosti živali zavarovanje živali ob poginu ali zasilnem zakolu z odškodnino nadomesti in ublaži škodo kmetovalcu.
Poleg osnovne nevarnosti pogina in zasilnega zakola zaradi bolezni in nezgode v zavarovanju živali je vključeno tudi zdravljenje zavarovanih živali ob 10% soudeležbi zavarovanca pri vsaki veterinarski intervenciji.
Zavarovanci so z vključitvijo zdravljenja v zavarovanje dobili boljši občutek varnosti.
Zavarovanje živali z zdravljenjem je tako en od pogojev za stabilno in povečano pridelavo hrane živalskega izvora.
Proizvodnja hrane je strateškega pomena in zaradi tega je v Sloveniji začel veljati novi Zakon o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe.
Za pospeševanje se na ravni republike združujejo namenska sredstva za:
— pitanje telet,
— povečanje staleža plemenskih krav,
— zavarovanje plemenskih krav (kontrole A),
— pridobivanje mleka itd.
Republiški sklad nadomesti zavarovalno premijo rejcem za plemenske krave iz kontrole A in breje telice za primer pogina ali zasilnega zakola ter zdravljenja, če imajo sklenjeno zavarovalno pogodbo (polico) o zavarovanju plemenskih goved (kontrole A).
Zavarovane morajo biti vse plemenske živali v hlevu rejca, ki so v kontroli A in so po Pogojih za zavarovanje živali sposobne za zavarovanje.
Glede na razpoložljiva sredstva se je nadomestilo v 1988 letu določilo v višini 30.000.— din za plemensko žival kontrole A.
V konkretnem primeru je za Pomurje izračun takle:
1.	PLEMENSKE KRAVE:
Zavarovalna vsota 1,300.000.— din, premijska tarifa = 35 %.
= 1,300.000.— x 3,5 % = 45.500.— din letna premija.
Nadomestilo znaša = 30.000.— din.
Zavarovanec bo plačal še 15.500.— din na kravo kontrole A
2.	PLEMENSKE TELICE:
Zavarovalna vsota 1,500.000,— din, prem, tarifa = 4 9 %. = = 1,500.000.— x 4,9 % = 73.500.— din letna premija.
Nadomestilo znaša = 30.000.— din.
Zavarovanec bo plačal še 43.500.— din za telico v kontroli A.
Primera sta za najvišjo dogovorjeno zavarovalno vsoto.
Na enak način zavarujemo tudi drugo plemensko živino zunaj kontrole A, vendar brez nadomestila. Zavarovanec sam plača vso premijo.
Soudeležba zavarovanca pri vsaki veterinarski intervenciji znaša 10%. .
V Pomurju je zavarovanje živali-z zdravljenjem v zasebnem sektorju eden od pomembnih pospeševalnih elementov v živinoreji, zato je potrebno, da se vsi živinorejci vključijo v tovrstno zavarovanje.
S preventivnim ih pravočasnim zdravljenjem obolelih živali se neposredno povečuje pridelovanje hrane-živil živalskega izvora in tako se hkrati povečuje gospodarnost v živinoreji.
Pomurje je gospodarsko posebno. Ta posebnost je v kmetijstvu, ki mu ekonomska politika ni naklonjena, pri tem pa jo prizadenejo še naravne nesreče, ki jim je ta tovarna neprestano izpostavljena.
Zavarovalna zaščita v kmetijstvu omogoča pogumnejši korak v nadaljnjem razvoju kmetijske pridelave.
Tibor BAGARI, kmet. inž.
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 28. januarja, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče le 33 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Za par živali, težkih okrog 15 kilogramov, so zahtevali od 55.000 do 80.000 dinarjev in le treh pujskov niso prodali.
Sejem v Turnišču je vsak četrtek, začne pa se ob 7. uri.
Tudi čreva v izvoz
Vsak izvoz je dobrodošel, tudi če gre le za čreva. V soboški Mesni industriji so pred časom uresničili zastavljeni cilj nove poslovne politike izvoza vsega, kar je mogoče. Čreva so začeli kvalitetno obdelovati, da se zanje zanimajo tudi tuji kupci. Seveda pa ima kvalitetna obdelava svoje prednosti tudi za domače potrošnike, saj jih v prvi vrsti sami uporabljajo-
'*'**"	'	B. H.
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 5
kulturna obzorja
Stara Hancka je bila sestra Lojzeve matere in je imela hišo — tisto, kjer so stanovali nazadnje Lojz s sestro in Benkičevi. AH svoje dni je bilo vse drugače; takrat, ko je še živela Hancka sama. Pravili so, da ni ravno — kako bi dejal, da ne bi pretiraval in pačil, da ni ravno preveč pri pameti. Menda je bilo res tako, zakaj marsikdo bi še znal kaj povedati. Važno pa je bilo, da je imela hišo, ki jo je podedovala po možu, ki je bil njej povsem enak, po razumu in v vsem ostalem. Ona je bila toliko razumnejša, da je njemu očitala, da je neumen. Še pred ženitvijo se je nekam podobno izjavljala, vzela ga je pa te. On pa ni bit tako visoko, da bi se upat kaj takega ženi očitati, ampak je žive! do svoje skorajšnje smrti v prepričanju, da je žena njegova zelo pametna ženska. Zakaj je umrl niso vedeli, zjutraj ga je našla ob sebi, kakor sta spala, mrtvega. Še gani! se ni. Govorili so neki zli ljudje, da ga je zadavila, ampak ona je tako jokala, da se tega nihče ni upa! na glas povedati. In kakor je bil njen jok glasen in silen, tako je tudi kratko trajal. No in potem je vzeta k sebi sestro z obema otrokoma in so živeti v sreči in miru pod eno streho.
Hancka je hodila mnogo okoli — sam Bog ve, zakaj. Nekaj časa je celo jajca kupovala. Potem pa so naenkrat začeti govoriti, da se je zagledala v Benkiča. V isti vasi je bil Benkič s svojo deco — žene ni ime! leto dni ne več. Zagledala se je v Benkiča in on ni bil hud. Zato je nekoč na proščenju pri Martonu, kjer sta se slučajno srečala, plačala vina. Pa tudi takrat ni ničesar rekel, celo priznal ji je, da nima nič proti temu, če ga ona ima rada, da, še prizna! je, da jo tudi on ima rad. Seveda se je lahko preselil potem v njen hram v zadnjo hišo, ko je prostora bilo itak dovolj. In tam je živel z otrokoma Ferkom in Katico. Magda pa je služila takrat na Štajerju za pastirico, tn tako je šlo življenje lepo in mirno naprej, brez kake tragike. Lojz je šel študirat, Hancka pa je umrla in življenje je šlo mirno naprej, zakaj rečeno je bilo, da je hramba njene sestre, Lojzeve matere, Benkič pa da ima do svoje smrti prosto stanovanje v zadnji hiši. In Benkič je šival — bi! je svoje dni izvrsten čevljar — in so živeli mirno naprej vse do takrat, ko je umrla Lojzu in Matildi mati. Ostala sta sama, siroti, brez bližnjih ljudi v življenju. Na srečo se je Lojz že sam vzdrževal, da ni opusti! šole. Matilda pa se je učila za šiviljo. In takrat se je vrnila Magda z Štajerja — sam Bog ve zakaj, še oče ni nič dejal.
Troje otrok je imel Benkič. Nekateri so govorili, da se nič ne briga zanje. Menda je bilo to res, ali, da jih je ljubil, tega mu ne bi mogel nihče oporekati. Tudi sicer se je briga! zanje. In ko so se preselili k Hanc-ki, je dejal nekoč: »Otroci, zdaj pa imamo dom.« Kako je to mislil, se ne ve, je pa gotovo, da ko mu je nekoč iz užaljenosti odpovedala stanovanje, da je vse poskusil, da jo je pregovoril. Krpa! je na jesen čevlje za zimo — na vasi je krpanja več, kot novega dela — le to je bila njegova napaka, da, če je kaj denarja dobil za krpanje, da je to da! za pijačo. Hodi! je dolgo h Gregorki, — dasi je tega človeka sovraži! iz dna duše, kljub temu je hodil k njemu, kakor mnogo drugih, in tam posedal sam zase. !n tako se je zgodilo, da je pustil, da je hči šla k Gregorki služit; četudi je čutil, da ne bi smel. AH kakor da je brez moči, da sploh ne more ničesar proti ukreniti. Da bi pa pokazal, da je ni da! zato služit, da bi on ob tem imel dobiček, ali da bi dobi! včasih kozarec vina, zato je začel hoditi v po! ure daljnjo vas in tam pil. in zato tudi ni mogel nadzorovati hčere, ki je tudi sicer ni. In zato Magda še ni po! drugo leto služila, ko se je vrnila na dom »s sramoto«. Nič ni dejal, samo glavo je sklonil, in kakor da premišlja. In tako je presede! ves tisti večer, na noč pa je šel v gostilno v sosednjo vas in ga ni bilo dolgo domov.
Takrat je Magda spoznala, kaj se je zgodilo in spoznala je svojega očeta. In bilo ji je bridko in sram pred njim, ki ji ni prej nič pomenil. Zdaj je nenadoma spoznala, da ima očeta. Da nekaj pomeni. Čutila je to jasno in vznemirjalo jo je. Da bi se krega! z njo, bi ji ne bilo hudo, — nekoč je še natančno napravila načrt, kako mu vse pove, vse, kar ji je težilo srce, — ampak prilike nikakor ni bilo in tako se je poma/em vse razpršilo in ostala ji je samo zavest krivde. In tako je mineva! že četrti mesec, kar se je vrnila. Vse je lepo mirno šlo svojo pot, kakor da se ni nič zgodilo. Stari Benkič je hodil še v krčmo — celo pri Gregorki je bil, česar ni mogel pojmiti ne Gregorka in še Magda ni razumela. In ko mu je oponesla, jo je samo pogledal; in pogled je razumela. Tako se je pletla tragika na znotraj in vsi so jo čutil! in vsi so trepetali in se bali pred njo, pa so vendar molčali. Edi je prihajal ob večer eh k Benkičevim in včasih poseda! tam po cele ure. Pa so bili ti pohodi še njemu zoprni in nadležni, ali ni si mogel kaj, da ne bi hodil. Njemu so biti zoprni, še bolj pa Magdi in Benkiču in sploh vsem. Vsi so govorili prisiljeno in povsem nepotrebne stvari, ali o tistem, kar je bilo važno, o tistem ni zini! nihče ničesar.
In to važno je bilo, kar se je v kratkem pozneje uresničilo na proščenju: Edi se je zaročit z učiteljevo hčerjo Silvijo. AH je bilo to o pravem času ali pa bedasto narejeno, bi bilo težko presoditi in se tudi nihče vpraša! ni. Gregorka je pač moral znati, zakaj tako dela, in niti sin sam ga ni vprašal. AH kljub temu, da se je to že dolgo pletlo, kljub temu je Edi zahaja! k Benkovičevim in še zadnji večer pred dogodkom je bil tam. Zakaj je tako delal, menda niti sam ne bi zna! povedati. Morda, da je hotel Magdo pripraviti na novico, pa ni mogel. Bilo bi verjetno, zakaj o najnavadnejših stvareh ni mogel jasno govoriti in brez nekega vznemirjenja, kako da bi tisto povedal z lahkoto, in tako se je vse zavleklo, da je prišel Lojz vmes — in to ni bilo malenkostno, nekaj važnega in pomembnega. Morda ga je celo bolelo in se je čuti! krivičnega, pa kakor da bi rad s tem popravil, — rad bi se opravičil, rad bi razjasnil, da ni mogoče drugače. Vse to bi bilo mogoče res in verjetno. In nazadnje tudi ni bi! tako slab človek, mogoče je še kaj dobrega, plemenitega ime! v sebi, pa da je bi! tako iz sebe in najmanj bi mu sme! človek šteti v zlo tisto nedeljo in vse, kar se je dogajalo. Resnica je bila, da se je že v soboto večer napil, po tistem sporu pri Benkiču. !n v nedeljo zjutraj je že navsezgodaj pil vse mogoče stvari, mimo slivovke, pelinkovca še vino.
Vse to je dovolj jasno pričalo, da se je Edi zapletel v položaj, iz katerega bi rad, pa ne more. Kakor da je privezan in je treba te vezi pretrgati. Tako se je zgodilo da je bil skoraj nezmožen misli, da mu je morda celo ugajalo, da je bil kakor orodje v tujih rokah, naj delajo z njim kakor hočejo. AH kakor je prej zahajal redno k Benkičevim, tako ga po proščenju ni bilo že ves teden. Da ni hotel priti? Morda bi rad prišel, pa ni mogel, ni upa! priti. Zakaj, če se je kdaj čuti! krivega, se je moral zdaj in če mu je bilo kdaj težko, mu je bilo sedaj. Tako so potekali dnevi, mirno brez česa važnega na zunaj, na tihem pa je tlelo čimdalje bolj.^
Tisto nedeljo je Magdo obhajalo čudno čustvo, ki je potem ves teden ni zapustilo; še naraščalo je. Kakor da ji je postalo tedaj vse jasno, kar je srce slutilo, in česar si ne bi upala priznati. Ljubila je. Vsak človek samo enkrat v življenju resnično ljubi, samo ena ljubezen je prava in sveta. Nekaj svetega je to, nekaj skrivnostnega, česar razum ne more dojeti. Nekaj, kar človek mora nekomu podariti. In zato mu gorje, če se je varal. Opljuvana suknja se očedi, ljubezni ni mogoče osnažiti, ko je umazana.
Čudno je bilo Magdino življenje vse dni, mimo časov, ko je služila za pastirico, in ko je bila za natakarico. AH vse je šlo mimo njene duše in komaj, da se je nasmehnila. Imela je življenje na razpolago; kar je hotela, nihče ji ni branil. !n je šla po poti, kakor od vekov začrtani. Tu pa se je ustavila. Pravi hip, ko se je srečala z Editom, je začutila svojo odločitev. In spoznala je, da bo nesrečna, spoznala je, pa kakor da ni drugega izhoda, še pred dojmom samim se ni prestrašila.
In tako je mineval tisti teden čudne osamelosti in še čudnejšega spoznanja. Katica je bila bolna. Sprehladil se je otrok in je dobi! vročico. V ponedeljek se ji je bledlo ves dan in je naraščalo v torek. Stari Benkič je presede! ves čas ob mizi in podpira! glavo. Tako je sedel skoro v enakih presledkih pristopa! k posteljif kjer je Magda dvorila otroku. Detece je bilo razgreto, rdeče v obraz in potno, z obvezo na čelu. Govorila je skoraj ves čas in lovila za odejo, klicala vse po vrsti k sebi, še posebej Lojza. In obleko so ji morati kazati.
»Magda, potem me oblečeš, ko bom šla,« je govorila »in me lepo počešeš. Da bodo videli ljudje. Kaj pa je gospod rekel, ko meje videl v njej? Misliš da sem mu ugajala?«
Magda ni rekla navadno ničesar. Prevezala ji je robec na čelu in jo pogladila po Heu. V teh urah osamelosti in nestrpnega pričakovanja, ji je bilo to kakor v uteho. Pozabljala je tako vsaj hipno nase in živela ob Katici. S čudno ljubeznijo je ljubila Katico. Ta otrok, tako nedolžen in svet, jo je pritegnil nase, kot nič na svetu. Ko je služila še na Štajerju, je niti poznala ni posebno, ko pa se je vrnila, jo je vzljubila takoj in ta ljubezen seje stopnjevala še, ko se je vrnila od Gregorke. In Katica je vračala to ljubezen sestri s vso ljubeznijo otroka. Še zaspati ni mogla brez nje. Ne samo mati, še več ji je postala Magda. Nastal je med njima poseben svet, drugim nerazumljiv, njima tako pomemben, da bi druga brez druge ne mogla skoraj živeti.
Zgodba in pota žene, ki je mnogo ljubila in upala v svetle zarje MAGDALENA (ODLOMEK)
Ilustracija naslovnice, kakršno je oblikoval sam Miško Kranjec.
»Magda, povej mi, ali me imaš sploh kaj rada ?« je dejala včasih ob zavesti. In Magda se je sklonila k njej in jo poljubila na čelo in njene oči so se orosile.
In zdaj bo konec vsega tega. Magda je slutila to, dasi verjeti ni mogla. Ves čas jo je obhajala zavest tega spoznanja, pa se je branila, da bi mislila nanjo. Sploh se je te dneve branila vseh misli, kakor nadležnih in se skušala raztresti. Na nič ni hotela misliti, kakor hitro jo je kaj obšlo, se je za trenutek samo udala, nato pa se takoj zamotila s čim. AH enega se ni mogla otresti: tiste nezavestne zavesti, ki je hodila z njo ves čas, kakor senca v mesečini. Grozna je, četudi je človek ne vidi in ne misli na njo, sluti jo in ga je strah. In njo je na tihem obhajala groza in spoznanje. In oboje je bilo tako silno, da se ni mogla ubraniti in je živela samo- v tem spoznanju.
Živela je tesno z njim in vendar ni mogla nanje misliti, bilo jo je groza. In iz te groze so se komaj porajale bežne, nestalne konture in se vse slednjič družile v eno in strašno; in na to strašno Magda niti misliti ni hotela. Vedela je, da se ni mogoče izogniti, da bo morala vse to preživeti, vsekakor pa je hotela, da bi vse prišlo tako nezasluteno; ko bi se človek zavedel, bi bilo že mimo njega. Da bi kdo bil, porazgovorila bi se z njim, o vsem, dasi bi ji bilo grenko. AH tako so vsi molčali, kakor da se nalašč izogibljejo. Še Matilda je molčala, oče se še ozrl ni. In študent je spregovoril komaj dvoje besed ves ta čas. Tako je šlo vse to hi-
Letos se bomo spomnili dveh obletnic velikega pomurskega rojaka in slovenskega pisatelja Miška Kranjca — 80. obletnice rojstva (rojen 15. septembra 1908) in 5. obletnice smrti (umrl 8. junija 1983). Spomin nanj ih na njegovo obsežno umetniško delo bomo počastili po vsej Sloveniji; še posebej pozorno pa smo to dolžni storiti v naši pokrajini. Opozoriti na to zadnje skušamo že zdaj — ob bližajočem se prazniku slovenske kulture — z objavo odlomka iz Kranjčevega rokopisa, ki je odstopljen Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Sobdti.
Rokopis z zgovornim naslovom Magdalena — zgodba in pota žene, ki je mnogo ljubila in upala v svetle zarje, je — če jo poskušamo določiti po književni vrsti - povest. V njej srečujemo ljubezenska hrepenenja in hrepenenje »malega« prekmurskega človeka po lepšem življenju (v duhovnem in materialnem pomenu), tematiko to-, rej, ki je značilna za večino Kranjčevih del, ki so prostorsko vezana na Prekmurje.
Besedilo je nastajalo v letu 1929, o čemer priča nekaj zapisanih datumov ob nekaterih poglavjih, šteje pa 288 strani. Poglavij je (poleg uvodnega, ki nosi naslov Odlomek iz učiteljevega dnevnika) trinajst: Potna pesem, Sanje nizke koče, Proščenje 1., II., III. in Proš-čenja zadnji del, Magdalena (naš odlomek), Stari je govoril, Ko njega ni bilo, Solnce se je nagnilo, Zagrinjalo je padlo, Prekleti človek in Brez ciljev.
Opaziti je, da naš avtor rokopisa ni dosti popravljal, zato lahko v njem zasledimo precej najrazličnejših jezikovnih napak. Zdi se, da. se pisatelju samemu tekst ni kazal v vseh pogledih dovolj vrednega in zrelega, da bi se vračal k njemu, ga popravljal in pripravil za natis (vsaj ugotovili nismo, da bi ga kdaj dal v celoti ali vsaj deloma natisniti). Gotovo pa je eno — priča nam o nastajanju njegove zgodnje proze, o začetkih tiste literature, ki je v 30. letih zaživela s polno umetniško močjo.
tro nezadržno pot nizdol, ki je ni mogoče ustaviti, dokler se vse ne razbije na trdih tleh, gole in ostudne resničnosti.
Tako je sedela tistega dne ob otroku, ki se je dramil iz omotičnosti in iskal njene roke. Bila je sama s Katico, oče je še! nekam detetu po nekaj priboljška, Ferka tudi ni bito in zato je sedela, na pol sključena in strmela v otrokov razgreti obraz. Pramen medle svetlobe, padajoče skozi okno, je senčil njen obraz. Ta, nekdaj lep, okrogel obraz, z živimi očmi, skrivnostno vabečimi, z zaokroženimi ustnicami, ta obraz je bil sedaj čudno star in prav nič lep. Čelo se je zresnilo, oči upadle; vendar pa je bilo na vsem obrazu nekaj tajinstvenega, nekaj skrivnostnega je odsevalo z njega.
Mraz se /e spusčal in silil skozi okno. Solnce je moralo že zaiti, še nebo je komaj rdelo. Magdine misli so Bog ve kje hodile, niti sama ne bi vedela povedati, na kaj je mislila, ker je mislila na vse bolj nezavestno.
Tedaj se je otrok na po! zdramil. Velike oči so čudno obstrmele v Magdo in so bile kakor med smehom in strahom. Roke so lovile po odeji, dihala je sopihaje in z nekim mehkim, kakor trohnelim hropenjem.
»... Spravi obleko, Magda!« je govorila in zamižala. »Proščenje bo .. . kako bo to lepo ... pa sladkor so mi kupili, razumeš, ... hopla, pa sem preskočila . .. Ampak, da gospoda tako dolgo ni... saj sem ti že rekla .. . Pojdi, pa reci gospodu Lojzu, bodo prišli, ker me imajo radi. ..«
Čutila je Magda, da ga bo morala poklicati, zakaj otrok si ga je ves čas želel. In že nekajkrati je stopila do duri, poklicala ga pa /e ni kakor iz bojazni.
»Otrok ga kliče,« se je odločila in vstala. Pokliče ga vendar lahko. Ob vsakokratnem spominu jo je obšlo kakor nekaj, na kar ni hotela misliti; kakor da se v nečem čuti krivo. »Ni treba, da govorim z njim.«
Sedel je za mizo in strme! pred se. Stopi! je ob njej, se mimogrede ozrl, — čutila je ta pogled. Pristopi! je k otroku, ona pa je obstala ob vzglavju in zrla kakor brez misli nanj. Lojz se je sklonil k otroku in se ga dotaknil. Katica je odprla v zmedenosti pogled, strmela nekaj časa v njegove oči, nato pa se je nasmehnila in stegnila roko po njem in ga hotela objeti.
»Tak, no! Vidiš, saj sem dejala ... Da ne bi prišel, kako bi mogla kaj takega misliti.« — Prijela je za Lojzovo roko in mu zrla v razgreti obraz in v oči, nato gaje pritegnila k sebi, kakor, da mu mora nekaj povedati. Sklonil se je nizko do njenega lica, da je občutil vročino njenega telesa.
»Kaj je, Katek? Kaj mi poveš?« Razneži! se je čudno, in čudno čustvo ga je obšlo. Stisnila je ustnice in čez trenutek zamižala. Kakor da se je zbala in ni povedala tistega. Ni mogla povedati, kakor da bi s tem omadeževala vso veliko skrivnost. !n nato je tonila v blodnji.
»... Obleci, me zdaj, Magda,... čas bo že skoraj, kako lepo zvoni, mar ne slišiš... prišli bodo mimo, jaz pa ne bom še napravljena. ... Pomisli, vsi bodo imeli bele obleke, samo Mati Marija ima zlato. .. . Rekla je, da me pokličejo... zagotovo.« Nato je umolknila in hropla trudno in naporno. Lojz je obsedel ob njej na postelji in jo držal za roko. V njem se je porajalo čudno čustvo nerazumevanja in grenkobe. Nato se je ozd na Magdo: Stala je ob vzglavju, glava ji je klonila v bridko tegobo. Tu pred njo sedi on, tih in zamišljen.
»Bog nas tepe,« je dahnila. »Ampak nedolžni morajo trpeti. Da bi nas, bilo bi prav.«
»... Zaradi nas, da bi otroci trpeli?« je dejal kakor sam zase in pomislil. »Otroci, ki niso nič morda zagrešiti.« Umolknil je nenadoma in se sklonil k detetu.
»Otroci, ki niso nič zagrešili, da . ..« je ponovila in pomislila nase. Otrok majhen, še ne pozna zlobe sveta, brez hudobije in z!a v srcu; in pluvali bodo nanj. In ne bo mogel razumeti. Ko pa bo razumet, jo bo klel in jo tajil, kadar ga bo usoda obiskala, klel bo svoje rojstvo, svojo mater; in ona mu še solz obrisati ne bo mogla in mu ne povedati besede.
Nato se je Lojz dvignil. Stopi! je do Magde in kakor da je razumel njeno mise! njeno boi. Dal ji je roko in ji jo stisnil.
»Nekam moram pred večerom,« je dejal. »Zvečer pa se vrnem. Morda bo že kaj boljše.« Odšel je. Ona pa je vsedla na posteljo. Soba je bila že povsem temna. In Magda se je spomnila, da je treba skuhati večerjo. Poljubila je Katico, pustita duri na lahno otrznjene, če bi jo otrok klical.
Matilde ni bilo v kuhinji. In stene, ki so bile zakajene, so bite nekam strašne. Kakor neznana groza je odsevala z njih. Bilo je vse tako nekam čudno, nekaj je bilo v vsem, na kar človek nikakor ni mogel in ni upal pomisliti. Kakor da se svet utesnjuje čimbolj — in bo prišel trenutek, ko se bo vse tako utesnilo, da ne bo mogoče več dihati.
!n tako se je zgodilo, da Lojza ni bilo doma, ko je Katica umrla. Zaspala je povsem na tihem. Malo prej jo je še Magda na njeno željo preoblekla. In tisti trenutek, ko jo je preoblačila je zaslutila, daje njena ura blizu. In ko se je vrnila iz kuhinje, Katica ni več nič hropla. Tako mirno je ležala in tako nekam lepa je bila, da se Magda prvi hip skoro ni začudila ob njeni smrti, ampak, da jo je njena lepota povsem prevzeta. Kakšno občutje jo je obšlo tedaj, se ni spominjala. Pozneje pa jo je skoro nekam sram bilo pred samo seboj, da bi se bila še skoro smehljala ob njeni smrti. Kako je lepa, jo je obšlo in je nekam nehote pomislila, da smrt v resnici ni nič strašnega. Človek zadremlje in nič drugega. Tam se začne neko drugo, posebno življenje. Vmes je ograja, da se ne vidi skozi, da ne uhajajo spomini. Človek ne ve več, kje je bil, kakor zdaj ne, kam bo šel. Tam ne more biti ne preteklosti ne bodočnosti in zato ni pričakovanja in ni spominov. »AH se spominja zdaj na mene ?« je pomislila Magda. »Ne, kako bi se spominjala in čemu? Pišče se izlušči iz lupine in ne misli več nanjo.« Nato je poklicala Matildo, ko se je osvestila. In Matilda je zajokata, ko sama ni vedela, zakaj nekam čudno ji je bilo in je jokala.
Ko se je stari Benkič vrnil, je obstat ob durih. In ovitek, ki ga je prinesel, mu je zdrsnil iz rok. Nič ni rekel, stisnil je ustnice, stopit do otroka, se sklonil nadenj in otrnil solzo. Tako je strmel, in ga je obšel neki čuden nasmehljaj. Poljubil je otroka in nato je obsede! za mizo. Sklonil je glavo med dlani in ni se briga! več za nikogar. Magda mu je sicer prinesla hrano, toda še ozrl se ni. In tudi zvečer, ko so prihajali ljudje, ni nikogar pogledal. Šele ko se je vrnil Lojz, se je vzdramil; gledal je študenta, kakor so rekli, nekam dolgo, in nekaj smehu ali joku podobnega ga je obšlo. Nato se je zares nasmehnil in mu dejal z bolestjo: »Začelo se je.« Samo to je reke! in nato šel, in z nikomer ni več spregovoril ničesar. Bil je nato povsem miren, kakor da se ni prav nič zgodilo. Skoraj čudili so se, zakaj otroka je tako ljubil in sedaj taka mirnost. Toda vsem je bilo skoraj jasno, da ni v resnici tako in njegove besede so imele pomen. Dobro so vsi vedeli, le slutili niso, kam merijo. Magda pa je omahnila pri njih in komaj, da se je za rob postelje ujela, da ni padla. Vedela je in bilo je strašno. Morda bi ne bit izrekel tega, če bi vedel, da ona sliši.
Mogoče pa je ravno radi tega izreke! — kakor da preklinja ves svoj rod — vse od prvega in zadnjega in predvsem sebe. Bilo je nekaj strašnega v njegovih besedah: tisto, česar se je ves čas bala, da bo prišlo, kar pa si je tajila in česar se je branila. Padlo je zagrinjalo — tista groza, pred katero je zaprla pči, tista groza je bila napovedana, v vsej svoji goloti. In to je bilo strašno. Tako strašno je bilo, da Magda ni mogla misliti nanjo. Kakor da je zaklopila oči in tako, brez misli in brez spoznanja pričakuje, ko bo nož padel. Da ne bo pred tistim vsa dolga večnost — kratek trenutek in potem karkoli. Potem ne bo več groze, tam ne bo te strašne mračnosti. Tik za udarcem. Iz viška se voz prekucne v globok jarek — v nasprotnost. Kakor če bi noč prereza! na dvoje in polovico dneva k njej zaslonil. Toda zakaj je v vsem tem taka groza? Ne, na to ni mogoče misliti, ker je takoj poleg groza sama. In ta naj je čimdalje stran, da še uhajajoče misli ne bodo mogle do nje. Zato pa je Magda vedno iskala prilike, da ubeži tej moreči in dušeči razdvojenosti. Zakaj trenutek miru jo je pahnil spet do groze.
STRAN 6
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
kulturna obzorja
SPOMENIK KNJIGI
Navsezadnje le sosvet za kulturo
Po daljšem dogovarjanju je v težnji po sooblikovanju Kulturnih obzorij v tedniku Vestnik in kulturnih oddaj v slovenskem jeziku na radiu Murska Sobota izdajateljski svet pred kratkim potrdil, kmalu za tem pa se je tudi konstituiral sosvet za kulturo. Od dvanajstih članov, kolikor jih šteje, se jih je v torek na prvi seji zbrala polovica: Irena Šavel, Fe-
tiranje kulturnih dogodkov v Pomurju. Teh je največ ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga letos iz finančnih razlogov ne obeležuje posebna priloga, ampak le dvojna stran Kulturnih obzorij. Na zrcalni strani je Kranjčeva, domnevno še neobjavljena povest Magdalena iz zgodnjih let njegovega pisanja kot originalni litararni dodatek,
reditev manj in zato več prostora za objavo, pa je lahko mesečna tematska aktualna stran, na kateri bi analitično in večplastno predstavili posamezno dejavnost s področja kulture v Pomurju. *
Za izpopolnitev tridesetminutne kulturne oddaje (ob četrtkih) na radiu Murska Sobota, je možna prerazporeditev in aktualizacija znotraj časovnega okvira, po
kulturni koledar
Spomenik knjigi v soboškem parku, kjer bo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, opoldne koncert pihalnega orkestra kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač.
Foto: N. Juhnov
® POMURSKA ZALOZBA
VAM PRIPOROČA SVOJE KNJIGE
roman
Kaj lahko v tem času pomeni natolcevanje o nekakšni izgubljeni generaciji? Ali ni optika, s katero se Feri Lainšček ozira v zgodovino, izkri-
Feri Lainšček:
RAZPOCNICA
renc Kiraly, Jože Vugrinec, Ladislav Vbroš, Rajko Stupar in Marjan Čenar. Slednji je postal predsednik sicer enakovredne združbe ljudi z kulture, ki naj bi s svojim strokovnim delom in izkušnjami ter nasveti pripomogli h kakovostni rasti zapisanega in predstavljenega iz pomurske kulture.
Po osvojenem predlogu delovnega programa sosveta za kulturo, bi se le-ta sestajal dvakrat letno, po potrebi pa tudi trimesečno, analiziral, ali so Kulturna obzorja v Vestniku tisto, kar pričakujemo od njih, obenem pa bi s konkretnimi predlogi (in besedili dopolnjeval njih vsebino. Izhodišče je spremljanje in komen-
—Feri Lainšček -
izjemoma je posvečen tudi
kulturni tematiki
uvodnik na Vest-
nikovi naslovnici, zajetnejši pa je Kulturni koledar prireditev in novost neposredno vabilo, da se jih udeležimo.
Tako kot je bil prvi, naj bi bili običajni sklici sosveta za kulturo konec januarja, drugi pa pred letnimi dopusti, ki vplivajo na dokajšnje mrtvilo tudi na kulturnem področju in je zato potreben drugačen pristop, na primer tematski ciklus s področja naravne in kulturne dediščine (letos zaščiteni oziroma nezaščiteni kulturni spomeniki), neizčrpno pa je tudi področje etnologije. Poleg tematskega ciklusa v poletnih mesecih, ko je kulturnih pri-
seznanitvi s kulturniškimi vestmi in predvajanju posameznih, na dogodke in ljudi vezanih tonskih posnetkov pa je lahko pomembnejši delež iz ustvarjalnosti. Tudi iz glasbene, kot je bila umestna pobuda glasbenega strokovnjaka v sosvetu, in dolgoročnejše načrtovanje, ter tako na neki način sooblikovanje kulture v prostoru, v katerem živimo in ustvarjamo.
Vsekgkor je ustanovitev sosveta za kulturo pomembna, čeprav je realizacija dogovorjenega bolj ali manj stvar posameznika, njegove usposobljenosti, predvsem pa pripravljenosti za delo.
Brigita Bavčar
vljena in pristranska? Poleg tega:
kdo pa še verjame v hudiča, ki se sprehaja v tem pisanju?
Avtorja bi bilo treba prepričati, da svoje domneve na novo premisli. Predvsem pa bi mu bilo treba svetovati, naj se loti te občutljive problematike z več posluha do zgodovinskih dejstev.
(iz interne recenzije) Cena romana je 9500 din
Juš Makovec:
KORENINE
Priimki na Murskem polju (1669-1900)
Avtor obravnava priimke na Murskem polju v letih 1669 do 1900. Izpisu priimkov dodaja še prikaz vprašanj v zvezi z njihovim nastankom in njihovo družbeno vlogo, v
poljudni obliki so zarisane poselitve Murskega polja. Največ pozornosti avtor namenja slovenski kolonizaciji, ugotavlja pa, da so kolonizatorji prihajali iz dveh smeri. S svojo poljudnoznanstveno študijo o izvoru priimkov na Murskem polju je Makovec pogumno zaoral ledino na področju, ki mu slovenska znanost v preteklosti ni namenjala zadostne pozornosti.
Izide v tem mesecu!
Štefan Kuhar/Vilko Novak:
UUDSKO IZROČILO PREKMURJA
Štefan Kiihar (1882—1915) je ohranil v svojih zapisih obsežni del prekmurskega ljudskega slovstva. Pesmi in pripovedi je objavljal v revialnem tisku, precej pa mu jih je objavil dr. Štre-kelj. Prof. dr. Vilko Novak, ki je pripravil izdajo, je v knjigo vključil tudi doslej neobjavljene rokopise pesmi, ki jih hrani inštitut SAZU za slovensko narodopisje.
Kiihar je gradivo zapisoval natančno, fonetično in avtentično po narečni izgovorjavi. Gre za prvo tako obsežno in sistematično objavo lokalnega slovstvenega gradiva na Slovenskem.
Nikdar ne boš znala,
kak se na toj streji vrabli cejli mili den kiišujejo, kak se na toun droudi čarne vrane sveklou pogledujejo, kak po tej dvoriščaj ena stara sraka grdou kradne, na večer pa te s kejson srakopejri pod perout spadne.
Nikdar ne boš znala, nikdar ne boš znala, kak se pijanci, ka tiij na kiikli fčasi čemijo, domou bojijo, kak kakša mantaica j' krnici sama idouč moli devico Marijo, kak lan doli na poštiji fčasi stoj obstoji, kak da bi nej bilou pred njin več poti, nej, toga nikdar ne boš znala.
Toga nikdar ne boš znala,
zakoj mi fčasi paše takša žmetna kmicd, zakoj odpejran oukna, da okouli lejče baba peldivica, nej, toga ne boš nikdar znala;
če boš pa znala, ne boš mogla razmiti.
O POEZIJI
Poglejte, kaj se dogaja! Zapisujem verze, ki sem si jih izmišljal med resnično.napornim popotovanjem; na relaciji Grajski hram — hotel Zvezda — bistro Julie. In premišljujem te verze in se sprašujem, v kakšni prekmurščini so zapisani. Ali v tisti, ki so jo govorili grojje Szapary, lastniki gradu, v katerem je zdaj gostišče Grajski hram, ali v tisti, ki jo je bilo slišati za časa prekmurske republike v razkošnih sobanah hotela Dobrav, ki so ga potem preimenovali v hotel Zvezda, ali v tisti, ki jo govori lastnik pred kratkim odprtega bistroja Julie, sicer bivši izseljenec,v Torontu. In se sprašujem vse to zaradi tega, ker me ni nihče nikoli učil prekmurskega črkopisa, prav tako ne prekmur-
Janez Balažič
2.
3.
Podatki o naročniku:
Priimek, ime
Bivališče
Pošta in poštna štev.
Zaposlen pri
Naslov zaposlitve
Reg. št. os. izk.
Izdane pri
Datum naročila
Rojen:	dan
Najbrž je bilo vseeno, če bi ali ne bi.
Na začetku.
Miza je bila in na njej naj bi vedno stal pepelnik. Vzrok za premislek je dejanje — naj se zgodi ali ne —, dejanje uničenja, morbid-
nega spogledovanja
S
prejšnjim, sedanjim, s predvidenim: z lastno nečimrnostjo, babami, pijačo in dodatnim, skratka, z Odvečnim.
Pošta in pošt. št. kr. zap.
Podpis
V Soboti, 1. 1. 1988
ske slovnice — da; me ni nikoli učil, oziroma me je učil, da vse to ni pomembno in da je prekmurščino pravzaprav najbolje čimprej pozabiti.
Poglejte, kaj se dogaja! Prebiram te verze, čeprav jih vem že vseskozi na pamet; do onemoglosti jih ponavljam, jih recitiram prijateljem, gnjavim z njimi trgovke, natakarice in bančne uslužbenke; skratka, čisto zmešan sem že zaradi tega, pa si ne zamerim. Kajti, to so sploh prve besede, prvi stavki, ki sem jih kdaj zapisal v prekmurščini, da o poeziji seveda ne govorim. In radostijo me toliko bolj, ker v meni že leto, dve ni bilo strune za poezijo; prepričan sem bil že, da se v meni ne bo nikoli več zganilo vse tisto, kar je potrebno za en sam resnični verz, zdaj pa na lepem tako razkošje v moji sobi — in če mi zamerite, da se tako zelo radostim, vas lahko pošljem lepo po prekmursko po pizdo-griz.
Poglejte, kaj se dogaja! Pripravljen sem vas nadreti, pripravljen z vami še kaj hujšega storiti, in to samo zato, da ne bi poškodovali te melodije, tega zvona. te nostalgije, ki spreletava te verze.
In tudi če porečete, naj ne norim, saj me vendar nihče ne napada, ogroža, zatira, vam ne morem verjeti, kajti prepričan sem. da je nekoč nekje s prekmurščino nekdo nekaj hudega počel, da vse to nekdo ali nekaj z njo še zmeraj počne, kajti sicer ne bi bila tako otožna in tako sramežljiva in tako pohlevna.
Vedite torej, kaj se dogaja, in ne sprašujte me, prosim, kaj več o tem. kajti — sem vendar samo pesnik. Imam pesem, ki jo bom jutri povedal Števeku iz Centrala. pojutrišnjem Vinceku iz Lukaše-vec. nato Etelki iz Števanovec. Imam pesem, ki jo bodo tudi ti moji prijatelji lahko razumeli.
nuatiš samo zato, ker se to tegniti, zapiti, skleniti z meri. Prasneš, ker se nekaj njim »concordia veteris et novi testamenti«.
mora; kajti dvakrat izgovorljivo ni pomenljivo — temveči zgrabiš in z močjo bliskov razmlatiš privid. Naj bo dejstvo!
Za krivično dejanje si lahko obsojen in si zagotovo obsojen z razjedajočo vsebino; zbrcano v škaf, kjer je pic za izžemanje.
Med vsemi ponujenimi in sprejetimi resnicami obstaja tisočkrat tisoča vez. Pepel.
V pepelniku.
Kadar je preveč nesnage, nabiraš; da udariš; ker je tudi jedro.
Zato mora — jebenti! — tisočkrat tisoč! — na tla, med sledove nesmiselnega hoda, v nič. Tresneš ta in ne vem kateri ničkrivi pepelnik namišljene krivde in ni vseeno ali ti uspe na en mah ali pa butasto mlatiš in ,
Potem.
Narava se upre nadaljnjemu tratenju sil.
To se zdi naravno.
Na koncu bo stala tisočera vrsta pepelnikov, razbitih in celih i slednji se raz-prasnejo naslednji. In seznam se sestavlja iz obeh.
Jasno je, da je treba pepelnik znova napisati; uglasiti; uglasbiti, naslikati, roditi, osvoboditi — ali pat na-
(vir: Čarda, enakonočje 1986)
V Ižakovcih, 21. januarja 1988
Naročilnico pošljite na naslov: POMURSKA ZALOŽBA, Lendavska 1, 69000 MURSKA SOBOTA
Knjige pa lahko kupite tudi v knjigarnah Pomurske založbe v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti.
PETEK, 5. FEBRUARJA
BELTINCI — Ob 18.00 bo v dvorani osnovne šole 17. oktober predstavitev dejavnosti sekcij Ku-da Beltinci.
LJUTOMER - Ob 19.00 bo v domu kulture osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika, odprli pa bodo tudi razstavo dragocenosti občinske matične knjižnice ob 120-letnici čitalnice v Ljutomeru. Razstava bo v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak na ogled do 17. februarja.
Na medobčinski reviji oktetov Pomurja bo gost Rudarski oktet iz Titovega Velenja, sledil mu bo recital o Prešernu, ki ga je pripravil študent AGRFT Ljubo Kranj, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi priznanja občinske Zveze kulturnih organizacij.
SOBOTA, 6. FEBRUARJA
MORAVSKE TOPLICE — Ob 17.45 bo v restavraciji koncert Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, ki ga vodi zborovodja Tomaž Kuhar.
LIPOVCI — V prostorih va-škega doma bo ob 17.45 otvoritev razstave slikarskih del Izidorja Horvata-Izaka. To je njegova prva samostojna predstavitev, razstava pa bo (med 16. in 19. uro) na ogled do 14. februarja.
Ob 18.00 bo v prireditveni dvorani sledil koncert moških pevskih zborov iz Lipovec, Ganča-nov in Beltinec.
ČRENŠOVCI — Kulturnou-metniško društvo Tone Plej tudi letos organizira kulturne večere — tokrat sklop devetih prireditev, med katerimi je prvi večer folklore. Ob 18.00 se bo začel v prireditveni (tudi kino-dvorani, sodelujejo pa slovenske in madžarske sekcije Kudov Radmo-žanci, Dolga vas, Turnišče in Crenšovci.
GORNJA RADGONA - Ob 16.00 bo v domu kulture osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika in dneva prosvetnih delavcev. Ob tej priložnosti bodo podelili Kerenčičeve nagrade in Silihova priznanja, na sporedu pa bo tudi predstava Butalci, s katero bo nastopilo ljubiteljsko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu.
Gledališka predstava za izven bo tudi ob 19.00.
NEDELJA, 7. FEBRUARJA
RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 17.00 koncert mešanega pevskega zbora Radenske in moškega pevskega zbora iz Beltinec.
LJUTOMER — V dvorani glasbene šole bo ob 18.00 literarno srečanje s Tonetom Kuntnerjem in Tonetom Partljičem.
ČRENŠOVCI — V okviru kulturnih večerov — Črenšovci 88 bo ob 18.00 v kinodvorani filmski večer. V počastitev 80. obletnice rojstva pisatelja Miška Kranjca bo projekcija slovenskega filma VESELO GOSTUVA-NJE.
PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 podelitev priznanj in nagrad občinske kulturne skupnosti, celovečerni koncert violončelista Thila Thomasa Krigarja in pianista Bojana Goriška ter otvoritev razstave Mala grafika na slovenskem, ki jo v okviru tradicionalne izmenjave v počastitev slovenskega kulturnega praznika posreduje Gorenaki muzej iz Kranja.
Slovenski kulturni praznik — 8. februar bo tudi dan odprtih vrat v knjižnicah, kjer bo brezplačen vpis, vračilo knjig brez plačila zamudnine in ogled s strokovnim vodstvom (od 7. do 18.00). Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo na ogled razstava Čudoviti svet bibliografij in njih uporaba, na pionirskem oddelku knjižnice v soboškem gradu pa bo razstava mladinskih del Svetlane Makarovič, tudi od 8. februarja dalje
Odprta vrata bodo imeli tudi Za-vod za časopisno in radijsko dejav-nost (od 8.00 do 13.00) ter soboška ga enja (od 8.00 do 18.00) v ponede-Ijek m torek. Pokrajinski muzej pa od 8.00 do 15.00 od 8. do vključno 12. februarja, ko bo na voljo tudi strokovno vodstvo skupin.
SREDA, 10. FEBRUARJA
RAZKRIŽJE — V prostorih osnovne šole Slavko Osterc bo ob 18.00 srečanje lutkovnih skupin iz ljutomerske občine.
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 7
»Pomurje lahko postane turistična dežela!«
Pomurci imajo prirojeno gostoljubnost, so odprti, pripravljeni pogovarjati se, čeprav te ne poznajo, prav tako so zelo dobri in marljivi delavci — vse to pa so razlogi in temelji, zaradi katerih bi (bo) Pomurje lahko nekoč postalo turistična dežela. V isti sapi pa naš prijetni sogovornik ugotavlja, da v tej prelepi pokrajini ob Muri manjka skupne ponudbe, dogovarjanja in izboljšanja obstoječega.
Moramo mu verjeti, saj nas v to silijo njegove bogate tridesetletne izkušnje profesorja na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani, petindvajset let predsedovanja organizacijskemu odboru Gostinsko-turi-stičnega«bora, prav tako pa tudi njegovo poreklo. Jože Toplak se je namreč rodil 1926. leta v Radencih, svoja mlada leta med šolanjem pa je preživel na obeh bregovih reke. Pogovor smo začeli kar pri teh letih, ko ga je neki starejši prekmurski prijatelj, gostinec, prepričal, da se je posvetil turizmu.
so ga imele že prej, ven so prišli taki kadri, kakršne tudi mi spoznavamo. Takrat, pred leti, so hodili k nam zato, ker je bil po treh letih kuhar res kuhar in natakar natakar. Zdaj pa tudi pri nas ni več tega. Zaposluje pa se jih res veliko iz drugih republik. Predvsem je to strežno osebje, ker ta stroka doživlja prav v tem času veliko pomanjkanje kadrov. Tudi v gostinskih šolah jih je malo, večje kuharjev. Ni pa povsod
gostov. Vsakega posebej verjetno ne bomo mogli prepričati?
»Težko kaj rečem, ker ne živim tukaj in ne vem natančno, kakšna je njihova pobuda. Vem pa, da je Radenska tam zunaj močno prisotna. Zdi se mi, da je vaba prava. Vprašanje je, če ljudje, ki pridejo sem, tudi najdejo tisto, kar se jim ponuja. Tu je ta teža in možnost pridobivanja stalnega prijatelja, kajti on bo pritegnil druge, ne pa taka ali
Kdo jim meče
pesek v oči?!
Če bi veliki slovenski pesnik Simon Gregorčič vedel, kaj se v današnjem času dogaja z ulico njegovega imena v Murski Soboti, bi se zagotovo najmanj trikrat »obrnil« v grobu. V mislih imam seveda slepi odsek Gregorčičeve ulice, ki je že dlje časa kamen spotike. Neurejeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, predvsem pa dostop do hiš, ki ob slabem vremenu povzroča dodatne preglavice, grozi, da bo prerasel celo v širši politični problem. Zdi se namreč, da so okrog dvajsetletne pritožbe občanov tega dela Murske Sobote kot glas vpijočega v puščavi. Kako dolgo še? Tako se upravičeno sprašujejo ogorčeni prebivalci zanemarjenega predela središča, ki nikomur ne more biti v ponos!
In kakšna je bila šola takrat?
»To je bila prva in edina šola za turizem in gostinstvo v Jugoslaviji. Slušatelji so bili v glavnem starejši: demobilizirani oficirji, poročene žene in matere, pa tudi absolventi četrtega letnika gimnazije. Prav res je bila takrat to velika mešanica, toda vsi so bili točno, usmerjeni — želeli so se posvetiti gostinstvu.«
Bi lahko primerjali takratno in današnjo šolo?
»Ja, to je zanimivo tudi zaradi tega, ker sem po končani šoli tudi sam postal učitelj. Mi smo bili že toliko starejši od »normalnih« srednješolcev, da smo se lahko za to odločili. Trije smo tako začeli poučevati. Zato mi je ta »problem« — in tudi vprašanje — nekoliko bližje. Tako bi rekel! Mi smo se, čeprav smo hodili v šolo redno, učili ob delu. Pol dneva smo imeli pouk v razredu, pol dneva pa smo v gostinskih obratih kuhali, stregli, hodili na razne akcije. Pomagali smo Sloveniji. Takrat ni bilo nobenih takih strokovnjakov ali posebnih obratov. Z 22 in 23 leti smo že imeli neke izkušnje, prav tako smo hitreje dojemali, pred sabo pa smo imeli tudi jasen cilj — vedeli smo, da želimo to in to postati, to imeti. Prihodnost se nam je zdela lepa, ker smo vsak dan videli napredek, nekaj boljšega in lepšega, nekaj smo dograjevali, dodajali, nekaj je raslo ...«
Do kdaj pa je bilo tako? Ali tudi danes raste?
»Tega pa ne bi mogel trditi. Jaz sem takrat videl v teh mojstrih poslovneže in direktorje, svoje ideale, uspešneže, in od njih sem se učil. Želel sem si priti v to in to hišo, ker je bil direktor ta in ta ... ker sem vedel, da bom od njega nekaj dobil. Zdaj pa ... ne vem kako ... ob tej obilici direktorjev. Saj ti sami nimajo vpogleda, koga naj bi dali mlajši generaciji za vzornika. Poleg tega so ti ljudje premalo v stiku z živim delom. Mladi ljudje ne doživljajo več njegovih osnovnih nalog: komuniciranja, dela z ljudmi, kontaktiranja v raznoraznih situacijah. S petnajstimi leti si pridobijo marsikatero teoretično znanje, toda človek, s katerim kontaktiraš, želi, da ga obravnavaš kot človeka. On namreč ni navaden kupec, ki pride v hotel, ni navaden potrošnik. Je gost. Nas so učili in nam dokazovali, da je gostinstvo eno veliko gospodinjstvo. Vsak, ki pride, je gost. Tako se ga mora tudi obravnavati. Ni navaden kupec,
Takrat sem videl v teh mojstrih poslovneže in uspešneže, svoje ideale. Želel sem si priti v to in to hišo, ker je bil direktor ta in ta ...
Nas so učili in nam dokazovali, da je gospodinjstvo eno veliko gospodinjstvo.
Zato pa mogoče ljudje čez mero popijejo in se opijejo. Če bi jim kdo rekel: po takem vrstnem redu je potrebno iti. pa prej obvezno kaj pojesti, ali pa, k tej jedi in ob tem dnevnem času to ....
Kako naj trgovec prodaja večerne obleke in smokinge, če je sam v nekih »zaflosanih« kavbojkah?
saj tisto, kar mu daš na mizo, takoj pokonzumira. Pa četudi se tisti nasmeh včasih ne posreči, moraš ... ja kaj pa je gost kriv, če imaš ti doma probleme, če te kurje oko tišči ali karkoli. On vendar pride k tebi po, lahko bi rekel, zdravilo, poživitev!«
In kaj ste učili na srednji šoli?
»Učil sem prav to — stiki z ljudmi preko postrežbe, organizacija postrežbe, veliko pa sem se ukvarjal tudi s pijačami. Toliko ukvarjal, da se razumemo, kolikor pač gostinski delavec mora vedeti o pijačah. Vedeti moraš tisto, kar želi zvedeti gost, da lahko pokažeš mlademu, ki bo nekoč prodajal. Imamo veliko kuharskih knjig, organiziramo veliko kuharskih tečajev, vedno samo kuhinja, kuhinja, kuhinja .. . V praksi pa vidimo, da večina obratov živi prav od prodaje pijače. Vendar pa o pijačah molčimo, kakor da nas je sram, kakor da smo sramežljivi. Zakaj? Saj moramo o pijačah tudi dajati napotke! Zato pa mogoče ljudje čez mero popijejo in se opijejo. Če bi jim kdo rekel — po takem
vrstnem redu je potrebno piti, pa prej obvezno kaj pojesti, ali pa — k tej jedi ali ob tem dnevnem času to . . ., potem najbrž ne bi prišlo do tega. Ljudje bi imeli pijačo za sestavni del kulturne družabnosti. To manjka. In s tem področjem sem se na šoli veliko ukvarjal.«
So učenci razumeli, kaj ste jim želeli povedati?
»Moram reči, da se velikokrat srečam z učenci. In ko kaj pripovedujemo o hrani, pravi kateri: joj, samo nikar ne govorite o hrani; še do danes so mi ostale v spominu tiste vaše zadnje ure, ko ste znali tako plastično pripovedovati, in če vas kje vidim ali slišim, se spomnim na tisto fino jed ali pijačo. Sam sem tudi poznavalec dobre hrane, ne veliko, tisto pač, kar je. Tudi navadna pečenka in navadna pogača sta lahko zelo žlahtni ob pravem trenutku.«
Jože Toplak: Foto: Dani Mauko
Bi moral torej biti vsak gostinec tudi gurman in poznavalec dobre kapljice?
»To pa na vsak način! Ker brez tega ne more. Poglejte. Kako naj trgovec prodaja večerne obleke in smokinge, če je sam v nekih »zaflosanih« kavbojkah? Kupec hoče od tega človeka nasvet. Ravno tako je v gostinstvu.«
Ali je to naloga šole?
»Tudi šole, bolj pa okolja, kamor pride ta mladi človek. V starejših kolegih — stanovskih tovariših — bi moral videti vzornike. V šoli se nauči in dobi oceno. Če pa tega v praksi ne vidi in ne spozna, da to v resnici potrebuje ...«
Pravijo, da so kadri, ki pridejo iz šole v Radencih, najbolj iskani. Je to res ali pa samo hvala?
»Ni, ni, pa s komerkoli govorite ... Veste, mladi ljudje stremijo, da pridejo še kam drugam. Še posebej za gostinca velja, da mora delati v različnih okoljih. Ne pa da konča šolo in pride potem na oddelek, kjer pripravlja samo dietno hrano. Ne vem, če si je mladi človek to tako predstavljal. Če je šel v to stroko, je želel malo več pestrosti, zanimivosti.. . saj to je ena od privlačnosti v tej stroki. Vrata so odprta, on lahko svoje znanje pokaže tudi v drugem okolju... Mislite, da jih žene ven zaslužek? Ja, verjetno je tam, kjer je drugačno gibanje turistov, tudi več možnosti za zaslužek.«
Zakaj je drugod po Sloveniji tako veliko gostinskih delavcev iz drugih republik, ko pa bi imeli dovolj domačih šolanih kadrov?
»Šolanih kadrov je izredno malo. Pomanjkanje je posebno izrazito z začetkom usmerjenega izobraževanja. Druge republike
Imamo torej veliko kuharskih mojstrov, ki so šli iz komercialnega gostinstva, ali pa so se zaposlili pri zasebniku, kajti ta mu tudi plača.
Meni so pomembni ta stik z ljudmi, neprestano komuniciranje, vsakdanje spremembe. En dan ni enak prejšnjemu.
Vprašanje je, če ljudje, ki pridejo sem, tudi najdejo tisto, kar se jim ponuja.
Je to družbeni ali zasebni sektor — to gosta sploh ne zanima.
tako. Poglejte, na Bledu je trenutno kriza kuharjev, še pred dvema letoma pa smo imeli problem, kje dobiti natakarje. Zelo veliko jih gre iz gostinstva — samo pazite, še naprej opravljajo svoj poklic, vendar ne v gostinski organizaciji. Na primer: Veliko firm — tudi Ljubljanska banka in Iskra — se je zaradi varčevanja odločila, da bodo svoje goste pogostile v domači hiši. Za kaj takega pa potrebujejo dobrega kuharja, ki bo znal pripraviti reprezentančno ploščo — seveda veliko ceneje kot v kakem lokalu. Imamo torej veliko kuharskih mojstrov, ki so šli iz komercialnega gostinstva, ali pa so se zaposlili pri zasebniku, kajti ta mu tudi plača.«
Tudi za ta poklic je potrebno imeti določene sposobnosti. Ali ste kdaj komu — na primer mlademu natakarju — rekli, da ni sposoben?
»Tega nisem nikoli rekel! Zraven nisem bil, vem pa, da nekateri so tako rekli. Žalostno je, da se še vedno dogaja, da kdo po osnovnih šolah govori: tebe pa je škoda za gostinstvo. Mogoče pa imamo ravno zaradi tega take rezultate. Tudi mi bi potrebovali brihtne ljudi, kuharja, natakarja, receptorja in barmana, ki bi znali uporabljati računalnik. Manjka nam ekonomistov. Slabost je tudi, da nimamo takega vodstvenega kadra, ki bi se dopolnjeval iz gostinstva.
Ali je to sploh mogoče?
»Seveda je. Na višji in visoki ekonomsko-komercialni šoli.«
Pa imajo dovolj podlage, dobijo dovolj predznanja v gostinskih šolah?
»Saj je možno sedaj pri tem izobraževanju, ko imajo razne stopnje, pa gredo iz ene v drugo. Žal so v drugih republikah pred nami, saj imajo višje gostinske šole v Dubrovniku, Opatiji, Beogradu, v Makedoniji pa sta celo dve visoki šoli, ki ju imenujejo gastrofaks. Mi take v Sloveniji nismo imeli. Nekaj let je na Bledu »gostovala« šola iz Opatije. Nekaj jih je končalo, ti so lahko poslovodje, vodje obratov, direktorji tozdov. Vodja obrata pa tega ne vodi le ekonomsko, ampak mora poznati tudi stroko. Pa ni samo to. Eno je šolanje, drugo pa je potem volja in zanimanje ljudi.«
Zakaj ste tako dolgo ostali v tem poklicu, oziroma, kaj imate rajši — pedagogiko ali gostinstvo?
»Ne. Meni so pomembni stik z ljudmi, neprestano komuniciranje, vsakdanje spremembe. En dan ni enak prejšnjemu. To je stalno menjavanje razmer, ki zahteva od tebe stalno budnost, pripravljenost. Če bi me kdo vprašal, če bi se še enkrat rodil, kaj bi bil, pravim, da bi zopet šel v to stroko ...«
Jaz vas bom raje vprašala (drugo najbolj pogosto): kaj vam je izjemnega ostalo v spominu?
»Nekaj takega sem doživel prav tukaj v Moravskih Toplicah. Zadnja leta sem delal tudi kot informator, predstavnik slovenskega turizma v Stuttgartu. Tam so veliki sejmi, trajajo po deset dni in obišče jih po dvesto tisoč obiskovalcev; ti pa pripoveduješ, ponujaš. No, kopam se torej v Moravskih Toplicah, ko pride človek do mene in mi pravi nemško, da se od nekod poznava. >Ali niste bili lani na sejmu, kjer sva se pogovarjala? In vidite, jaz sem tukaj, že lani, pa letos ponovno! Kako sem si želel srečati človeka, ki me je prepričal, pripeljal sem!< In to mi je dalo tako spodbudo, zadoščanje: vidiš, pa sem le uspel!«
Ali poznate kak recept, kako bi v Pomurju pridobili čim več tujih
drugačna reklama. Seveda tudi ta opravi svojo vlogo, vendar so osebni stiki povsod najpomembnejši. Pa če začnemo pri vratarju v zeleni obleki ali pri direktorju ali sobarici. Od vseh je odvisno, ali v vsakem gostu vidijo takega gosta, kot bi ga imeli doma, ne pa tečneža. Entuziazem pri vsem tem je gotovo potreben. A šola ti samo da možnost, da postaneš to ali ono.«
Kot da je zadnja leta vsega kriv nizek osebni dohodek?
»To je mogoče! Stari pregovor pravi: brez denarja ni muzike! Tako je tudi v tem poklicu. Zadovoljen si lahko le, če lahko zadovoljiš prej svoje življenjske potrebe. Potem pa začneš v osnovni usmeritvi popuščati, postaneš površen, nasmeh z obraza ti začne izginjati...
Je gostinsko delo pri nas dovolj spoštovano?
Ja, kdo pa je danes spoštovan. Delo se spoštuje skozi denar. In če ima eden trinajst milijonov plače, drugi pa za drugo delo trikrat več... žal, vse se gleda skozi denar.
Torej se dobro delo ne ceni?
»Nekateri, ki posebno veliko skrbijo za sodelavce, poskušajo to nadoknaditi z lepo besedo, pohvalo.«
Tudi gostincu verjetno veliko pomeni, če se mu zahvališ?
»Ogromno. Tako kot gost rad sliši prijazno besedo, tako tudi gostinci radi slišijo, če jih malo »pobožaš« z besedami, jim daš priznanje.«
Ima Pomurje možnost, da bo nekoč turistična dežela?
»Med pomembni pogoji so prav ljudje. Vemo, da so Pomurci vodstveni delavci v mnogih turističnih krajih, so dobri delavci in imajo lastnost prilagajanja. Še vedno so Pomurci zelo gostoljubni. To zvem iz pogovorov, saj je ljudem všeč prav ta prijaznost v naših gostilnah. Okolje jih takoj sprejme, če se z gosti pri sosednji mizi ne poznajo, vzpostavijo takoj stik ... vse je nekako prijetno. To se pravi — nekaj je! Tudi sama hrana je privlačna, zakaj potem toliko tujcev hodi v zasebne gostilne?! Pa še nekaj: drugačno je. Domače vzdušje pa je resnično. Veliko je tudi kulturnih spomenikov, narodni običaji in domača obrt, na primer lončarstvo in doužnje-ki. Ce govorimo o pomurski pokrajini, so to ravnica, Goričko, gorice, vinske ceste ..., tu bi morali storiti kaj več. Poglejmo samo, kako je s tem pri sosedih čez mejo! Ali je to družbeni ali zasebni sektor, gosta sploh ne zanima! Tudi v Pomurju se vsa pozornost namenja gostinsko-turističnim organizacijam, celovite ponudbe pa ni. Vse bi morali prodajati, od tiste stare kmečke hiše naprej... Ce pogledam samo na tržnico v Mursko Soboto, joj, tiste kičarije je toliko, da lončar s svojimi fantastičnimi izdelki sploh ne pride do veljave.«
Se boste sedaj, ko ne boste več poučevali in boste imeli več prostega časa, bolj posvetili Pomurju?
»Ja. Res je, rad bi! Tukaj manjka skupna ponudba, res. Imamo tako čudovite stvari, domača vina, žganje, pa posodje. Zakaj ga ne uporabimo za embaliranje, da bi bilo hkrati kot spominek .... Ali ne bi mogel biti radgonski traminec v taki posodi, da bi jo človek kupil kot spominek, pa če jo bo potem odprl ali ne. Tako prodamo tudi vino — po precej drugačni ceni kot normalno v steklenici.
Pa tudi to, da buteljčnega vina, ki je tukaj doma, v lokalih ne moreš kupiti po en deciliter. Ja, ja, mnogo tega je še ...«
Ima torej Pomurje možnost?
»Jaz gradim vse na človeku, od njega je vse odvisno. Potrebna sta samo pravi strokovni pristop in organiziranost!«	Bernarda Peček
Most v Martjancih se močno šibi pod številnimi težkimi vozili, vendar vse kaže, da bo tudi ta problem kmalu rešen. Delavci Pomurja iz Murske Sobote in Gradisa iz Maribora bodo že v drugi polovici marca začeli z gradnjo novega mostu, hkrati pa bodo, kolikor je mogoče, ublažili tudi ovinek. Dela naj bi končali v 45 delovnih dneh. Za ta čas bodo izbrali najprimernejši obvoz. Med drugim omenjajo! obvoz čez Noršince in Sebebor-' ce.	'-Č
Foto: Janko Stolnik'
Mar gramoz tudi pred letošnjimi volitvami?
»Da bomo 17 let doživljali to, kar danes vidimo v naši ulici, bi vsakemu mimoidočemu zatrdila, da je nemogoče. Pa vendarle! Ne verjamem, da bi kje v Prekmurju še bila taka ulica. Doživela sem, da smo nosili dojenčke k sosedi, pri čemer je pomagal vsak, ki se je našel pri roki, da je lahko mamica peljala svojega otroka do druge ulice. Potem se spomnim, da so nam pred vsakimi volitvami pripeljali kamenje, in to precej debelo, ga tu in tam pustili na kupu, dokler ga nismo s čevlji sami razbrcali in
ULICA, KI JE VELIK KAMEN SPOTIKE - Slepi odsek Gregorčičeve ulice v Murski Soboti povzroča tamkajšnjim prebivalcem ogromne preglavice. Težave zaradi neurejenosti poti, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja se namreč vlečejo kot jara kača že polni dve desetletji. Foto: M. Jerše.
utrli gladko pot. Da o tem, da ob deževju ne moreš nikamor s čevlji, ker je veliko blata in vode, ne govorim posebej. Pa o koprivah, ki so se tu močno razrasle in zdaj pokrivajo vso nesnago. Postavili so nam le dve luči, v teh 17 letih pa so v Murski Soboti pozneje nastale ulice, ki so že zdavnaj asfaltirane. Ne vem, kaj smo zagrešili, da nas tako neenakopravno obravnavajo?!« Tako prizadeto je pripovedovala prebivalka slepega odseka Gregorčičeve ulice Marija Gruškovnjak. Pridružil se ji je mož, dr. Štefan Gruškovnjak, ki hrani zelo obsežno dokumentacijo. Iz nje je razvidno, da so že leta 1969 naslovili dopis na referat za komunalne zadeve pri skupščini občine s prošnjo, da bi tudi to slepo ulico priključili na mestno kanalizacijo. Leta 1972 je ponovno romal dopis na prej omenjeni naslov, vendar znova nič od tega, Takrat so tudi terjali, da se primerno uredi ulica, odstrani robnik, postavi ta prometni znak in razsvetljava. »Leta 1980 smo vlogo naslovili na svet KS Lendavska, ker smo želeli, da se ob urejanju Gregorčičeve ulice končno uredi tudi kanalizacija v našem slepem odseku ulice za hišne odpadke in tudi za meteorsko vo-do. Kajti ob obilnejšem deževju bi rabili ne le škornje, ampak tudi čolne. Upoštevati pa je treba tudi to, da živi tu precej majhnih otrok, ki jih je treba na neki način spraviti v središče mesta.«
Danes že težko verjamejo obljubam
Tudi v pogovoru z Janezom
Matajem je bilo opaziti dokajšnjo prizadetost. V slepem odseku Gregorčičeve ulice živi že 18 let. ta ulica je nekoč jarek, ki je vodil iz Benkove tovarne proti bolnici, kjer seje nesnaga iztekala. V prispodobi bi dejal, da se odtlej ta ulica ni kaj dosti spremenila. Edino to, da vsako leto navažajo gramoz, ki ga moramo potem sami prebivalci z lopatami in grabljami splani-rati. Naša majhna ulica je poleg tega blizu železniške postaje in lahko si mislite, kakšen občutek ima tujec, ki prvič pride v Mursko Soboto. Če se namreč ozre na desno stran, bo takoj opazil nesnago in visoke koprive, na začetku pa bo za
gledal podrtijo s pominskim obeležjem heroju Cvetku. Vsako leto nam obljubljajo, da bodo asfaltirali našo ulico, toda od obljub ni nič!«
Srečal sem tudi Štefana Raduho, ki mi je zaupal, da so leta 1981 zaprosili komunalno podjetje za predračun. »Dogovarjali smo se, da mi damo režijsko delovno silo, ki lahko opravlja nestrokovna dela, ostala dela in strokovni mad-zor pa bi opravljalo komunalno podjetje. Na takratno vlogo ni bilo nobenega odziva, zato smo ponovno zaprosili za odgovor na vprašanje, ali nam lahko odobrijo ureditev ulice z režijsko delovno silo. Na odgovor še vedno čakamo!«
Oglasil sem se tudi na sedežu mestnih krajevnih skupnosti, kjer mi je tajnik Štefan Flisar povedal, da se za slepo Gregorčičevo ulico vendarle obetajo lepši časi. Ta odsek je namreč uvrščen v letošnji program del. »Zgradili bi vodovod, kanalizacijo in šritimetr-sko cestišče, kar bo zaenkrat dovolj. Predračunska vrednost znaša čez 81,7 milijona dinarjev, pri čemer bo večji delež sredstev zagotovila občinska komunalna skupnost, razliko pa mestne krajevne skupnosti.« Upajmo le, da bodo z deli začeli kaj kmalu, sicer bo potrpljenje prebivalcev slepega odseka Gregorčičeve ulice v Murski Soboti prekipelo.
Milan Jerše
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 8
FRANC SOMER IZ LEŠAN IN NJEGOVE CITRE
Brez ureditve potoka in modernizacije ceste
Povsod z babičinimi citrami — tudi v vojski in vinogradu
Nenavaden zimski dan in nenavaden obisk! Če ne bi vedeli, da je letošnja zima nasploh mila, bi verjeli, daje Francovo igranje na citre prepodilo meglo in oblake ter privabilo zlato sonce s toplimi žarki. Pa ni težko verjeti kaj takega, kajti igranje je bilo zares čudovito, lastnik spretnih prstov, ki so se z neverjetno naglico gibali po številnih strunah koncertnih citer iz Švice, pa je bil tako predan glasbi in zamaknjen, daje tudi na nas prešel tisti čarobni učinek zvoka citer.
Franc Somer iz Lešan nas je že pričakoval. Citre so bile pripravljene v kuhinji, pokazal pa nam je tudi večje, ki jih uporablja za javne nastope. Je edini citrar v teh krajih, če ne celo v radgonski občini. Moramo se popraviti — dolga leta je bil edini, sedaj pa igrajo tudi njegovi učenci. Prav tisto popoldne je pričakoval eno od učenk, na katero je tudi ponosen. Seveda je vesel, da lahko koga drugega nauči te težke umetnosti, tako kot je njega pred dolgimi leti naučil očetov stric.
Pripovedoval nam je: »Te citre na katere sedaj igram, mi je kupila babica, ko sem bil star 13 let. Takrat sem se tudi začel učiti. V uk sem hodil tri zime. Babica je za citre plačala 500 dinarjev, kolikor je bil takrat vreden prašič. 1953. leta sem si sam kupil druge citre od delovodje Medveda v Črncih — za dva Žaklja krompirja pa še nekaj malega. Igrati me je naučil stric, ki je bil rojen 1888. leta in seje v Gradcu učil za mizarja — no, tam se je naučil igrati. Prva pesem, ki sem jo igral, je bila Man mline, man žage ...« Seveda nam jo je Franc zaigral, poleg te pa še številne druge pesmi, na primer Vesela Mari, Lepo je res na deželi: Kadar mimo hišce grem, stari Drvarski marš, Kukavica, Nepremišljenost .. . Vsaka je po svoje lepa. Zanimiva. Še posebno tiste, ki imajo tudi besedila. Franc je namreč stopil v sobo in prinesel
Franc Somer
zvezek, v katerega že več kot petdeset let zapisuje pesmi — tu se najde vse mogoče: stare ljudske pesmi, avstrijske, srbo-hrvaške, ponarodele. Prav tako pa je nekaj izvirnih, kot na primer ena s preprostim naslovom Pesmica, ki mu jo je povedal in seveda zapel pred več kot dvajsetimi leti neki študent iz Bistrice. Govori o treh prijateljih, ki so se šli kopat v reko Muro, vendar je konec žalosten, saj se eden izmed njih utopi, prijatelja pa mu ne moreta pomagati.
Prav vsaka pesem je zgodba zase. Pri Somerjevih bi lahko sedeli ves dan in poslušali resnične zgodbe iz življenja, ki so povezane s citrami in s pesmimi iz pesmarice. Zvezek sta rabila z bratom, ko sta igrala po gostijah ali na kakih prireditvah — Franc na citre in klarinet, brat pa na gitaro in harmonike. Še danes ga večkrat pokličejo, da zaigra na proslavah ali zasebnih praznovanjih. Nekoč je veliko preigral ob večerih, ko so ženske lupile bučno seme ali smukale perje — ob koncu so se vedno zavrteli, da je bilo veselje. Ja, Franc je s citrami preživel veliko veselih, pa tudi
napetih in težkih trenutkov. Na primer med drugo svetovno vojno, ko je z njimi blodil po tujih krajih in iskal zaveznike... le malo je manjkalo, da mu jih Nemci niso odnesli.
Ko je bil 1948. leta v vojski opravljal pa je delo brivca, je moral generalu skoraj vsak dan igrati. Citre pa so romale z njim tudi na delo na tuje. V Avstriji je delal s prijateljem v vinogradu. Kosila sta travo že vse od zgodnjega jutra ter si za kratek čas prepevala pesmi — naštela sta jih čez sto. Kar precej dolgo sta morala kositi, da sta odpela več kot sto pesmi, kaj? Pa se jima je splačalo — zvečer so ju sosedje iz bližnjega vinograda bogato nagradili z dobro kapljico, saj sta jih ves dan zabavala s svojimi napevi. »Ja,« je dejal Franc,« s citrami sem večkrat prislužil kak kozarček. Kaj kozarček! Včasih cele litre dobrega vina.«
Nagajivo smo ga vprašali, če si je tudi svojo ženo priigral s citrami? Psotalo mu je, kljub temu da je rojen 1922. leta, kar nerodno in je rekel, da mora to ona povedati. Lahko samo ugibamo, da bo verjetno držalo?!
Ali je babica vedela, kako mu bodo njene citre spremenile življenje? Verjetno ne, kljub temu pa ji je hvaležen za dragoceno darilo, ki je olepšalo veliko večernih ur tudi mnogim drugim.
Bernarda Peček
Na nerazvitem Goričkem, tam med naselji Pečarovci, Prosečka vas, Kovačevci, Radovci in -Bodonci, se razprostira vasica Po-znanovci. To je eno manjših naselij krajevne skupnosti Mačkovci, premore 242 prebivalcev. Število gospodinjstev pa se iz leta v leto zmanjšuje, saj mladi raje odhajajo drugam, živet udobneje.
Tako je tudi okrog devet hiš ostalo praznih zaradi odhoda mladih v tujino ali drugam. Življenje na tem delu Goričkega namreč ni rožnato, saj se zemlja težje obdeluje, ponekod se celo premika in je nevarnost plazov, potem so tudi slabe ceste, ki jim povzročajo največ glavobola, in drugo. Kmetje tudi tožijo, da veliko pridelka uniči divjad, zlasti divje svinje. Sicer pa so Pozna-novci znani po tem, da je v kraju veliko ljudi, ki se ukvarjajo z zidarstvom, predvsem sezonsko.
Zimski čas pa so mnogi izkoristili za pletenje košar. Žal letošnjo zimo ne bo nič, kajti toča je povsem uničila šibje. Domačini pa se tudi radi spominjajo dveh borovih gostuvanj in mlačve, to je prireditev s starimi običaji, ki so bile izredno dobro obiskane, hkrati pa zahtevale tudi veliko dela.
Krajane Poznanovec pa najbolj žulijo slabe ceste in njihove povezave s sosednjimi kraji. To še posebej velja za cesto Poznanovci—Bodonci, ki bi jo po sprejetem srednjeročnem in letnem programu morali letos modernizirati. Za to cesto so krajani Poznanovec že pred dvema letoma zbrali potreben delež sredstev — poleg samoprispevka. Nekatera gospodinjstva so prispevala po 40.000 dinarjev in celo več. Ta denar so mnogi krajani težko dali, vendar jim ga ni bilo žal, samo da bi končno tudi oni dobili asfaltno cesto in se otresli stalnih poplav. Žal pa načrtovalci modernizacije ceste Poznanovci —
Bodonci niso razmišljali, da bi morali hkrati urediti potok Bezjak. Brez tega si namreč ni mogoče zamišljati modernizacije ceste.
To je ugotovila tudi komisija strokovnjakov, ki si je problem ogledala pred dnevi. Čeprav sanacija potoka ni predvidena v tem srednjeročnem . programu, krajani upajo, da bodo problem vseeno rešili, saj je v času poplav ogroženih 8 hiš in okrog 17 hektarjev zemlje. Poleg tega so krajani Poznanovec v vseh dosedanjih akcijah pokazali veliko solidarnosti. Zato tudi tokrat upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti, kajti sami tega bremena ne zmorejo.
Poleg modernizacije ceste pa krajani Poznanovec letos še načrtujejo, da bodo zgradili garaže pri gasilskem domu, za kar imajo že vso potrebno dokumentacijo
Potok Bezjak v Poznanovcih, ki je nujno potrebe ureditve
in narejene temelje. Pri gradnji bodo pomagali vsi krajani, saj cenijo delo domačih gasilcev, ki so si v zadnjih treh letih kupili gasilski avto, motorno brizgalno in sireno. V programu imajo tudi ureditev zvonika, vaških cest in prepustov. Tako kot v drugih naseljih krajevne skupnosti Mačkovci pa bodo sodelovali tudi pri razširitvi telefonije. V kraju ima-
Geza Kuplen — predsednik vaškega odbora Poznanovci, preizadeven funkcionar.
jo 18 telefonskih priključkov, novih prijav pa je še 30. Poleg teh nalog pa bodo opravili še vrsto manjših, skrbeli za socialno ogrožene kraijane in drugo. Kljub zelo obsežnemu programu, ki so ga sprejeli za letos, si ga bodo prizadevali, kolikor je v njihovi moči, v celoti uresničiti.
Feri Maučec
ZA 8. MAREC VAM SVETUJEMO:
PODARITE PESMI, POVESTI ALI ZANIMIV PRIROČNIK!
Dragi pionirji!
Dan žena vnaša v šole in v domove vedno znova ljubeč nemir in tiho prizadevanje, da bi se kar najprimerneje spomnili velike vloge, ki jo vsak dan znova izpričuje mati, sestra, babica ali tovarišica.
Ni več navada, da bi praznih rok izražali svojo ljubezen in zahvalo. I udi cvetlica in šopek zahtevala še malo iznajdljivosti in domišljije, še nekaj lepega, čemur bi ju lahko priložili.
Ta iskra človeškega duha, s katero lahko izrazite poleg pozornosti tudi dodatno vsebino in prenekatero lepo misel, je izbrana knjiga.
Pripravili smo vam celo vrsto primernih darilnih knjig. Razveselite ljubljeno osebo s tisto, ki si jo najbolj želi!
Vaša Mladinska knjiga
DARILO	“  1*1 J'  . -	4	'1
Če boš naročil katerokoli knjigo, bos dobil tudi privlačno darilo - praz-nično priponko s štiriperesno deteljico. Lahko jo boš podaril skupaj s knjigo ali pa pripel na lastne junaške prsi!
NAROČI ČIMPREJ!	. ,
Posvetuj se doma in v šoli, da se boš laze odločil za primerno danlno knjigo Seveda pa jo moraš naročiti pravočasno, da jo boš prejel se pred prazničnim dnem. Zato izpolnjeno naročilnico oddaj cimprej najpozneje pa do 26. februarja. Na šoli bo naročilnice sprejemal poverjenik Mladinske knjige, ki bo poznal tudi vse veljavne cene za ponujene knjige.
Vsaki knjigi bo priložena tudi praznična priponka.
LIRIKA SLOVENSKIH PESNIC 1849-1984, izbral in uredil Severin Šali
Antologija daje zgoščen pregled snovanja slovenskih pesnic od leta 1849, ko se je oglasila naša »prva« pesnica Fany Hausmann, pa do najnovejših zbirk, ki so izšle še v letu 1984.
159 strani, celo platno, ščitni ovitek, 5.100 din
PESNITVE IN PISMA, France Prešeren	,	.	.	.
Priljubljena ureditev dr. Antona Slodnjaka prinaša Prešernova dela ze v tretjem ponatisu. Več ko 100 strani opomb omogoča popolno razumevanje prvaka slovenskih pesnikov.
373 strani, imitlin, 8.900 din
| Datum: _________________ Podpis staršev ali skrbnika: ------- . Račun bom plačal v 1, 2, 3 obrokih (ustrezno obkroži). Najmanjši obrok je  8.000 din.________... ul. .
 V primeru spora je pristojno sodišče v Ljubljani.
Im MM mm mm mm MM M
PESMI, Simon Gregorčič
Pesmi »goriškega slavčka« je izbral, uredil in spremno besedo dodal Denis Poniž, uvodni esej Ivana Preglja je iz leta 1934, knjigo Gregorčičevih najbolj znanih pesmi pa lepšajo tudi barvne likovne priloge, ki jih je izbral in komentiral Milček Komelj.
210 strani, celo platno, ščitni ovitek, 12.000 din
ODISEJA, Homer—Sovre
Knjigo Odiseja je po znanem Homerjevem istoimenskem junaškem epu v obliki privlačnih zgodb priredil odlični prevajalec in poznavalec starogrškega sveta Anton Sovre.
202 strani, broširano, črno-beie ilustracije, 4.000 din
VOZARJI, Janez Jalen
Povesti Janeza Jalna (1891 —1966) so med Slovenci še vedno priljubljeno branje. Njegova večkrat ponatisnjena trilogija VOZARJI (v njej so povesti Ovčar Marko, Tri zaobljube, Izpodkopana cesta) je prava ljudska povest, pisana v klenem jeziku, iz katere veje narodne in folklorno vzdušje, ki so ga dihali naši dedje.
481 strani, imitlin, 23.000 din
V ZALI - MED GORAMI, Ivan Tavčar
Knjiga obsega obe Tavčarjevi zbirki kratkih spisov in je ilustrirana z barvnimi fotografskimi posnetki. Predstavlja del pisateljevega literarnega ustvarjanja, ki ga je posvetil ljudem »med gorami«, kot je imenoval prebivalce svojega loškega pogorja.
207 strani, imitlin, 22.000 din.
IVANINA ODLOČITEV, Eliška Horelova, il. Matjaž Schmidt
Pričujoči dekliški roman se loteva sodobne tematike izbire poklica in življenjske poti. V knjigi se skriva prenekatera resnica, ki pa jo mora mlad človek doživeti in preživeti sam: to je plemenito sporočilo te knjige.
180 strani, karton, črno-bele ilustracije, 11.800 din
RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI, Astrid Lindgren, il. Ilan Wikland
Pisateljica znamenite Pike Nogavičke je tudi z drugimi svojimi deli dosegla velik uspeh. Optimistično, človeško toplo pravljico o Ronji, razbojniški hčeri, in Birku — nekakšnih Juliji in Romeu severnih srednjeveških gozdov — so posneli na Švedskem že tudi na filmski trak.
172 strani, karton, črno-bele ilustracije, 5.800 din
VELIK KRIŽ, Helena Šmahelova, il. Matjaž Schmidt
Roman že leta privlači širok krog bralcev — ne le mlajših — saj izredno tenkočutno in z izbranimi umetniškimi sredstvi opisuje dozorevanje mladega dekleta.
278 strani, karton, črno-bele ilustracije, 10.900 din
RUDI - BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, Tone Seliškar
Obe povesti temeljita na stvarnih časovnih okoliščinah iz prve dobe gospodarske krize na začetku tridesetih let. Kljub težkim uram, ki jih junaki preživljajo, pa jim k uspehu vedno znova pomaga zdrav mladostni otpimi-zem.
241 strani, imitlin, 7.700 din
GRIVARJEVI OTROCI - PASTIRCI - PESTRNA, France Bevk
Vsa tri dela so nastala v obdobju od 1935 do 1939 in spadajo v sklop Bevkove kmečke realistične domačijske povesti, pripovedujejo pa o življenju otrok v zvezi s pašo.
218 strani, imitlin, 7.800 din
RODIŠ SE SAMO ENKRAT, Branka Jurca, il. Božo Kos
Za pričujoče delo »pisateljice z otroško dušo« bi bila še najboljša oznaka »humorni lirizem«. V svojih pripovedih nam niza podobe iz mladosti, dokler življenje ne steče »v drobnem, svetlem curku« — ona pa ni več deklica, gospodična pa tudi še ne.
184 strani, karton, črno-bele ilustracije. 5.900 din
mladinska knjiga
K
“	, .f J
ABC PLETENJA, Maria Natter
Knjiga kot prava uspešnica doživlja vedno nove natise, saj je neverjetno hitro postala priljubljeno pomagalo večini slovenskih pletilj. Vsebuje vzorce, tehnike ih nadrobne postopne razlage in zanesljivo pomaga ocLza-četmh korakov do najzapletenejših izdelkov.
312 strani, karton, 32.000 din
ZELENJAVA IN ZELIŠČA, iz zbirke Več veselja z vrtom
Najnovejša knjiga vam bo odlično pomagala pri samooskrbovanju iz lastnega vrta — in s tem tudi pri vsak dan pomembnejšem varčevanju. Njeno nazornost veča veliko število štiribarvnih slik, risb in preglednic.
139 strani, karton, 10.500 din
VRTNO ČVETJE, iz zbirke Več veselja z vrtom
Najlepše je prav gotovo, če uredimo vrt tako, da nam v njem vse leto vsaj nekaj cveti. Priročnik Vrtno cvetje vam bo pri takšnih prizadevanjih najzanesljivejši svetovalec.
138 strani, karton, 10.500 din
SPOZNAVANJE LJUDI JE PRIJETNO, Phyllis M. Shaw
Izredno zanimiva knjiga iz zbirke Družinska psihološka knjižnica nam na poljuden in lahkoten način pomaga razreševati večne zanke in uganke, ki nastajajo v medčloveških odnosih.
82 strani, karton, 5.800 din
TESTENINE, dr. Oetker
Z italijansko privlačnostjo in spretnostjo pripravljene jedi so ena glavnih odlik te knjige, čeprav boste našli v njej tudi vrsto drugih svetovnih dobrot iz kraljestva testenin.
94 strani, karton, barvne slike gotovih jedi, 7.500 din ENOLONČNICE, dr. Oetker
Iz množice najrazličnejših možnosti so v pravkar natisnjeni knjigi izbrani najboljši in najlepši recepti za vsak letni čas posebej.
96 strani, karton, barvne slike gotovih jedi, 11.000 din
MARMELADE IN ŽELEJI, dr. Oetker
Vsi tisti, ki si radi osladkate zajtrk ali malico, boste z nakupom te knjige zadeli v črno. Slastne marmalede, sočni džemi in osvežujoči želeji kar vabijo, da se jih lotite.
94 strani, karton, barvne slike gotovih izdelkov, 7.500 din
Založba Mladinska knjiga vas vljudno vabi na ogled knjižne razstave ki smo jo skupaj z Osnovno šolo Ivan Cankar v Ljutomeru pripravili na tamkajšnji šoli. Na razstavi, ki jo posvečamo slovenskemu kulturnemu prazniku, bomo predstavili izbor slikanic in knjig za otroke in mladino'pa tudi knjižna dela za odrasle bralce.
Razstava, ki jo bomo svečano odprli 8. februarja, vas bo popeljala v svet umetniške besede. Pesniki in pisatelji vam bomo pričarali svet in dogodke, osebe in pokrajine in očarljive lepote od vsepovsod.
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 9
v besedi in sliki
Med 28 zavarovanimi rastlinskimi vrstami tri rastejo v Pomurju: ob ozko listni narcisi in dišečem volčinu še močvirska logarica ali fritillaria meleagris (na sliki). Neprecenljivo naravno dediščino Pomurja pomenijo tudi številne ogrožene rastline, značilne za nižinski svet in jih moramo varovati enako kot že zavarovane vrste. Ali bodo našle svoj življenjski prostor v predvidenem krajinskem parku Mura?
Razmišljamo in primerjamo
Okoli leta 1300, v času največje eksplozije evropskega prebivalstva, je v srednji Evropi živelo komajda 73 milijonov ljudi. Srednjeveški človek je svoje okolje še kako občutil kot premočnega sovražnika.
Že takrat pa se je, zaradi potreb, rodila prva skrb za očuvanje ekosistema. Mesta so morala zaradi velike porabe drv še kako skrbeti za gozdove v svoji okolici. Mestni očetje nemškega mesta Hildesheim so dopustili sečnjo samo na eni tretjini gozdnih površin. Čim bolj je bilo mesto siromašno z drvmi, ostrejše so bile kazni in odredbe za zaščito gozdov. Koze in ovce niso smele v gozd, kope za kuhanje tudi zelo potrebnega oglja so gorele daleč od mest. Logarji in njihovi pomočniki so skrbeli, da ni nihče »ki mu je zadostoval kratek les, sekal dolgega«, gradbeni les je bilo treba v celoti plačati že pred sečnjo. Nižji in najrevnejši stoji prebivalstva so za kurjavo uporabljali le suhljad in odpadle veje.
V Niinbergu so že okoli leta 1400 imeli trgovino s semeni gozdnih dreves, kar seveda pomeni tudi, da so planjave in poseke že takrat umetno pogozdovali. Že v 15. stoletju pa je evropske gozdove načel nov udarec. Talilnice in kovnice industrije železa so zahtevale milijone novih kubikov lesa, velikanski kapital lastnikov rudnikov je gozdove spreminjal v puščave.
Gozdovom in zemlji pa so vse bolj pretile tudi ceste. Od 12. stoletja naprej Evropa vse bolj intenzivno potuje, trguje in se bojuje. Za to pa so potrebne ceste. Na račun gozdov in polj. Za razliko od mest zgodnjega srednjega veka, ki so jih spajale poti in ceste, prilagojene krajini, so nova mesta povezovali večinoma po najkrajši poti. Prebivalci naselij ob teh novodobnih cestah so imeli od velikega prometa več škode kot koristi. Škodo na cestah in ob njih so morali namreč poravnati oni, in ne popotniki. Geograf Dietrich De-necke danes ugotavlja, da se obcestna naselja in promet na velike razdalje takrat niso gledali z lepimi očmi. Zgodilo se je tudi, če je prekipelo, da so ogorčeni ljudje, ki so morali živeti ob prometnicah, slednje preprosto pregradili z zidom ali pa jih presekali z jarkom, v katerega so spustili vodo. Kako različno od današnjih časov,
ko si najmanjša vasica v svoji bližini želi najmanj štiripasovnico.
V enem največjih gradov na slovenskem — pri Gradu na Goričkem — vsak teden odpadeta vsaj po dve opeki. V nekaterih delih je že tako zde-
Zloraba znanstvenih odkritij in medicinskih tehnik
Najnovejša odkritja, ki omogočajo staršem že veliko pred rojstvom zvedeti za spol svojega bodočega otroka, so dvorezen meč. Kot po eni strani predstavljajo zmago znanosti in vse globlje človekovo vdiranje v skrivnosti življenja, pa je takšna odkritja mogoče tudi zlorabiti, podobno, kot načrtovanje družine ponekod v svetu ne pomeni večje svobode in odgovornosti zakoncev, marveč nov način, da se stari predsodki še bolj uveljavljajo. Rojstvo otroka še ni povsod po svetu vedno srečen dogodek. O tem, ali je srečen ali ne, se odloči šele, ko se izve za njegov spol.
Kot v preteklosti je tudi še danes v azijski družini rojstvo sina priložnost za veliko slovesnost in radost, medtem ko rojstvo hčere mine brez slavja in skoraj povsem neopazno. Kljub gospodarskemu in tehnološkemu napredku ostajajo mnogi predeli Azije slej ko prej pod močnim vplivom patriarhalne tradicije, po kateri so ženske družbeno stigmatizirane kot manjvredne. In v skladu s to tradicijo se rojstvo otroka različno vrednoti. Nekaj velja samo rojstvo sina! Mož se lahko loči od žene in jo pretepe, če mu ne rodi potomca moškega spola. Zahteva po moškem potomcu je močna in pritiska tudi na izobražene sloje. S prodiranjem sodobnih načinov kontrole rojstev pa
NEVARNO POSTAJA tudi naše glavno mesto. Po podatkih beograjskega sekretariata za notranje zadev je 125 tisoč Beograjčanov oboroženih s strelnim orožjem. Prošenj za dodelitev orožnega lista pa je vsako leto več, kar kaže, da se želijo oborožiti mnogi prebivalci našega stolnega mesta. Če k tem velikim številkam prištejemo še uradno neznano številko tistega orožja, ki ga imajo nekateri pri sebi nezakonito, potem se nikar ne čudimo, da po Belem gradu ob praznikih tako neznansko poka. Da bi le ob delavnikih ne.
LANI SMO OBOGATELI za nov svetovni rekord posebne vrste. Kar 37 fantov se je spravilo na motor, kakršne uporablja francoska narodna garda, in se zapeljalo kar nekaj metrov. Namučili so se fantje, kdove koliko bušk so odnesli, predno jim je uspelo, a v slovito Guinessovo knjigo rekordov so le prišli.
Po svetu okoli
HUDO POSOLJENA, a živa in zdrava je 46-letna vzhodnonemška državljanka, katere ime je zaenkrat še tajno, uresničila svoj drzni načrt in ušla iz svoje socialistične domovine na gnili Zahod. Mimo budnih oči domačih carinikov, ki pazijo, da ne bi vsi državljani ušli v Zahodno Nemčijo, se je izmuznila tako, da se je skrila v železno cev, zakopano pod 30 tonami soli. Tovor je na Zahod prepeljal njen prijatelj, zahodnonemški šofer.
NAJBOLJ NEVAREN prostor v Veliki Britaniji ni bila cesta, marveč kar ljubi dom. Statistike kažejo, da je lani precej več ljudi umrlo zaradi nesreč z različnimi gospodinjskimi stroji kot pa na cestah. Vsak dan je za domačimi zidovi v nesreči umrlo 15 oseb, v bolnišnico pa so vsak dan odpeljali povprečno 8.500 žrtev električnih kavnih mlinčkov, nožev, likalnikov in drugih gospodinjskih strojev.

lan, da je za zvedave izletnike in turiste smrtno nevaren. Še najbolj trden je pri vhodnem delu, kjer je tudi muzej, v nekdanje kleti in ječe pa raje niti ne pokukajte, ker tam čas še vse hitreje opravlja svoje ...
Niso šli na cesto
V času, ko so bili štrajki nekakšna najprimernejša oblika za izsiljevanje večjih plač, je v pisarno direktorja enega od slovenskih tozdov skoraj vdrla skupina precej prenapetih delavcev. Najglasnejši je na direktorja, brez prekinitev, izpraznil svoj razjarjeni besedni »šaržer«:
»Tovariš direktor, to kar počnete vi vodilni, je prava svinjarija! Če nam v dveh tednih ne zagotovite vsaj za 30 odstotkov višjih
se podrejenost in manjvrednost žensk nikakor ne zmanjšuje, prav obratno, izraža se na nov način.
Ubijanje dojenčkov ženskega spola je bilo nekdaj široko razširjeno po vsej Aziji. Tega seveda v takem obsegu ni več. Detomore te vrste so vlade s strogimi kaznimi skoraj izkoreninile; opravljajo jih samo še v najbolj odmaknjenih in odljudenih predelih Kitajske in Indije. Toda prikrito še naprej prihaja do odstranjevanja deklic, predvsem s splavljenjem zarodkov ženskega spola. Ugotavljanje spola zarodka je v azijskih deželah močno napredovalo tudi po zaslugi zahodnih tehnologij, le da ugotavljanje spola služi kriminalnim namenom. V Bombayu, Seulu in drugih velikih azijskih mestih je razširjeno ugotavljanje spola zarodka. Običajno potem sledi splav, ako se izkaže, da je zarodek ženskega spola.
Kot trdijo poznavalci razmer, so glavni razlogi za prikrite detomore deklic predvsem gospodarske narave. V Indiji pravijo hčeri, da je le »gost v hiši staršev«. V resnici je njen položaj takšen, kar velja za vse azijske države s podobnim gledanjem in tradicijo. Ve se, da se bo hči po poroki odselila k moževi družini in tam pomagala pri delu in negi starejših. Starši tako ne izgubijo zgolj par delovnih rok in potrebno podporo v starosti, marveč jih odselitev hčere tudi gmotno prizadene, ker morajo plačati stroške poroke, pripraviti doto in darila. Sin pa je družini v korist: družina ima delavca več, z njim se ohranja družinsko ime.
Značilen primer je Kitajska, kjer so po komunistični revoluciji leta 1949 strogo prepovedali detomore deklic in tudi dosegli, da so na podeželju, kjer so se te-
So raziskovalci na sledi zdravilu za aids?
Znano je, da virus aidsa deluje uničujoče prav s tem, ko napada celice, ki naj bi telo branile pred njim. Strokovnjaki, ki zavzeto iščejo načine, kako bi našli pot do uničenja ali onesposobljenja tega nevarnega virusa, so poskusili med drugim tudi to, da so za orožje proti virusu uporabili njegovo taktiko. In izkazalo se je, da bo ta način obrambe pred boleznijo rodil lepe sadove.
V nekaj laboratorijih so že ustvarili proteinske »vabe«, ki preslepijo virus aidsa, da se ne
NA KOSOVU TUDI SLOVENSKI DIREKTOR
Slovenija skuša na različne načine pomagati smelejšemu gospodarskemu razvoju Kosova. Od množice strokovnjakov imajo tam tudi prvega slovenskega direktorja.
Novi direktor tovarne Fapol v Podujevu je slovenski gospodarstvenik Henrik Marko. Ta naj bi s skupino slovenskih strokovnjakov normaliziral proizvodnjo v tovarni plastičnih stebrov Fapol, saj se je tovarna znašla v velikih težavah prav zato, ker ni imela pravih strokovnjakov. V skladiščih imajo polno izdelkov, vendar jih ne morejo prodati. Henrik Marko je prvi strokovnjak, ki je postal direktor tovarne na Kosovu in ni doma iz te pokrajine, skupaj s sodelavci pa naj bi do konca leta normaliziral proizvodnjo.
plač, bomo na plačilni dan prekinili delo, šli bomo na cesto!«
Direktor se je malo zamislil, nato pa prav mirno dejal:
»Šli boste na cesto, grozite? Veste kaj, če odkrito povem, bi ob dosedanji produktivnosti, prene-kateri že zdavnaj moral biti na cesti ...«
Možje so se obrnili in brez be-sbd odšli, ker očitno niso vedeli na katere »prenekatere« je direktor mislil.
ga krutega običaja najpogosteje posluževali, zares skoraj povsem opustili ubijanje novorojenih deklic. Toda po letu 1979, ko so Kitajci začeli omejevati število rojstev z geslom »Ena družina — en otrok«, se je običaj na nov način obnovil. Politika enega otroka v družini je sprožila nove umore deklic.
Da bi premagali »fevdalno dediščino« in zatrli pobijanje novorojenčkov ženskega spola, so v Pekingu sprožili veliko kampanjo. Politiko »En otrok v eni družini« so omilili tako, da pravilo, ki določa, da imata zakonca lahko še drugega otroka po štiri do sedemletnem premoru, če je prvi duševno ali telesno nenormalno razvit, upoštevajo v primerih posebno zakrknjenih staršev tudi, če je prvi otrok sicer zdrav, a deklica. Prav tako je zau-
V pomurski pokrajini je le malo tako strnjenih vasic, kot so Ivanjševci v Krajevni skupnosti Prosenjakovci. Hišica pri hišici, a kaj, ko pa jih je iz leta v leto več praznih, število prebivalcev pa je zdrsnilo že krepko pod sto. Nekaj opuščenih hišic je takih, da bi jih lahko kaki vikendaški zanesenjaki obnovili in jim vrnili prvotno podobo.
loti zdravih in za zaščitni telesni sistem pomembnih celic. Po mnenju dr. Jeroma Groopmana laboratorijski poskusi kažejo, da je to najbrž prava pot do zdravljenja aidsa in morda tudi pot do
Znebila se je aidsa 22-letna Rimljanka, nekdanja narkomanka, se je zdravila za zasvojenostjo z mamili. Zdravniški testi so pokazali, da je seropozitivna na virus aidsa, kar dandanes pomeni zelo veliko verjetnost, da se bo smrtna bolezen prej ali slej tudi razvila. Toda lani je vrsta testpv pokazala, da je virus aidsa izginil iz telesa rimske mladenke. To je seveda razburilo strokovnjake, ki zdaj preučujejo, kaj naj bi bil razlog tega zares nenavadnega pojava. Dekle pa se je kot prvo znano rešilo grozne bolezni, in smrti.
« m o c
n in >0
D o O .X
>« g - « OS
R C ;o
** (3
S «
kazano zdravnikom, ki z ultra zvokom in drugimi sodobnimi napravami lahko pred rojstvom ugotovijo spol zarodka, da tega ne povedo staršem.
Podobno je tudi v Indiji, kjer velja zakon, ki prepoveduje ubijanje dojenčkov ženskega spola že od leta 1879. Detomore te vrste poznajo samo v odmaknjenih vaseh, medtem ko v mestih vzdržujejo nepravično tradicijo tako, da v bolnišnicah odkrivajo spol zarodka pred rojstvom in nato nosečnica splavi, ako se obeta deklica. Klinike, kjer ugotavljajo spol zarodka, rastejo kot gobe po dežju. V Bombayu se je njihovo število v zadnjih petih letih povečalo od 10 na 500.
Poznavalci razmer pravijo, da kampanje le malo zaležejo. Predsodki so trdi in globoko zakoreninjeni.
' .v*.
zdravljenja drugih bolezni, ki jih povzročajo virusi.
Ti poskusi so dokazali, da se lahko sedanja prednost virusa aidsa, ki je predvsem v njegovi visoki specializaciji, spreobrne v  njegovo pomanjkljivost. S pomočjo sodobne tehnike cepljenja genskih snovi in rekombiniranja so ustvarili kopijo proteina, ki se sicer nahaja v imunskih celicah in služi virusu kot receptor. V laboratorijskih razmerah so potem preskusili, kako se bo virus obnašal, ko naleti na zaščitne celice in umetne kopije. Izkazalo se je, da se je virus dal zvabiti vabam in je pustil večino celic pri miru.
Zanimanje za tovrstne raziskave je tako veliko, da zdaj v več laboratorijih velikih farmacevtskih podjetij izdelujejo omenjeni protein in delajo z njim poskuse. Upajmo, da bo zdravilo v nekaj letih pripravljeno in bo velika nevarnost, ki jo predstavlja aids za vse človeštvo, odvrnjena.

STRAN 10
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
za vsakogar nekaj
Kadar ni druge poti
Vsakdo, ki ima psa ali mačko, ve, da žival kaj hitro postane dru-žabnica, ki se ji za nič ne bi mogli odpovedati. Toliko huje je takrat, kadar pride žival v leta, zboli ali pa se tako hudo poškoduje, da bi ji vsak nadaljnji dan povzročal samo trpljenje. Odločitev je vselej težavna: veteflnar bo moral pomagati s smrtonosno injekcijo. Mnogi ljudje se pri tem vedejo, kot bi šlo za ljubljenega človeka, ki ga bodo izgubili. To je docela normalno, čeprav lastnik že od prvega dne ve, kako se bo izteklo. Pes ne dočaka več kot dvanajst do petnajst let, mačka živi nekaj dlje časa, če ima ugodne razmere. Človek lahko vnaprej računa s tem, da bo nekega dne moral doživljati smrt svoje živali. Naj ji privošli lepo smrt, ne da bi se zavedala, in brez bolečin bo ugasnila ter bo rešena betežnosti in životarjenja ob bolečinah.
Previdni moramo biti z otroki. Rajši jim ne povejmo, da bomo dali žival usmrtniti, kajti potrebovali bodo dosti časa, preden se bodo navadili na to, da družabnika pri igranju ni več. Ko je vsega konec, jim obzirno razložimo, zakaj psa ali mačke ni več. Tudi odrasli so vsaj nekaj dni pretreseni, preden se navadijo. To ni povezano s sentimentalnostjo, četudi ljudje radi očitajo prav to: »Zaboga, saj ni bil človek, samo žival ste izgubili!« Res je bila samo žival, toda sčasoma ste se zelo navezali nanjo in ona na vas — zdaj pa naj bi to čez noč pozabili. Prijatelji in znanci, ki sami nimajo živali in je morda tudi nikoli niso imeli, ne vedo, kaj pomeni zvesto in odkritosrčno prijateljstvo med človekom in živaljo, ki je staro deset in Več let.
Telefon in bonton
Med telefoniranjem je pogovorna vljudnost zelo pomembna, zato si velja zapomniti nekaj pravil. Prav gotovo pa bodo nasveti koristni za tiste občane, ki so šele „ pred kratkim postali telefonski naročniki ali pa bodo v tem letu.
Ko vas telefon pokliče, se I čim prej oglasite. Pri zasebnem telefonu zadostuje, če se oglasite; »Prosim?« lahko pa se tudi predstavite.
Pri telefoniranju .se je sicer dolžan predstaviti tisti, ki kliče. Med telefonirajem govorite razločno, jasno, toda ne preglasno. Ko boste dobili tudi telefonski imenik, boste o vsem lahko več prečitali.
Balonček širi žile
HI
V Centru za intenzivno interno medicino (CIM) v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani zdravijo bolnike s srčnim infarktom tako kot v.sodobnih bolnišnicah po svetu. Ker se je drugod zadnja leta že obnesla posebna metoda zdravljenja zoženih ali s strdkom zamašenih žil (kar je najpogosteje vzrok za infarkt), je dal strokovni kolegij
ali pa strdek v žili stopiti. V prizadeto žilo vpeljejo kateter, ki ima na koncu balonček. Če balonček napihnejo tam, kjer je žila zožena, jo s tem razširijo, tako da je krvni pretok v žili spet normalen. Istočasno, ko širijo žilo, stopijo tudi strdek v njej.
Tekočine za lepo polt
pobudo, da bi to metodo zdravljenja čim prej vpeljali tudi pri nas.
Gre za postopek, imenovan mehanična reperfuzija, s katerim
Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je mehanična reperfuzija pri zdravljenju svežega srčnega infarkta, če lahko zmanjšamo obseg poškodovane srčne mišice, s tem pa bolnika rešimo smrti ali invalidnosti.
Losioni ali toniki imajo dvojni učinek: temeljito čistijo pore in osvežujejo kožo. Po uporabi losiona postane koža čista in pripravljena za nadaljnjo nego.
je mogoče zoženo žilo
razširiti
V Zagrebu in Beogradu to metodo že uspešno uvajajo. Če gre za naše življenje in naše zdravje, tudi nam ne bi smelo biti žal denarja za to metodo, pa čeprav ga je za zdravstvo vse manj in manj.
Kako se uporabljajo losioni?
Losion nanašamo na obraz in vrat z vato. Z njo obrišemo vso površino, še posebno tiste dele, ki jih umivanje ne zajame. Ko opazimo, da je vata umazana.

MODA
Iz starega — modno
Pobrskajmo po omari in mogoče bomo našli oblačilo, ki ga je mogoče z malenkostnimi dodatki spremeniti, prenoviti, spraviti v sklad z novimi modnimi zapovedmi.
Slovesna obleka s čipko
Imate doma črno obleko iz jerseya, ki ste se je že naveličali? Lahko jo prenovite! V obleko vstavite večji ali manjši kos čipke lahko na hrbtu ali na sprednji strani. V obleko zarežemo, da naredimo poljubno velik izrez. Robove izreza izdelamo. V izrez prišijemo kos črne čipke.
RADIO MURSKA SOBOTA
ODDAJA 21 232 - LAHKO SI JIH ZAŽELITE
1.	'Le besedi dve — Magnet
2.	Govorijo, da bo drugi prstan dal — Andreja Makoter
3.	Body next to body — Falco in Birgitt Nilson
4.	Bad — Michael Jackson
5.	Marjetka, počakaj do petka — Četrta dimenzija
6.	Oh vem, da njena mati joče — Don Juan
7.	Hot girls — Sabrina
8.	Shame - Eurithmics
9.	When I fall in love — Rick Astely
10.	Ti si moj bombonček — Moulin Rouge
11	Pridi z omare — Vlado Kreslin
12.	The heart is a lonley hunter - Bonnie B'anco
13.	Twistin’g the night away — Rod Stewart
14.	I Maschi — Gianna Nannini
15.	Mravljinčarji in čeladarji — Lacm Franz
16^ Samo milijon nas je — Agropop
17.	La Bamba — Los Lobos
18	Soul survivor — C. C. Catch
19.	Zdravljica - Lačni Franz
20.	Jesen u meni — Parm valjak
21.	Only the lonley — Roy Robnison
22' G. T. O. — Sinitta
23.	Ali še luč gori - F +
24.	Če je čas — Martin Krpan
25.	Oh la la in L. A. — Slade
Oddaja bo na sporedu Radia Murska Sobota, v petek, 5. februarja, od 18 do 19. ure. RMS - UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
prijatelju v tujino? |
Želeli bi poklicati svojega prijatelja, ki vam je dal ob zad-Injem obisku svojo telefonsko številko. Kako naj to storite, če je prijatelj v tujini? Ni tako težko, preberite!
Zveze v avtomatskem mednarodnem telefonskem prometu lahko vzpostavljajo vsi telefonski naročniki v Sloveniji. Za _ vzpostavitev avtomatske mednarodne zveze je treba izbirati
I ustrezno mednarodno klicno številko, ki jo sestavljajo:
1.	Mednarodna izhodna številka — v Jugoslaviji uporabljamo v ta namen številko 99.
2.	Karakteristična številka klicne države. Jugoslavija ima (karakteristično številko 38, Avstrija 43, Italija 39, Madžarska 36.
3.	Nacionalna številka, ki jo sestavlja številka omrežne skupine in številka klicanega naročnika.
IČe torej želite poklicati svojega prijatelja, ki živi na Dunaju, in čigar telefonsko številko imate, boste zavrteli na telefonu naslednje številke: 99 (mednarodna izhodna številka), 43 (karakteristična številka Avstrije), 1 (omrežna skupina Dunaj) in L potem še telefonsko številko vašega prijatelja. Zavrteli boste torej 99 43 1 in številko naročnika.
Pikantna krompirjeva ponev
Krompir je lahko priloga k raznovrstnim jedem, z različnimi dodatki in v prav kratkem času pa je mogoče iz tega osnovnega živila skuhati tudi samostojno jed. Krompirja pa verjetno ne manjka na nobeni domačiji.
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, sol, 2 srednje veliki čebuli, 100 g prekajene mesnate slanine, 3 žlice olja, poper, kari, 6 jajc, 1 dl mleka, drobnjak ali peteršilj.
Priprava: Krompir operemo, v osoljeni vodi ga kuhamo 20 minut. Nato ga odcedimo. Ko se malo ohladi? ga olupimo. Počakamo, da se popolnoma ohladi — najbolje čez noč. Čebulo olupimo in sesekljamo, slanino narežemo na kocke. V veliki ponvi segrejemo olje in scvremo slanino, da se hrustavo zapeče. Slanino poberemo iz ponve, na maščobi pa sedaj zlato zapečemo narezani krompir. Dodamo čebulo in slanino, premešamo in prepražimo. Začinimo s soljo, poprom in karijem. Razžvrkljamo jajca in mleko, po okusu solimo in popramo. Jajčno mleko prelijemo čez krompir v ponvi in pustimo, da zakrkne. Med tem ponev večkrat potresemo. Na jed natresemo peteršilj ali drobnjak.
naša risba
VAS PRIPIS
Kaka
delimo
vina?
ponovimo postopek še enkrat, dokler vata ne ostane čista. Za kožo uporabljamo brezalkoholne tonike, cvetne. sadne in druge glede na tip kože. Za mastno kožo uporabljamo tonik iz kumaric, za suho in normalno kožo pa je primeren tonik iz kamilic, slezovega kore-
na..
Naravna vina so tista, ki se pridobivajo z vrenjem mošta ali mlete mase svežega grozdja iz plemenite vinske trte. Ta se delijo na povprečna, kakovostna in zelo kakovostna ali vrhunska vina bele ali rdeče barve.
Specialna vina se pridelujejo s posebnim načinom predelave svežega grozdja ali iz naravnih vin z dodajanjem nekaterih snovi (alkohol, sladkor, arome). Ta vina se delijo na prošek, vermut in likerska vina (samos, mersala, madeira).
Peneča se vina vsebujejo določeno količino ogljikovega dvokisa, ki povzroča penjenje.
Losione si napravite tudi sami
Za suho in normalno kožo si pripravite losion iz kamilic. Skuhajte kamilice, precedite jih in vlijte vodo r ohlajeno steklenico, iz katere boste uporabljali losion. V tekočino vrzite 2 do 3 zrna hipermangana in dobro zmešajte. Dobili boste blagi losion za cel teden. Pri hiper-manganu pazite, saj večja količina lahko poškoduje kožo. Za mastno kožo uporabite kumarice. Narežite jih in pustite, da spustijo čim več soka. Tega precedite skozi gazo. Pomešajte ga z alkoholom v razmerju 1:4, en de! alkohola, 4 deli soka. Premešajte in vlijte v posodo, ki jo hranite na hladnem.
Ječmen kot zdravilo
Ječmen se priporoča za krepitev organizma, proti staranju, avitaminozi, debelosti, bolezni grla, želodca, krčev v nogah, revmi, ranam in išiasu.
Juha iz ječmena: To juho naj jedo tisti, ki čutijo kronično utruje-nost in želijo shujšati. Preko noči namočite v vodo 250 do 300 gramov oluščenega ječmena. Drugi dan dolijte v posodo vrelo vodo in kuhajte na mirnem ognju. V tem času očistite in na drobno narežite koren peteršilja, korenčka in zelene ter glavico čebule in dva stroka česna. Kuhan ječmen pomešajte z narezano zelenjavo in zabelite z žlico olja ter posolite in pustite 10 minut, da se v pari dokuha.
Podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 11. februarja, na naslov Vestnik, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA.
— Prenizko ste začeli in prehitro končali, inflacija raste še naprej. (M. Rituper)
lo je Fikretova beležnica, ko je dobival milijarde za nekrite menice. (J. Kaučič)
Izšel je koledar štrajkov zadeto 2000. (R. Marič)
Številke so, manjka le formula, kako iz gospodarske krize. (J. Madjar)
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC	PRIIMEK IN IME FR. FILM. IGRALCA	JADRANSKI OTOK	LJUDSKO IME ZA MAVRAH	OBISKOVANJE DEKLETA NA VASI	HUNSKI KRALJ	ZELIŠČE
OSKRBNIK ARHIVA							
OKUSNA MORSKA RIBA, KOMARČA							
ŽE UMRLI GRŠKI LADIJSKI MAGNAT							
CIRILSKA ČRKA				REKA V ROMUNIJI OLIVER TWIST			
SOGLAS- NIKA S KONCA ABECEDE			PODOLGOVAT KROŽNIK ODDELEK				
NEOBDELANA MASA						RIMSKA 1 TENORIST CARUSO	
KLUB PRVE ZVEZNE NOGOMETNE LIGE				REKA V JUŽNI ANGLIJI			
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRALIJE				KRATICA NAŠE ARMADE MOČ			
KDOR DRESIRA ŽIVALI							VELIKA MARIBORSKA TOVARNA
AVTOMOBILSKI DIRKAČ LAUDA					IVAN TRDINA LATINSKI VEZNIK (IN)		
IZIDOR CANKAR	-		PRIŽNICA ROMUNUA				
ZADEBELJI-NA ROŽENE PLASTI KOŽE							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: aktovka, leopard, Bikaner, etat, Te, raj, kos, T, Elena, odcep, TO, Nana, obrt, Am, MLI, oča, bastard, Ariosto.
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 11
križem po naših šolah
Ura se že bliža dvaindvajseti. Vsi spijo. To sem čakala. V rokah držim pismo. Moj naslov, avstrijska znamka, na zadnji strani pa podpis »Vesna.« Počasi odpiram ovojnico. Kaj mi piše?! V rokah že držim popisan list: Zdravo, Darja ... V meni zaživijo. slike prijateljev iz preteklih
V pričakovanju zime
Zima je. Vendar pa čisto drugačna, kot smo je bili vajeni pred leti. Zakaj? Odgovor nam je vsem znan. Ni snega. Prve snežinke, ki so naletavale, so nas močno prevarale. Prehitro smo se veselili. Zunaj je zdaj vse zeleno in še sonce nas pogreje. Kot da bi se prebujala pomlad. Nekateri že nestrpno pričakujejo nove snežinke. Vendar ni jih od nikoder. Težko smo pričakovali dedka Mraza. Morda bi nam on prinesel sneženo darilo, vendar nič. Smuči in sanke smo že prinesli s podstrešja in jih pripravili za prvo smuko, ampak upravljati jih še ni mogoče.
Januar je in vsi si želimo, da bi že enkrat zapadel sneg. Pobelil bi našo pokrajino in otroški glas bi se razglegal daleč naokrog. Za zdaj nam pa ne preostane nič drugega, kot da se odpravimo v naša zim-sko-športna središča ali pa le spremljamo veselje na belih tleh po televiziji.	KARMEN KELHAR, 8. a
Starka Zima, kje si?	OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN
PUCONCI
če ne gre drugače, pa si narišimo sneženega moža — Tina Koki, 5. razred OŠ Jože Hedžet, Ša-farsko.
DAN V TUJINI
počitnic: Vesne, Karla, Ene, Juk-sla in drugih. V spominu sem spet med njimi, skupaj se kopamo, smejemo in prepiramo. Že se vidim s sestrično v disku . .. Joj, moje oči! Zelena, spet rdeča in že je modra ... Vsi se smejejo. »Le kaj je tako smešno?« se vprašam. In že opazim platno,
*
na katerem je Jerry Lewis, ki molze bika. Tudi mene pritegne in že sem z njimi v smehu. Ura teče in polnoč je tu. S sestrično greva na svež zrak. »Wohin willst du, Fraulein?« me vpraša vratar, ko se s sestrično hočeva vrniti na plesišče. Sestrična se vmeša in mu pojasni, da sva bili na svežem zraku. Ta tečen vratar pa le ne odneha. »Wie alt ist sie?« vpraša. Tega sva se bali. Sestrična pa se znajde: »Sieb-zehn.«
»Das ist nicht genug. Sie muB nach Hause.« Vzeli sva stvari in odšli. V postelji se spomnim na dam. »Če boš odlična, lahko greš v Avstrijo!« mi odmevajo v glavi očetove besede. In že mi misli odhitijo k sestri. »Le kaj dela Bernarda?« Ob teh mislih pa zaspim. Čas pa neusmiljeno teče. Poslavljamo se. Noge so mi težke, v grlu me stiska, oči ne morejo več zadrževati solz. Vem, da se mi bodo te počitnice vtisnile v spomin in srce ... Vse, kar lahko rečem, je, PIŠITE MI!
Predramim se. Se vedno sedim na stolu s pismom v rokah. Čutim solzo, ki mi drsi po licu.
Darja Seršen, 8. raz. OS Veržej
Veselimo se prizidka
Naša šola je postala premajhna. To še prav posebej čutimo letos, ko obiskujemo pouk dopoldne. Vsi oddelki nimajo svoje matične učilnice. Med njimi je tudi naš oddelek.
Novica o gradnji prizidka nas je zelo razveselila. Že med poletnimi počitnicami so zabrneli na šolskem dvorišču stroji, ki so začeli kopati temelje. Med poukom se nič kaj dosti ne menimo za hrup in brnenje strojev. Mislimo le na to, kako se bomo v novih prostorih mnogo prijetneje počutili. V njih se bomo lažje učili in delali. Zato pričakujemo tudi boljše učne uspehe. Vsak dan spremljamo in opazujemo, kaj se dogaja na šolskem dvorišču. Delo lepo napreduje.
Težko čakamo dan, ko bomo stopili v nove prostore. Tudi mi
smo po svojih močeh pripravljeni pomagati in sodelovati pri delu, kajti želimo, da bi se naša velika želja čim prej uresničila.
Ptice pozimi
Nekega dne pozimi sem se šel smučat. Ko sem prišel na start, sem si pripel smuči. Odrinil sem se. Pripeljal sem se do ledene in strme proge. Tam sem padel. Pobral sem se in videl, da sem povozil ptico. Odnesel sem jo domov v topel prostor. Tam si je opomogla. Se isti dan sem jo odnesel v krmilnico in ji dal hrano. Priletele so še druge ptice in začele skupaj zobati zrnje. Ptica je ostala živa. Tisto leto sem jo še videl.
Slavko Ficko, 5. b OŠ Rogašovci
VSE, KAR JE ŽIVO, JE LEPO
Doma imam psičko, ki ji je ime Miša. Dobili smo jo od tete iz sosednje vasi. Imam jo zelo rada. Vsak dan ji dam jesti. Ima svojo hišico. Zdaj, ko je mrzlo, sva ji z bratom naredila zimsko hišico. Če se kje potepa, ji rečem: »Miša, batino boš dobila.« Ko to sliši, se zažene kot raketa. Če so kokoši pri babici, leti in jih nažene v kokošnjak. Miša je ubila že eno raco. Vsi smo jokali za njo, ker smo jo imeli radi. Ko zavoha hrano, brca, se dere in te hoče ugrizniti, potem pa bi me
Mateja, Vanja in Anita, 5. b OŠ Stefan Kovač, Turnišče
Kako bi bil svet bogat
Kako lepo zveni beseda svoboda! Ko zvečer brezskrbno oanajam v posteljo, se spomnim na otroke, ki so premnogokrat žrtve nesmiselnih vojn, in želim si, da bi že jutri legli k počitku brezskrbno kakor jaz.
Še danes se čutijo posledice atomske bombe na Hirošimi. Otroci se rojevajo z raznimi boleznimi in umirajo prej, kot spoznajo, kaj je življenje. Vendar niti ta dogodek ni spametoval ljudi, da bi se nehali oboroževati in uničevati samega sebe. Svet brez vojn, brez nasilja in brez orožja, da, to bi bil svet, kakršnega si želi na milijone ljudi po vsem svetu! Že osem let traja vojna med Irakom in Iranom. Toda kaj je prinesla ta vojna? Bedo, siromaštvo in mnogo mladih trupel.
najrajši polizala. Če ji vržem žogo, pribeži in jo prinese nazaj k meni. Ko zalivam rože, priskače k meni in skače, da bi ona tudi pomagala. Toda kaj, ko ima takšne tace, da ne more ničesar prijeti. Zdaj je bolj siva, ker je že stara. Enkrat jo bom prinesla v šolo, ker bi jo sošolci radi videli. Imam jo rada in jo bom imela večno rada. Ona ima tudi mene rada.
Mislim, da bi bil svet brez živali manj lep, nezanimiv, siromašen. Moja psička pa pripomore k temu, da je narava bolj bogata. Tudi zato jo imam rada.
Jana Belec OŠ Ivan Cankar Ljutomer
Naše čebele
Moj oče je čebelar. Imamo okoli sto panjev. Spomladi jih vozimo na akacijevo pašo. Prevažamo jih s tovornjakom. Poleti jih odpeljemo tudi na Pohorje, kjer nabirajo kostanjev in hojin cvetni prah. Najlepše je takrat, ko točimo med, ker smo potem vsi zraven in imamo piknik. Med prodamo Medeksu v Ljubljano. Ko bom velik, bom tudi jaz čebelar.
Dušan Jakšič, 4. a OŠ Gaberje
Vojna bi bila mogoča že zdavnaj končana, če državi ne bi dobivali orožja od drugih držav, predvsem od ZDA in SZ. Denar, ki bi lahko nasitil tisoče otrok, žena in starcev, ki nujno potrebujejo hrano, gre za orožje. Tovariš Tito je bil vedno pobudnik miru in eden največjih državnikov, ki so ga zagovarjali. Ustanovitev neuvrščenih je bila iskrica upanja, da se bodo vojne po vsem svetu umirile.
A ne bi bilo lepo živeti v miru? Zgraditi most, ki bi povezoval vse narode sveta! Sporazum, ki sta ga pred kratkim podpisala predsednika velesil, zbuja novo upanje za ohranitev miru na našem planetu. Mnogo denarja porabijo za orožje in ves ta denar bi lahko bil hrana, obleka in še marsikaj bolj zabavnega kot je puška. Potoval bi po mestu miru, našel nove prijatelje in se veselil vsakega novega dne. To so zaenkrat samo sanje, vendar se s pametnimi dogovori dajo rešiti problemi, ki mnogokrat povzročijo vojno.
Ze naš največji pesnik je rekel: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.« In jaz iz vsega srca želim, da bi se želja Tita in vseh nas izpolnila čim prej.
Simon Laci, 8. raz.
OŠ Dobrovnik
Lisica — tatica
V gozdu zajček bel sedi, na lisico se jezi, ker odnesla mu je kos mesa, grdo ga prevarala.
Čakaj ti lisica, ti, ko lovec te v roke dobi! Prelep kožušček mu boš dala in ne boš se več smejala.
Andreja Žižek S. b OŠ Bakovci i
Na severu sem videl črede črno lisaste mlečne pasme goveda, ovce, koze, vmes konje, na jugu pa velblode. Pravijo, da imajo vodne bivole in donosne kurje farme.
Od divjadi imajo divje koze, kozoroge, gazele in veliko drobne pernate divjadi. V ozeleneli deželi, preko katere vodijo poti ptic selivk, mnogi ptiči ponovno gnezdijo. Na strniščih sem videl velike jate štorkelj, morda na postanku poti, ki jih je vodila v Evropo, a se tu drugače vedejo. Pri nas so štorklje v parih.
Drugače pa je dežela revna z rudami; imajo nekaj bakra, naravnega fosfata, morsko sol ob Mrtvem morju in nekaj malega nafte. Kljub temu so razvili močno izvozno usmerjeno industrijo elektromotorjev, letalskih motorjev, težkih motornih vozil, sodobne elektronike, radio-aparatov, cementa, stekla, tekstila, gumarstva, čevljev, kemično in prehrambeno industrijo. Vrh pa je brušenje diamantov in izdelava nakita. Glavni izvozni artikli so: brušeni diamanti in nakit, citronski sadeži, električni in elektronski izdelki, plastični in kemični izdelki, jajca, cvetje, povrtnine.
Trgovine in tržnice so zelo dobro založene. Pred tremi leti so imeli eno največjih inflačij, gibala se je okrog 400 odstotkov. Danes je obvladana in se zadnji dve leti giblje kot v večini zahodnoevropskih držav.
Sedanji uradni jezik v Izraelu je hebrejščina, moderniziran jezik stare zaveze, ki pa ga obvladajo izobraženci in mladi, v Izraelu šolani ljudje. Starejši se sporazumevajo v številnih jezikih, malokdo pa v popolnosti obvlada en jezik, čeprav se sporazumeva v petih različnih. Kateri koli tuji jezik obvladaš, boš v Izraelu prav gotovo našel sogovornika. Prevladujejo pa angleščina, nemščina in francoščina.
Judje v Evropi govorijo jezik idiš, ki je mešanica staronemščine s staro hebrejščino in posameznimi modificiranimi besedami jezika države, v kateri so Judje živeli. Jezik se je v getih razvijal in širil po svetu. Drugi jezik, ki ga Judje uporabljajo v Evropi, je ladino, ki je nastajal v romanskih deželah, od koder se je v času preganjanj prenesel v druge dežele in oplajal z besedami države, v kateri so živeli.
Star Jud, bančni uradnik, prišel je iz Litve in se ponovno aktiviral, čeprav ima že preko sedemdeset let, mi je nekam zamišljeno razlagal: »Človek mora biti v Izraelu fatalist, pri tem pa upati, da bo nekako šlo, da nekako preživimo, druge izbire več nimamo.
Spogledujemo se in sodelujemo z Evropo, z razvitim svetom, ker le v tej družbi lahko napredujemo, enakovredno komuniciramo in se kulturno plemenitimo. Mi smo zrasli v Evropi in smo z njo kulturno povezani, čeprav nas Evropa nikoli ni sprejela, nam vedno prizadejala le krivice, v njej smo bili vedno nomadi, drugorazredni ljudje. Od nje smo sprejemali najboljše, in kar smo lahko, smo ji tudi dajali.
A, veste, da.imamo kot pripadniki neke skupine, naroda, največ nobelovcev, pisateljev, znanstvenikov in drugih znamenitih mož?«
Nekaj sem se jih spomnil.
»Svet nas ne razume, nikoli nas ni razumel. Vsa naša nesreča je v tem, ker hočemo živeti in nekje moramo živeti. Ljudje, ki imajo svojo državo, svojo domovino, svoje mirno ognjišče, tega ne razumejo, ker se s tem problemom ne srečujejo. Mi se s tem srečujemo že tisočletja.«
Pomislil sem, da res igrajo v evropskih športnih ligah, svoje pesmi predstavljajo na Evroviziji, kot turisti največ obiskujejo Evropo.
Vojaščina je za fante tri leta, za dekleta pa dve. Pravijo, da se v tem času mnogi mladi spoznajo in pozneje poročijo, s čimer se razbijajo v etnične kroge zaprte skupnosti in pletejo trdnejše vezi v deželi.
KAKO SEM KUPOVAL PRSTAN
V recepciji hotela me je čakal listič s telefonsko številko, na katero naj bi poklical. Komaj sem se stuširal, vročina je bila neznosna in se nanjo še nisem privadil — pri nas je po hribih še ležal sneg, že je pozvonil telefon. Prijazen ženski glas mi je v lepi, razumljivi angleščini zaželel dobrodošlico v Izraelu, nato pa me povprašal, v kakšnem jeziku mi je ljubše, da se pogovarjava. »No problem,« je zažgolelo na oni strani žice, ko sem rekel, da bi bilo bolje v nemščini. Po nekaj vljudnostnih frazah, češ, kako se počutim pri njih in če sem si že kai ogledal deželo,
dr.
Lojze Števanec
me je povabila, naj obiščem njihovo brusilnico diamantov v Netanyi, ki ni daleč od Tel Aviva, da me bodo radi sprejeli, mi razkazali cel proces, in če bom želel, lahko tudi kaj kupim, njihov avtobus me bo počakal pred hotelom, če ne morem danes, lahko jutri ali kateri drugi dan, ker avtobus vozi vsako popoldne.
Priznam, bil sem presenečen. Bila je tako neposredna in prijazna, da sem, ne da bi kaj dosti razmišljal, obljubil, da jih bom z veseljem obiskal.
Na povratku z galilejskega območja smo se z avtobusom ustavili na dvorišču majhne tovarne, kjer so nas sprejeli trije uslužbenci, nam postregli s hladno brezalkoholno pijačo, nato pa nas povabili v dvorano, kjer je celo steno prekrivalo filmsko platno. Povedali so nam, da imajo zaposlenih okrog dvesto delavcev, da režejo, fasetirajo, polirajo in oblikujejo diamante, ki jih surove dobivajo iz raznih delov sveta, največ iz Afrike, s Cejlona in iz Južne Amerike, nato pa so nam prikazali film o razvoju nakita skozi zgodovino pri različnih narodih in nekaj prizorov iskanja diamantov. Na koncu se je zvrstilo nekaj posnetkov sodobnega nakita na rokah, ušesih, vratovih in glavah prikupnih, zagorelih deklet.
Okolic« Betlehema: skrbno obdelana polja In pastir z ovcami.
Nihče ni imel vprašanja, vsi smo molčali, ženske so žarele, možje pa zamišljeno gledali v tla.
Vodili so nas skozi tovarno, kjer je šumelo, brnelo, delavci so se sklanjali nad povečevalna stekla, nobeden nas ni pogledal. Ločila sta nas debelo steklo in žičnata mreža.
Majhne, za proso in grašek velike, umazanemu steklu podobne kroglice so rezali z diamantnimi vrtljivimi noži, jih vdelali v zatičke in pod lupo brusili ob kolesih pod različnimi koti, podobno kot kristalno steklo. Na koncu verige so jih vgrajevali v prstane, zapestnice, ogrlice, uhane ... iz žlahtnih kovin.
Znašli smo se v polmračni dvorani, ki je bila tapecirana z žametom: V vitrinah na podstavkih so pod diskretno umetno svetlobo na poličkah v mavričnih barvah zažareli briljanti in diamanti v vsem svojem sijaju. knel sem vtis, da se trese podstavek ali pa žarnica, ker so se fase-te kar iskrile, kot da diamant sam izžareva svetlobo.
VIZRAELU I
Diamant postane briljant, ko se na njem zalesketa oseminpetdeset faset. Z manj kot 58 faset ostane diamant še vedno diamant. 0,2-gramski diamant je enokaraten. 1 gram surovega ali brušenega diamanta ima pet karatov.
Ko sem si molče napasel oči, sem se ustavil ob ozkem prstanu, ki mi je sredi razkošnih nakitov sramežljivo pobliskaval z majhnim očesom. Dolgo se nisem mogel odtrgati od njega, kar začutim, da se mi je nekdo tiho priplazil za hrbet. Ko sem se ozrl, se mi je tik pred obrazom obetajoče nasmehnila: negovana temnolasa lepotica, okusno oblečena v dolgo temno obleko, z briljantnimi uhani, ogrlico in prstani na vseh prstih obeh rok.
»Lahko kaj storim za vas? S čim vam lahko postrežemo?« »Ta prstan me zanima.« »Resnično lep,« mi je zašepetala. »Vidi se, da imate okus.« Že ga je imela na prstu in graciozno obračala roko. Pobliže sem si ga ogledoval, medtem pa začutil, da mi še nekdo gleda čez ramo.
Kmalu sem se znašel med tremi damami, ki so se trudile ena bolj kot druga, kako bi mi ustregle.
»Kakšna pa je cena?« sem zajel sapo. »Takoj.« Vzela je papir in z ozko roko, na kateri se je bliskal »moj« prstan, hitro računala. 1,25 karata, kar stane 3.393 ameriških dolarjev, zlato, toliko dolarjev, izdelava ... Začelo se mi je vrteti, prej svetli, bleščeči briljanti so nenadoma postajali vedno temnejši, iskre so izginile ... Spremembo v mojih očeh so dame opazile in za trenutek utihnile, pa zopet hitro oživele. Dajo tovarniški popust, odbija se davek in še deset odstotkov, turistični popust ... kar znese samo 2.656 dolarjev ...
Kri mi je šinila v obraz. V žepu sem imel le 300 dolarjev, a tega ne bi priznal za nobeno ceno. Kako se izvleči? »Nimam mere prsta žene,« sem se previdno izmikal. »Ni problema,« so zažgolele v en glas. »Kateri koli zlatar vam ga bo zmanjšal ali po potrebi povečal...« »Nisem se pogovoril z ženo, kakšnega bi želela imeti,« sem prav neumno bleknil. »V tem je ravno čar, da jo boste presenetili,« je koketno vztrajala prva. »Čez dvajset let ima takšen prstan petkratno vrednost. Dobro boste naložili svoj denar. In še dosmrtno jamstvo vam damo. Izpad diamanta ali druge napake odstranimo na naš račun ...«
Nisem jih več poslušal. Pogled mi je obvisel na starejšem paru ob pultu: možak v širokih kratkih hlačah, iz katerih so štrlele tanke krive noge, trebuh mu je ohlapno visel čez pas, razpotegnjenega obraza, z velikimi mešički pod očmi, je v rokah držal šop zelenih bankovcev. Prodajalka je zavijala zapestnico.
Kislo sem se nasmehnil, se za prijaznost zahvalil damam, ki so mi vrnile nasmeh in se vase potegnjen odpravit k naslednji vitrini. Nihče mi ni sledil.
Zvečer sem obiskal še veleblagonico v Tel Avivu, nabavni center ameriškega tipa, kjer dobiš vse od igle do avtomobila. Lastnik je bogat Žid iz Amerike. Center je zgrajen na območju, kjer je pred desetimi leti bila še puščava, sedaj postrižena trava, vmes nasadi bujnega cvetja. Na povratku smo si od zunaj ogledali center diamantne borze, štiri več kot desetnadstropne zgradbe, v katerih se letno zamenjajo brušeni kamenčki in nakit za nekaj milijard dolarjev.
KIBUC
Ideja ustanavljanja kibuca je vezana na versko izročilo, v večini primerov pa na pripadnost ideji živeti v skupnosti, ki posamezniku daje socialno varnost in osnovno biološko eksistenco, kar ima osnovo v idejah pariške komune. V kibucu ni ne revnih ne bogatih, vsi so enako revni v svoji revščini in enako bogati v svojem izobilju. V Kibucu živi 80, pa tudi več kot 1000 ljudi. Imajo'okrog 300 kibucev! v katerih živi približno 2 odstotka Izraslcev.
in t n i	i l’ <	। ।	..i .»t
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 12
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1  Vodenje Agencije Lendava
POGOJI:
— srednja šola ekonomske ali družboslovne smeri — V. stopnja strokovne izobrazbe po usmerjenem izobraževanju,
— 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece.
2. Opravljanje tajniško-administrativnih del in nalog
POGOJI:
— Srednja šola družboslovne ali ekonomske smeri — V, stopnja strokovne izobrazbe po usmerjenem izobraževanju,
— 1 leto delovnih izkiušenj, — poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Titova 38, Ljubljana. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
IMP »PANONIJA« Industrija kmetijske mehanizacije In montaže. Murska Sobota, n. sol. o.
IMP PANONIJA
Kovinska in elektroindustrija, p.o.,
Bjedičeva 1
MURSKA SOBOTA
Delavski svet IMP Panonija, Kovinska in elektroindustrija, p.o., Murska Sobota, Bjedičeva 1
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblasti-
li in odgovornostmi:
1.	Direktor
2.	Pomočnik direktorja za proizvodno-tehnično področje,
3.	Pomočnik direktorja za razvojno-komercialno področje,
4.	Vodja komercialnega sektorja,
5.	Vodja tehničnega sektorja,
6.	Vodja finančno-računovodskega sektorja,
7.	Vodja kadrovsko-splošnega sektorja,
8.	Vodja plansko-analitsko-organizacijskega sektorja
K točki 1:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah.
K točki 2:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, strojnotehniške ali proizvodno-organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah.
K točki 3:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojnotehniške ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na razvojno-komercialnem področju.
K točki 4:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja komercialnih poslov.
K točki 5:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojnotehniške smeri in 4 leta delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji na odgovornih mestih.
K točki 6:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja nalog v finančno-računovodskih opravilih.
K točki 7:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali njej ustrezne izobrazbe in 4 leta delovnih izkušenj pri pravnih in kadrovsko splošnih nalogah.
K točki 8:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomsko-or-ganizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih.
Kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralno-etične kvalitete in smisel za delo z ljudmi.
Prijavo vložite na naslov: IMP Panonija, razpisna komisija, Murska Sobota, Bjedičeva 1, Kadrovsko-splošni sektor, v 15 dneh od dneva objave.
miLOŠ KRHIEU neznani LETEČI PREDmETI
MAROČILNICA
3riimek in ime..............
Naslov......................
3oštna št.:.................
Naročam kniiqo- NEZNANI LETEČI PREDMETI Število izvodov: ...	..
PrednaroSa cena znaša 20.000 dinarjev. Po izidu bo cena znatno vIŠJa. Plačal bom po prejemu računa m položnic.
I | v gotovini
] z virmanom
Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo.
2] po povzetju
Podpis: .......................
Vsak’prednarofinik dobi vsaj dva brezplačna izvoda društvenih publikacij!
Naš naslov: UFO(NLP) društvo ZVEZA ŠOLT, Študentsko naselje blok VII, 61000 Ljubljana
ama bd w posiojna , n. sol. o.
INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH PROIZVODOV
Komisija za delovna razmerja v tozdu OPREMA IN ORODJE objavlja dela in naloge:
SAMOSTOJNO PRODAJANJE
STROJEV IN NAPRAV
(mesto prodaje v razvojnem biroju v Murski Soboti)
Pogoji:
— višješolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri in dve leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja tri mesece.
Za navedena dela združujemo delo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: LIV Postojna, tozd Oprema in orodje Rogašovci, v osmih dneh po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA, n. sol. o., RADENCI objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge
OPERATERSKO DELO Z
RAČUNALNIKOM II
Pogoj:
srednješolska izobrazba računalniške, elektro ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj in aktivno znanje angleškega jezika
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, Kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
gorenjew^sWog'
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industriiska cesta
Delavski svet DSSS razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti naslednja dela in naloge:
- VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj iz finančnega poslovanja
— VODJA ODDELKA ZA KNJIGOVODSTVO
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj s področja vodenja knjigovodstva in knjigovodskega poslovanja
— VODJA ODDELKA ZA AOP
Pogoji:
— visoka izobrazba tehniške, organizacijske ali ekonomske smeri
— nad 3 leta delovnih izkušenj s področja programiranja - VODJA ODDELKA ZA ORGANIZIRANJE POSLOVANJA
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri
— nad 3 leta delovnih izkušenj s področja organiziranja poslovanja
- VODJA SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba družboslovne ali tehniške smeri
— nad 2 leti delovnih izkušenj
Izbrani kandidati za vsa navedena dela in naloge bodo za ta dela in naloge imenovani za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate za opravljanje navednih del in nalog prosimo, da v roku 8 dni od dneva objave pošljete prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE VARSTROJ, Lendava, Kadrovska služba, 69000 LENDAVA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva poteka prijavnega roka.

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta tozda TMK dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— direktorja tozda TMK.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska ali višješolska izobrazba agronomske oziroma veterinarske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje celovitost moralno-etičnih vrednot.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba
ABC Pomurka — KG Rakičan
69000 Murska Sobota
v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
VETER, MRAZ, VLOMILCI -NE ROVAM USPELO, TO JE O JELOVICA
i NOVO iz
Jelovice —
i vrata Krpan
। □ ključavnica zapira
' na petili točkah.
। □ termoizolacijsko steklo, zavarovano s kovinsko mrežo
j □ vrata izjemno dobro tesnijo
PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: (064) 61-361 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.: (069) 22-921 NOVA GORICA, Vojkova ulica 8, tel.: (065) 23-660
Na podlagi 10. člena Sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti, Samoupravni komunalni interesni skupnosti, Samoupravni interesni skupnosti za ceste, Kmetijskozemljiški skupnosti občine G. Radgona in v delovni skupnosti skupne strokovne službe sisov materialnih dejavnosti občine Gor. Radgona ter v skladu z 48. čl. Statuta delovne skupnosti Skupne strokovne službe in razvidom del in nalog začasni kolegijski organ
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— VODJA DELOVNE
SKUPNOSTI
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko- ali višješolsko izobrazbo pravne, ekonomske, družboslovne ali organizacijske smeri;
— najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. vodenju večjih organizacijskih enot;
— družbenopolitične in moralne vrline ter pravilen odnos do samoupravljanja;
— pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi;
— organizacijske sposobnosti za pravilno vodenje DSSS. Kandidati se lahko prijavijo na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave razpisa Začasnemu kolegijskemu organu sisov materialne dejavnosti občine Gor. Radgona. Prijavljeni kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za prijavo.
ZAČASNI KOLEGIJSKI ORGAN
Center za socialno delo Gornja Radgona, Leninova 1, Razpisna komisija, na podlagi sklepa zbora delavcev centra z 9. razširjene seje 14. januarja 1988
razpisuje
za štiri (4) leta dela in naloge
direktorja centra
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je državljan SFRJ in da izpolnjuje vse splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ter da izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo naslednjih smeri: socialne, pravne, upravne, psihološke, pedagoške ali sociološke in najmanj 3 do 5 let delovnih izkušenj pri enakih oz. podobnih delih in nalogah, kot jih opravlja center;
— da izpolnjuje posebne pogoje: če kandidat nima ustrezne strokovne izobrazbe iz prejšnjega odstavka, in to socialne, pravne ali upravne smeri, da ima opravljen preskus iz zakona o splošnem upravnem postopku in samoupravnih postopkov oz. da se zaveže izpolniti to obveznost v roku treh mesecev od dneva nastopa dela v centru in da ima opravljen strokovni izpit;
— da ima družbene, politične in moralno-etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini G. Radgona;
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— da skupaj z vso zahtevano dokumentacijo predloži razpisni komisiji tudi koncept organizacije, delovanja in nadaljnjega razvoja centra.
Prijavo na razpis naj kandidat pošlje skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov: Center za socialno delo, Gornja Radgona, Leninova ul. 1, z oznako: Razpisni komisiji.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.	RAZPISNA KOMISIJA
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 13
dopisniki so zabeležili
GORENJE — ELRAD
Sprotno obveščanje
V delovni organizaciji Gorenje Elrad, ki šteje več kot 1.450 delavcev, skrbi za obveščanje poseben uredniški odbor. Seveda je motor obveščanja Andrej Co-klin, ki je obenem tudi kulturni animator v delovni organizaciji. Ker to delo opravlja več let, nima težav pri izbiranju gradiva za objavo.
V Elradu so pred leti izdajali redno mesečno glasilo ELRAD, ki pa gaje »požrla« stabilizacija. Izdajanje je predrago, čeprav je bilo pri delavcih zelo priljubljeno, zato so se odločili za izdajo Informatorja, ki lahko izide po potrebi. Treba je priznati da so tako natiskane novice dosti bolj sveže in sprotno obveščajo delavce o dogajanju v kolektivu, pa
tudi v krajevni skupnosti. To potrjuje število izdanih Informacij. Lani je bilo natiskanih 81 Informacij, kar dokazuje, da so izšle vsak teden in še kdaj povrhu. Skupaj je bilo objavljenih 437 člankov, ki so delavce obveščali o delu s področja samoupravljanja, gospodarjenja, družbenega standarda, kulture, športa — in tudi o dogajanju v občini in krajevni skupnosti.
Člani odbora za obveščanje in uredniškega odbora pa so si zadali nalogo, da bi bilo obveščanje še popolnejše. Njihova želja je, da bi dobili sodobnejšo opremo za tiskanje Informatorja in z novo tehniko polepšali podobo glasila.
Ludvik Kramberger
---GORNJA RADGONA-------------------
Mejo prestopilo 2,700.000 potnikov
Mejni prehod v Gornji Radgoni, ki je po številu prehodov najbolj obremenjen v Pomurju, je lani prestopilo 2,700.000 potnikov ali 200.000 več kot v letu 1986. Od tega je največ potniškega prometa, to je s prestopi meje s potnimi listi (1,900.000 potnikov). Z maloobmejnimi dovolilnicami pa je prestopilo mejo 800.000 imetnikov dovolilnic.
Kot je povedal komandir mejne milice Bojan Blagovič, je v številu prestopov meje približno polovica naših, polovica pa tujih državljanov. V zadnjem času pa je čutiti upadanje prehodov naših dr-
žavljanov, zlasti tistih z maloobmejnimi dovolilnicami. Začelo pa je naraščati število avstrijskih imetnikov obmejnih dovolilnic, pa tudi potnikov s potnimi listi. K upadanju prestopov meje naših državljanov je gotovo pripomogel razvrednoteni dinar. Tako so nam tudi cariniki zatrjevali, da le redkokateri potnik prinaša v našo državo kavo, ki je v preteklosti ustvarjala cele kolone na mejnem prehodu v Gornji Radgoni, zlasti ob koncu meseca, ko so hoteli imetniki maloobmejnih dovolilnic izkoristiti dovoljeno kvoto maloobmejnega prometa.
Ludvik Kramberger
gorenjewarsWoj
GORENJE VARSTROJ v sodelovanju z Jeklotehno M. Sobota prireja 8. in 9. februarja v prostorih JEKLOTEHNE v Murski Soboti v Cvetkovi ulici prikaze z izdelki varilne tehnike. Predstavili vam bomo:
Že lani spomladi je v Gomilici začela z delom nova oljarna, last Alojza in Olge Premoša. Nova oljarna je nedvomno precejšnja pridobitev za vas in okoliške kraje, saj so do tedaj krajani vozili seme v predelavo v oddaljene kraje. O naložbi, načinu dela in težavah je lastnik Alojz povedal:
Ker sem po poklicu mlinar, mi je bil življenjski cilj, da se enkrat samostojno ukvarjam s to dejavnostjo, saj me to delo izredno veseli. Po mnogih naporih in z veliko truda se mi je ta želja uresničila, čeprav zaenkrat opravljam obrtno dejavnost le popoldne, zaposlen sem namreč v beltinskem mlinu. Ker pa se tudi sin Alojz ukvarja z isto dejavnostjo, mu bom predal v upravljanje oljarno. Tako bo verjetno najmlajši obrtnik v lendavski občini.
Naložba je po tedanji vrednosti znašala okrog 12 milijonov dinarjev in moram poudariti, da brez vsestranske pomoči sorodnikov in domačih, ki so pomagali pri gradnji ali priskočili na pomoč materialno, tega cilja ne bi dosegli. Poleg vsega tega smo morali prodati tudi nekaj zemlje, živino in avtomobil. Vsa sredstva, vključno z mojim in ženinim osebnim dohodkom, smo torej vložili v gradnjo in nakup strojev. Zdaj, po skoraj enem letu obratovanja oljarne, z ženo ugotavljava, da se je trud splačal, saj delo dobro poteka in upava, da so tudi stranke zadovoljne.
Naj na koncu pristavim, da oljarna dela vse leto, odvisno od naročil in želja strank. Da bi ustregli čim več strankam, delajo tudi ob sobotah in nedeljah, vedno pa je pri njih mogoče dobiti sveže olje.
Stanko Zver
Plesni tečaj
Delavska univerza v Gornji Radgoni bo v februarju organizirala plesni tečaj za mladino in odrasle. Ker v Gornji Radgoni ni bilo tečajev za učenje standardnih, latinskoameriških in disco plesov več kot deset let, je med mladimi veliko zanimanje za plesni tečaj, ki bo potekal pod vodstvom plesnega mojstra Jožeta Martinca. Začel se bo 5. februarja in bo v dvorani — telovadnici Partizana v Gornji Radgoni od 19.00 do 21.30. Tečaji bodo enajst petkov, prijave pa sprejemajo na Delavski univerzi v Gornji Radgoni.
L. K.
SLAMNJAK
Dogovorili so se o programu
V KS Železne Dveri je mladinska organizacija poleg TVD Partizan ena najbolj aktivnih družbenopolitičnih organizacij. Pred dnevi so imeli mladi kratek, jedrnat, akcijski sestanek, na katerem so sprejeli razne obveznosti. V organizacijo je vključenih čez 30 aktivnih članov, saj zajema organizacija štiri vasi — Ilovci, Slamnjak, Gresovščak in Železne Dveri.
Kar pridni so na kulturnem in športnem področju, pa tudi delovnih akcij ne zanemarjajo. Dogovorili so se, da bodo uredili odtočne jarke ob cesti za smučišče Gresovščak, skupaj z mladimi iz Podgradja pa bodo pripravili predavanje o aidsu. Brž ko bo zapadel sneg, se bodo lotili urejanja smučišča, pripravljajo pa se tudi na dan žena, ko bo v kraju primerna kulturna prireditev. Mladinsko organizacijo uspešno vodi predsednica Vida Ozmec. Srečko Lukovnjak
Pregled minulega dela
Pregled dela minulega leta so v januarju opravili tudi člani športnega društva Srebrni breg iz Martinja. V lanskem letu so pripravili tekmovanje v smuku, slalomu, smučarskih skokih, potem dva turnirja v malem nogometu, šahovski turnir in se udeleževali tudi podobnih tekmovanj na Goričkem. Zlasti aktivna je bila ekipa v malem nogometu, ki je bila kar petkrat uvrščena med tri najboljše na turnirjih, kjer seje vsako nedeljo zbralo 10 do 15 ekip.
V društvu so tudi zelo zadovoljni z delom starejših članov, še naprej pa ostaja glavna naloga razširiti športno rekreativno dejavnost tudi med predstavnice nežnejšega spola in pa seveda v vseh pogledih podpirati in spodbujati razvoj tekmovalnih ekip. Tudi v letošnjem letu naj bi glavno breme nosili igralci malega nogometa, potem smučarji, šahisti, igralci namiznega tenisa, pridružili pa naj bi se jim še košarkarji, atleti, ki na zunaj reprezentirajo društvo.
V minulem letu je bilo pomembno tudi sodelovanje s pokrovite-Ijima društva, gostilno Tromejnik in Panonijo iz M. Sobote.
Srečko Kalamar
Veliko dela za mlade
OO ZSMS Gornji Lakoš je na letni programski konferenci izvolila za novega predsednika Jožefa Horvata, za podpredsednika Arpada Toplaka ter sprejela obširen program, dela za letošnje leto. Ta zajema pripravo programa ob slovenskem kulturnem prazniku, pustni disco, proslavo ob dnevu žena, občinsko revijo ritmičnih skupin, srečanja z mladimi iz drugih osnovnih organizacij, športno-za-bavna srečanja in organizacijo mladinskih tribun.
Razen tega naj bi se mladina aktivno vključevala v delo KS,. SZDL ter pomagala pri vzdrževanju vaškega doma ter njegove okolice.	L Pavšič
HALO, HALO... TU 74-483
Ob koncu preteklega leta so se upokojenci radgonskega društva na volilni konferenci odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov za napeljavo telefona. Verjetno je to društvo eno redkih na sedežu občine, ki obstaja že 38 let, pa še ni imelo telefona. Doslej je že veliko članov ob plačevanju članarine za letošnje leto dalo tudi prispevek za telefon v znesku od 500 do 5.000 dinarjev. Kljub temu, da je zbrana le četrtina sredstev, je pred dnevi v pisarni prvič zazvonilo.
Vsem dosedanjim članom — darovalcem se izvršni odbor zahvaljuje ter poziva še ostale, da prispevajo svoj delež. S telefonsko povezavo bo še veliko boljše komuniciranje s člani, predvsem s poverjeniki v šestih krajevnih skupnostih.	j. Kos
Tečaj za prvo pomoč
V prvem tednu letošnjega leta se je končal 20-urni tečaj prve medicinske pomoči v KS Cven. Potekal je ves teden, vsak dan po štiri šolske ure. Obiskovalo gaje 23 pripadnic civilne zaščite ter en pripadnik teritorialne obrambe. Vsi udeleženci tečaja so izpit uspešno opravili. Razšli so se zadovoljni, saj so pridobili znanje, ki ga bodo lahko koristno uporabili, če bo to potrebno.	Silva K.
Takšen številni naraščaj so pred dnevi dobili pri Duhovih v Gomilici; svinja je povrgla kar 18 pujskov. Ko sem gospodarja Martina in gospodinjo Matildo povprašal, v čem je skrivnost dela v hlevu pri prašičih (znana sta zaradi vedno velikega števila malih pujskov), sta mi zatrdila, da nič posebnega, le dobro pasmo je treba najti in vložiti mnogo truda. Pristavila sta še, da prašičem ne dajeta nikoli kuhane hrane, vse kar pojedo, je vedno surovo. Da pa s takimi mladički izredno skrbno in pazljivo ravnata, pa seveda ni potrebno posebej poudarjati, saj je včasih potrebno slabotnejše mladiče posebej hraniti in skrbeti zanje.	S. Zver
1. Varjenje z oplaščenimi elektrodami z naslednjimi aparati: — VAREX 120 min.
— VAREX POL 135
- VAREX 135/145 MT
- VAREX 160/210
2.	Varjenje z žico v zaščiti plinov oz. mešanice plinov, in sicer z aparati:
- VARMIG 140/160 D21
- VARMIG 200 D21
- VARMIG 300 D21
— POSEBNOST Varmig 140/160 AVT0MIG z vgrajenim polnilcem akumulatorja
Z varjenjem v zaščiti mešanice plinov z navedenimi aparati zavarujemo var oz. pločevino okrog vara pred korozijo.
3.	Točkovno varjenje tankih pločevin z aparatom VST-3
Izkoristite priložnost, tudi sami lahko preskusite svoje sposobnosti. TEHNA
prejeli smo
PROTEST
V duhu splošnih programskih usmeritev, na podlagi katerih smo bili tudi izvoljeni, moramo javno in ostro protestirati proti načinu reševanja sporov v DO Tehno-stroj iz Ljutomera, kakršnega prakticira lokalna politična struktura in tovarniška vrhu-ška proti posameznim delavcem, soudeležencem v nedavnem štrajku.
Zadnji čas je, da v SFR Jugoslaviji enkrat dokončno priznamo delavsko pravico do štrajka in utrdimo pravnoformalno proceduro v teh primerih konfliktov med delom in kapitalom. Zato odločno zavračamo uvedbo disciplinskega postopka proti sedemnajstim delavcem v DO Tehnostroj, domnevnim organizatorjem štrajka, še posebej pa opozarjamo na
nesprejemljivo, tako rekoč revanšistično gesto vodstva DO do mladega delavca, ki je po štrajku doživel suspenz na podlagi dvomljivih izjav dveh prič. Sprašujemo se, kakšna je DO, ki v hipu najde grešnega kozla za štrajk v mladeniču, ki je bil v podjetju zaposlen le malo časa in še ni mogel v njem pognati
bCU	'L/'/'
S /z JiUi? M im a,	Z * 'O
Sl'
m
tako globokih korenin, da bi bilo sodelavce sram zaradi njegove izključitve.
Strajk ni sabotaža ali delovna nedisciplina, zato ne more biti povod za disciplinsko preganjanje!
Za OO ZSMS
Gornja Radgona: predsedstvo in posamezni člani OO
/-ft,

“bTirsc »IV
STRAN 14
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
PREDSTAVLJAMO VAM
ANDREJ MATJASEC — perspektivni spidvejist

Dvajsetletni spidvejist AMD Lendava Andrej Matjašec sodi med obetavne tekmovalce. S spidvejem se načrtno ukvarja štiri leta. Tako kot drugi lendavski spidvejisti je tudi on zaposlen pri Gorenju Varstroj v Lendavi, doma pa je iz Gornjega Lakoša. Svoje največje uspehe je dosegel lani, ko je bil na republiškem in državnem prvenstvu peti, sodeloval pa je v ekipi AMD Lendava, ki je postala ekipni republiški in državni prvak.
Za spidvej ga je navdušil sosed Franc Jaušovec, ki je bil nekaj časa eden najboljših spidvejistov. Prvič je nastopil kot rezerva na dirki za državno prvenstvo v Lendavi. Najbolj pa mu je ostala v spominu dirka za državno prvenstvo v Prelogu, kjer je za eno točko zgrešil tretje mesto. Nastopil je tudi na mednarodni dirki za zlati znak v Krškem, kjer je osvojil tri točke. Seveda pa tudi brez poškodb ni šlo. Padel je na dirki v Osijeku in si poškodoval obraz in nogo.
Želi si, da bi obdržal peto mesto v republiki in državi in da bi se čim bolje uvrstil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Treba pa je tudi povedati, da je Andrej Matjašec zelo aktiven mladinec v domačem kraju.
I. Pavšič ,
----NAMIZNI TENIS-------------------------
BENKO USPEŠEN
Na letošnjem 42. državnem članskem prvenstvu, ki je bilo na Jesenicah, je bila zbrana vsa jugoslovanska elita, med njo so bili tudi štirje Sobočani, ki so si to pravico pridobili na republiških kvalifikacijah. S tolikšno udeležbo Sobočani niso bili zastopani še od časov, ko so bila prvenstva odprta. Benkovič in Unger sta prvič nastopila na državnem članskem prvenstvu, dobro pa sta igrala na prvenstvu Benko in Benkovič.
Benko je igral dobro in zasedel zelo dobro 12. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na državnih članskih prvenstvih in njegov največji uspeh. Premagal je Kneževiča (Metalac) s 3:1, nosilca Zakiča (Lokomotiva) s 3:0 in izgubil za vstop med osmerico s Kaliničem (Spartak) z 0:3 in za končno uvrstitev premagal Dujakoviča (Bosna) s 3:2 ter izgubil s Karkovičem (Vjesnik) in Gavrilovičem (Vojvodina) z 0:3. Benkovič je trikrat zmagal — Mehmedovič, Zakič,-Šešelj — in zasedel 26. mesto, Kuzma je igral dokaj slabo in zasedel 37., Unger pa 43. mesto. V igrah dvojic so Sobočani izpadli že v prvem ali drugem kolu.	M. U.
POMURCI USPEŠNI
Na regijskem pionirskem prvenstvu v Radljah ob Dravi so bili Po-murci dokaj uspešni, saj so pri pionirjih odnesli obe prvi mesti. Pri pionirjih posamezno je zanesljivo zmagal Rihtarič (Radgona), Tratnjek (Beltinci) se je uvrstil med osmerico, Lenarčič, Tkalec (oba Beltinci) in Sapač (Sobota) pa med 16. Pri pionirkah je bila Koroščeva (Beltinci) tretja. V dvojicah pionirjev sta zmagala Rihtarič-Tratnjek, dvojici Le-narčič-Tkalec in Brumec-Strah (Radgona) sta se uvrstili med osmerico. Na republiško prvenstvo so se uvrstili Rihtarič, Tratnjek, Tkalec, Lenarčič, Sapač in Koroščeva.	M. U.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti republiško mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice, kjer bo po regijskih kvalifikacijah nastopilo 48 igralcev in 32 igralk, med njimi bo 10 Pomurcev. Favorita pri moških oziroma ženskah sta državna mladinska reprezentanta Smrekar in Frelihova, domačini pa pričakujejo uvrstitev med najboljše od Ungerja, Žitka in Orija. Tekmovanje bo v soboto od 9.00 do 21.00 in v nedeljo od 9.00 do 13.30.	M. U.
Prednost tekmovalnemu športu
--STRELSTVO — OBČINSKO PRVENSTVO---------------
PREMOČ NORŠINEC
V Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z serijsko zračno puško za vse kategorije. Sodelovalo je 153 strelcev in strelk iz 17 strelskih družin. Normo za regijsko prvenstvo, ki bo letos v Gornji Radgoni, je izpolnilo 88 strelcev in strelk iz 15 družin. Tokrat so imeli največ uspeha tekmovalci in tekmovalke SD Noršinci, ki so osvojili pet ekipnih naslovov od šestih možnih in štiri naslove med posamezniki od šestih možnih.
V tekmovanju pionirjev so ekipno zmagali Noršinci s 501 krogom pred ABC Pomurko, 490, in Krko iz Salovec, 470 krogov. Posamezno je bil najboljši Robert Markoja (Nor.) s 182 krogi pred Tomažem Trplanom (ABC), 158, in Igorjem Kovačičem (Nor.), 167 krogov. V konkurenci pionirk je prvo mesto zasedla ekipa Noršinec s 452 krogi pred Krko, 389, in Graničarjem, 324 krogov. Med posameznicami je zmagala Anita Gašpar s 155 krogi pred Majo Matis, 152, in Metko Ščavničar (vse Nor.), 145 krogov. Med mladinci je zmgala ekipa SD Koloman Flisar Tišina s 1094 krogi pred Noršinci, 1063, in Krko, 1043 krogov. V tekmovanju posameznikov je bil najuspešnejši Aleš Stevanec s 368 krogi pred Simonom Flegarjem, 367, in Brankom Behekom (vsi Tiš.), 359 krogov. Pri mladinkah je zmagala ekipa Noršinec s 1045 krogi pred ABC Pomurko, 890, in Krko, 694 krogov. Posamezno je bila prva Melita Balek (Nor.) s 363 krogi pred Silvo Horvat (Sal.), 356, in Natašo Verbai (Nor.), 346 krogov. Članice Noršinec, ki so nastopile kot edina ekipa, so nastreljale 1033 krogov. Med posameznicami je zmagala Cvetka Rengeo (SCT) s 356 krogi pred Dragico Vogrinčič, 351, in Milico Sinko (obe Nor.), 342 krogov. Noršinci so slavili tudi v konkurenci članov. Noršinci so dosegli 1101 krog, Panonija 1072 in SCT 1068 krogov. Med posamezniki je zmagal Janez Horvat (Nor.) s 373 krogi pred Dragom Pertoci-jem (Tiš.), 367, in Ljubom Špindlerjem (Nor.), 366 krogov.
NOGOMET
Mura in Nafta trenirata
Nogometaši Mure iz Murske Sobote in Nafte iz Lendave se že nekaj časa pripravljajo za drugi del tekmovanja v slovenski in območni nogometni ligi. Nogometaši Mure vadijo petkrat tedensko pod vodstvom trenerja Nikole Škrbiča. Obisk na treningih je zadovoljiv. V zimskem odmoru je prišlo med igralci do nekaterih sprememb. Klub so zapustili: Krizmančič (Izola), Trbovič (Reka), Nemet (Nafta), Horvat (Čarda) in Škaper (Olimpija). Prišli pa so: Slavic (Do-kležovje), Papič (Bakovci) in Abakumov (Slavija). Med pripravami bo Mura odigrala več prijateljskih tekem. Prva naj bi bila že v nedeljo. Nogometaši Nafte vadijo trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Milivoja Matičiča. Moštvo se je precej okrepilo, saj je prišlo kar devet igralcev, odšel pa samo eden. Prišli so: Graj (Črenšovci), Molnar (Lakoš), Varga in Prša (Mladost), Šijanec (Mostje), Brk (Benica), Šarkezi (Tišina), Nemet (Mura) in Bohar (JLA). Odšel pa je Lukač (Mladost). Tudi Nafta ima predvidenih več prijateljskih tekem. Med pripravami pa so na sporedu tudi pokalne tekme.
V Radencih že štiri leta deluje mototuring klub, ki se je v tem času zelo uveljavil. O delovanju in načrtih kluba smo se pogovarjali s članom upravnega odbora in marljivim delavcem Jožetom Vaupotičem.
— Najprej nam predstavite vsebino vašega dela?
»Delo v našem klubu smo razdelili na tri področja: tekmoval-nošportno, vzgojno-izobraževal-no in delovne akcije. Na šport-notekmovalnem področju smo bili organizator tekmovanj v motokrosu, na vzgojno-izobraževal-nem smo pridobili nekaj športnih funkcionarjev za tekmovanja. organizirali predavanja na osnovni šoli v Radencih o preventivi in vzgoji v cestnem prometu, veliko pa smo naredili prostovoljnega dela, saj smo morali poiskati prostor za progo, jo urediti in postaviti spremljajoče objekte. Tako smo na Janševem Vrhu uredili progo za motokros, ki se lahko uporablja za republiška in državna prvenstva, postavili pa smo tudi dva objekta za žirijo, sodnike, novinarje in druge goste.«
— Progo na Janževem Vrhu ste že nekajkrat preskusili z organizacijo republiških tekmovanj v motokrosu. Koliko dirk ste doslej organizirati?
»Najprej smo organizirali pozivno motokros dirko v razredu 125 ccm z namenom, da jo preskusimo in dobimo licenco. Nato smo pripravili dve tekmi za republiško prvenstvo v razredu 80 in 126 ccm. Tako smo bili doslej organizator petih dirk. Istočasno pa so bile na Janževem Vrhu tudi tekme pionirjev, naših bodočih tekmovalcev v motokrosu.«
— Progo imate, uveljavili ste se tudi kot organizator tekmovanj v motokrosu. Kako pa razmišljate za naprej?
»Tudi v prihodnje bo naše delo na že uveljavljenih področjih. Prednost bomo vsekakor dali športnotekmovalnemu področju.
Tako nameravamo letos organizirati dvakrat po dve dirki, in sicer spomladi državno prvenstvo v razredu 80 ccm in republiško prvenstvo v razredu 125 ccm. V jesenskem delu pa predvidevamo republiško prvenstvo v razredu 125 ccm, ki naj bi dobilo mednarodni značaj. Istočasno pa bomo tudi organizator republiškega prvenstva pionirjev. Na vzgojno-izobraževalnem področju nameravamo usposabljati nove športne funkcionarje republiškega in zveznega razreda, ki jih potrebujemo pri izvedbi naših tekmovanj. Več kot doslej bi radi naredili za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zato želimo tesneje sodelovati s šolami in občinskim svetom za preventivo in vzgojo. S krajevno konferenco SZDL Radenci bi radi pripravili Teden prometne varnosti v krajevni skupnosti. Prav tako bi želeli. da bi v internih glasilih delovnih organizacij uvedli rubriko Promet in mi. Seveda pa si želimo še tesnejše sodelovanje z našim pokroviteljem Radensko. Še naprej bomo urejali progo na Janževem Vrhu in jo naredili še zanimivejšo. Obstaja pa tudi pobuda, da bi ob progi na Janževem Vrhu uredili asfaltno nogometno igrišče, ki bi lahko rabilo mladim za nogometna tekmovanja, istočasno pa bi bil to prostor za tekmovalce motokrosa.«
Feri Maučec
KEGLJANJE
Radenska zopet zmagala
Proletarec SCT Hidro Fužinar
6
6
6
6
3
3
2
1
0 0
0 0
3
3
4
5
- 78 -220 -156 -332
6
6
4
2
SRL vzhod — mladinke
V šestem kolu tekmovanja prvi republiški kegljaški ligi_ moške je Radenska v Ljutomeru
v
za
--KEGLJANJE-------------------------------------
ZMAGA IN PORAZ NAFTE
V nadaljevanju prvenstva v prvi medžimurski kegljaški ligi je lendavska Nafta enkrat zmagala in enkrat izgubila. V 8. kolu je Nafta v Čakovcu premagala Metalca s 4844:4654 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil Peric z 847 podrtimi keglji pred Kopinjo, 833, Horvatom, 808, Radakovičem, 798, Levačičem,788, Žalikom, 388, in Ker-manom, 382. Kegljalci moštva MTČ iz Čakovca pa so premagali Nafto s 4771:4764 podrtih kegljev. Najuspešnejši pri Nafti je bil Žalik z 860 podrtimi keglji pred Zupancem, 811, Radakovičem, 804, Horvatom, 789, Kopinjo, 757, in Levačičem, 743 podrtih kegljev.
M. Žalik
premagala Slovenija ceste tehniko s 4938:4846 podrtih kegljev. Najuspešnejši v moštvu Radenske je bil Miro Steržaj z 894 podrtimi keglji pred Horvatom, 847, Kučanom, 813, Kovačičem, 810, Drvaričem, 778, Mundjar-jem, 578, in Rakušo, 218 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska z Donitom.
Jesenski del POLANA Šmartno Rače Drava Velenje Fužinar Branik
6
6
6
5
5
4
1 0 102:69
0 I 115:65
1 I 106:80
6 2 13 83:96 6 2 0 4 111:81 6 114 73:100 6 0 0 6 29:118
10
9
5
4
3
0
Slovan
6
RADENSKA 6
Brest
Donit
6
6
5
4
3
3
0 0
0 0
2
3
3
+ 492 + 290 + 53
- 49
10
8
6
6
PARTIZAN LJUTOMER
Volilni občni zbor
TVD Partizan Ljutomer bo imel v torek, 9. februarja 1988, ob 17.00 v prostorih doma volil-no-programski občni zbor. Na njem bodo ocenili dosedanje delo in sprejeli usmeritve za delo vnaprej. Vabijo aktivne in podporne člane, da se udeležijo občnega zbora.
LENDAVA IN DRASKOVIC
V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu 8. kolo. Vodi Lendava s 14 točkami pred Planiko, 12, Štefanom Kovačem, 8, Ino Nafto, 6, Varstrojem in Dobrovnikom, po 4 točke. Med posamezniki je na prvem mestu Draškovič (Pl.) z 2790 krogi pred T. Kosijem (Le.), 2736, Maučecem (PL), 2722, Žalikom (ŠK), 2708, in F. Kosi-
jem (Le.), 2688 krogov.
A. Zver
LENDAVA IN PETIŠOVCI
V Veliki Polani je bilo drugo kolo tekmovanja krajevnih skupnosti lendavske občine, kjer so odigrali tri kola. Rezultati: 4. kolo Petišovci II.Bistrica 2:3, Polana:Lendava II. 1.4, Lendavske Gorice:Trnje 2:3, Petišovci I:Črenšovci 4:1. Kobilje.Lendava I 2:3. Genterov-ci:Renkovci 3,5:1.5. Rezultati: 5. kolo - Genterovci: Petišovci h 3:2. Renkovci:Kobilje 2:3. Lendava I.Petišovci 1 2,5:2,5, ČrenšovcirLendavske Gorice 1:4, Trnje:Polana 4:1. Lendava lI:Bistrica 3:2. Rezultati: 6. kolo - Petišovci.Lendava II 3:2. Bistrica :Trnje 1.5:3.5. Pola-na.Črenšovci 3:2, Lendavske Gorice .Lendava L 3:2. Petišovci I.Rehkovci 3:2. Kobilje:Gen-terovci 2:3, Vodita prvi ekipi Lendave in Petišovec s po 19.5 točke pred Trnjem. 18, Genterovci, 17. Lendavskimi Goricami. 16.5. Lendavo II 16, Kobiljem. 15,5. Petišovci II. 13.5. Polano, 12,5, Renkovci in Bistrico, po 12, ter Črenšovci. 8 točk.
I
---KARATE------------—-----------------------—
MLADI SOBOČANI SEDMI
Karate klub iz Ruš je pripravil 11. tradicionalni turnir v karateju za prehodni pokal Pohorskega bataljona. Sodelovali so tekmovalci iz enajstih klubov, med njimi tudi ekipa soboškega Partizana. Mladi Sobočani Cener, Sukič in Jakovljevič so v borbah izgubili z drugouvrščeno Emono iz Ljubljane 0:3 in četrtouvrščeno Šiško z 1:2 ter zasedli 7. do
11. mesto.
B. Sušeč
ŠAH
DELAVSKO PRVENSTVO
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira v nedeljo, 7. februarja 1988, ob 9. uri v hotelu Diana v Murski Soboti delavsko prvenstvo. Posebej bodo vodili rezultate kategoriziranih in nekategoriziranih igralcev. Prijave bodo zbirali na dan tekmovanja.
NOVAK PRVAK
ZTKO Ljutomer je pripravila občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Sodelovalo je 20 igralcev. Med posamezniki je zmagal Novak (Ljutomer) pred Tonetom Fickom (Lj.), Vargazonom in Z. Zuničem (oba Cven). V dvojicah sta bila najboljša Novak— Babič pred T. Fiko—Bežan (vsi Lj.), S. Žunič—Nemec ter Vargazon— Sovič (vsi Cven).	S. Žunič
---KOŠARKA-------------------------------
POMEMBNA ZMAGA POMURJA
V zaostali prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote v gosteh premagala Cerknico s 63:62. Sobočanke so tako dobile pomembni točki. Strelke za Pomurje: Korenova 21, Borčeva 18, Lihtenegerjeva 12, Kardoševa 7 in Drožinova 5 točk.
POMURSKI ŠPORTNI ALMANAH
KASAŠTVO
Jugoslovanski kasaški derbi — Subotica: Duena MS — Marko Slavič mlajši — rekord derbija 1:21,5 (1. m.); Adonis MS — Marko Slavič starejši (3. m); Fita— Jože Seršen (5. m.);
Poka! maršala Tita — Brdo: Adonis MS — Marko Slavič starejši (2. m.); Fita — Jože Seršen (3. m.); Duena MS — Marko Slavič mlajši (4. m.).
Republiško prvenstvo dveletnikov — Gornja Radgona: Duban — Marko Slavič starejši (1. m.)
Absolutna lestvica 2 — 12-letnih kasačev 1987: Duena MS 168 točk (1. m.): Adonis MS, 122 (3. m.); Fita 67 (6. m.)
Najhitrejši kasači 1987: Fita 1:19,0 (5. m.);
Duena MS 1:19,9 (8. m.); Adonis MS 1:20,5 (10. m.)
Lestvica najboljših tekmovalcev — voznikov 1987: Marko Slavič mlajši 125 točk (1. m.); Marko Slavič starejši 51 (6. m.); Mirko Hanžekovič 48 (7—8. m.); Jože Seršen 47 (9. m.)
Lestvica konjeniških klubov SRS 1987: Ljutomer 657 točk (L m); Ljubljana 618 (2. m.); Brdo 319 (3. m.).
pionirke: ŠŠD Polet Murska Sobota (6. m.); starejši pionirji: OVIZ Murska Sobota (7. m.); starejše pionirke: OVIZ (7. m.)
Območna košarkarska liga — kadeti: Pomurje Murska Sobota (2. m.): Radgona (4. m.); kadetinje: Pomurje Murska Sobota (4. m.); starejši mladinci I. skupina: Pomurje Murska Sobota (2. m.); Radgona (4. m.); kadetinje: Pomurje Murska Sobota (4. m.): starejši mladinci: I. skupina: Pomurje (4. m.); II. skupina: Radgona (2. m.)
Druga republiška liga
(3. m.); Pomurje (5. m.) Prva republiška liga —
(9. m.)
NAMIZNI TENIS
vzhod: Radgona ženske: Pomurje

Ori; mladinci: Mirko Unger, Matjaž Žitek: člani: Borut Benko
Državno prvenstvo 1987 — pionirji: NTK Sobota (6. m.); Janko Ori — Sobota (4. m.); Boris Rihtarič — Radgona (9. m.); Ori— Rihtarič (2. m.): mladinci: NTK Sobota (3. m.); Ivan Kuzma (4. m.); Mirko Unger (9. m.); člani: Borut Benko (13. m.); člani — zvezna liga: NTK Sobota (4. m.)
Državna reprezentanca — mladinci: Ivan Kuzma
KOŠARKA
Republiško prvenstvo 1987: mlajši pionirji:
SŠD Polet Murska Sobota (6. m.); mlajše
Republiško prvenstvo 1987 — pionirji: NTK Sobota (L m.); Boris Rihtarič — Radgona (3. m.); Janko Ori — Sobota'(4. m.); Ori— Rihtarič (L m.); Županek —Fišer (3. m.); mladinci — NTK Sobota (3. m.); Miro Unger (2. m.); Ivan Kuzma (3. m.); Kuzma — Hribar (2. m.); Unger—Zitek (3. m.); Kuzma—Gašperšič (3. m.); člani: Borut Benko (7. m.); Ivan Kuzma (10. m.); Benko— Jamšek (2. m.); Benko—Frelih (3. m.); članska liga: NTK Sobota (L m ); Radgona (3. m.) '
Republiška reprezentanca — pionirji: Janko
NOGOMET
Republiško prvenstvo 1987 — starejši pionirji: SŠD Mladost Murska Sobota (L m.); kadeti: Mura Murska Sobota (5. m.); mladinci — območna liga: Nafta Lendava (3. m.), Mura Murska Sobota (4. m.); druga republiška liga vzhod: Nafta Lendava (3. m.); enotna slovenska liga: Mura Murska Sobota (5. m.);
Leto 1987—88 — medobčinska liga — kadeti: Mura Murska Sobota (1. m.): druga mladinska liga: Mura (5. m.); Nafta (12. m.); druga republiška liga vzhod: Nafta Lendava (2. m.); prva slovenska liga: Mura Murska Sobota (8. m.); slovenska reprezentanca — pionirji: Erik Cirkvenčič (Mura); kadeti: Bojan Šebjanič (Tišina); člani: Bojan Jančar, Jože Kosi in Zlatko Gabor (vsi Mura).
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 15
samozaščita, varnost
Usposabljanje mladih gasilskih kadrov
V Pomurju, kjer imamo razvito množično gasilsko dejavnost, nenehno skrbijo za usposabljanje potrebnih kadrov za delo v gasilskih društvih. To je tudi razumljivo, saj bodo le usposobljeni gasilci lahko uspešno opravljali naloge na področju požarnega varstva in ravnali s sodobno gasilsko opremo, ki je je tudi v Pomurju vedno več. S tem pa bomo tudi zmanjšali škodo, ki jo povzročajo požari in druge nesreče.
Kot vsako zimo je tudi tokrat štab pomurskih občinskih gasilskih zvez pripravil program usposabljanja. V Murski Soboti in Gornji Radgoni potekata ob sobotah in nedeljah tečaja za častnike in nižje častnike. Prvega se udeležuje 64 kandidatov iz lendavske, radgonske in soboške občine. Tečaj za nižje častnike v Gornji Radgoni obiskuje 54, v Murski Soboti pa 65 kandidatov. Po so predvsem kadri, ki bodo v gasilskih društvih delali operativno. Zlasti pa je razve-
• OBISKALI SMO TEČAJ ZA ČASTNIKE IN NIŽJE ČASTNIKE V MURSKI SOBOTI IN MED UDELEŽENCI PRIPRAVILI ANKETO.
1
FRANC KOČAN iz GD Tešanovci — tečaj za častnike: »Gasilec sem postal že leta 1973 pri GD Moravske Toplice, ker želim pomagati drugemu v nesreči, ker me veseli uniforma in ker vsak človek mora delati v nekem društvu. Po odsluže-nju vojaškega roka leta 1979 sem pristopil h GD Tešanovci, kjer od leta 1980 opravljam funkcijo predsednika. Za tečaj častnika sem se odločil sam, pa tudi v našem
društvu imamo dogovor, da čimveč gasilcev usposobimo za višje čine, to je nižje častnike in častnike. Tako nas je letos na tečaju kar deset, od katerih dva obiskujeva častniškega, osem pa tečaj za nižje častnike. Današnji čas terja tudi od gasilcev, da se nenehno strokovno usposabljajo, da bi uspešno obvladovali požare in nesreče z nevarnimi snovmi. V našem društvu trenutno deluje okrog 70 gasilcev, od pionirjev, mladincev, mladink in starejših članov. Prizadeval si bom, da bom pridobljeno znanje uspešno prenašal na njih in da se bo takih tečajev udeležilo čim več naših članov.«
FRANC ANDREJC iz GD Martjanci

— tečaj za nižjega častnika: »Pred tremi leti sem se vključil v gasilsko društvo Martjanci, kjer sem najprej naredil preskus za gasilca in gasilca L stopnje, zdaj pa sem na tečaju za nižje častnike. Za ta tečaj so me navdušili v društvu, ker želijo, da izpopolnimo potrebni kader. V našem društvu se trudimo predvsem pri vzgoji
mladih gasilcev. Tako imamo dve pionirski desetini, dve mladinski, eno primestno in eno člansko. Lani smo tudi ustanovili ekipo pionirk. Tako nas trenutno dela v društvu okrog sto gasilcev. Delo v gasilstvu me zelo veseli, zato tudi z veseljem delam. Zato pa se tudi želim nenehno izpopolnjevati in to znanje prenašati na mlajše.«
Z UPR & E ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
seljivo, da obiskujejo tečaj predvsem mladi kadri (20 do 30 let), česar doslej ni bilo. V februarju pa bo tudi organiziran tečaj za strojnike, za katerega se je prijavilo 32 kandidatov. Poleg tega seveda tudi po gasilskih društvih potekajo osnovni tečaji za gasilce in pripadnike enot civilne zaščite. Štab pomurskih občinskih gasilskih zvez pa bo tudi organiziral seminar za vodilne kadre — poveljnike, kjer bodo obravnavali posebne preventivne akcije, s katerimi bi dosegli večjo učinkovitost, saj še vedno nastajajo velike škode, ki jih povzročajo številni požari.
SILVA KOVAČ — iz GD Košarovci — tečaj za nižje častnike: Je ena redkih, ki se udeležuje tečaja za nižje častnike v Murski Soboti. »V gasilskem društvu Košarovci delam že štiri leta. Za delo v društvu so me navdušili starejši gasilci, pa tudi sama sem uvidela potrebo za to. Naše društvo je majhno in nikoli ne veš, kdaj bo potrebno stopiti v akcijo pri gašenju ali reševanju. Zato pa moraš biti usposo-
bljen. V našem društvu nas je več žensk, dobro se počutim in rada delam. Udeležujemo se tudi raznih tekmovanj, kjer dosegamo dobre rezultate, kar nas še bolj spodbuja k delu. Naše društvo je tudi dobro opremljeno. Upam, da si bom na tem tečaju pridobila znanje, ki mi bo koristilo pri mojem delu in ki ga bom lahko prenašala tudi na moje kolegice.«
ANTON GOMBOC — iz GD Murska Sobota — tečaj za častnika: »Gasilec sem postal pred petimi leti v moji rojstni vasi Gerlinci. To delo me zelo veseli, zato se nenehno usposabljam. To tembolj, ker sem zaposlen pri Občinski gasilski zvezi v Murski Soboti, kjer se dnevno srečujem z raznimi akcijami gašenja in reševanja. Naš center je tudi opremljen s sodobno opremo, ki jo moraš znati tudi uporablja-
ti. Tudi v prihodnje se bom usposabljal, saj bom le tako lahko uspešno opravljal poklic, za katerega sem se odločil. Želel pa bi tudi, da bi se v gasilsko društvo Murska Sobota vključilo čimveč novih članov, saj nam le-teh primanjkuje.«
JOŽE PINTARIČ — načelnik OGZ Murska Sobota: »Z letošnjim usposabljanjem za nižje častnike in častnike smo lahko zadovoljni, saj je udeležba zelo dobra. Veseli pa smo tudi, da se tega usposabljanja udeležuje mladi kader. Tako tudi uresničujemo usmeritve naše gasilske zveze, da naj bi na čelu vsakega gasilskega društva operativno desetino vodil gasilski častnik, njegov namestnik pa bi naj
bil nižji častnik. Tečaj za strojnike, ki bo pozneje, pa bo namenjen strokovnim kadrom, ki bodo upravljali z gasilsko tehniko. Glavni poudarek na usposabljanju dajemo praktičnemu delu in ravnanju z gasilsko opremo, saj želimo, da to znanje potem ti kadri prenašajo na svoje članstvo. S tečajniki smo zadovoljni, saj kažejo velik interes in imajo veselje do dela.«
F. M.
Občni zbori gasilskih društev
V lendavski občini so se začeli občni zbori gasilskih društev.V 38 bodo ocenili lanskoletno delovanje in izvolili nova vodstva ter sprejeli programe dela za letos. Ker smo v kongresnem letu slovenskih gasilcev (srečanje bo junija v Celju), bodo na občnih zborih gasilci lendavske občine ocenili delovanje gasilstva v občini med kongresoma. Že sedaj je jasno, da so v zadnjih letih dosegli velike rezultate. V lendavski občini je v vsakem naselju ustanovljeno gasilsko društvo, gasilci so dobili novo opremo in zgradili številne gasilne vodnjake ter tako zagotovili večjo varnost pred požarom. Gasilske organizacije so dale poseben poudarek vsem oblikam preventivnih dejavnosti v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela v šolah in drugod. Opravili so preventivne preglede stanovanj, gospodarskih in industrijskih objektov in delovnih prostorov. Pri teh pregledih so gasilska društva ugotavljala stanje na področju požarne varnosti in svetovala pri odpravi napak, zaradi katerih bi lahko nastal požar.
Gasilske organizacije se vključujejo tudi v delovanje družbenopolitičnih organizacij ob pomembnejših akcijah, ponekod pa so tudi gonilna sila napredka v vasi ali krajevni skupnosti. Prav preventivni dejavnosti gasilcev gre zahvala, da v zadnjih letih ni bilo večjih požarov in da je uničenega manj družbenega imetja. Po osnutku programa dela občinske gasilske zveze je tudi letos največji poudarek na posodabljanju gasilske opreme, izobraževanju gasilcev in preventivnem delovanju. Občni zbori gasilskih društev naj bi se končali do srede marca.
Jani D.
Videm ob Ščavnici rt * "	 	*	„ .
Gasilci so bili uspesm
Gasilsko društvo v Vidmu ob Ščavnici je na nedavnem letnem občnem zboru ugotovilo, da so bili člani lansko leto delavni in uspešni. Uspelo jim je zamenjati nad 30 let staro avtocisterno, poleg tega pa je to 234-člansko društvo opravilo nad 2.400 prostovoljnih delovnih ur zraven dela v gasilskih dejavnostih.
Kaže, da bodo s takim zanosom nadaljevali tudi letos. Še naprej pa bodo skrbeli za podmladek in se udeleževali vseh dejavnosti, ki jih bodo za gasilce organizirali v občini in drugod.	Franci Klemenčič
NOVI GASILSKI ČASTNIKI
Občinska gasilska zveza Lendava je pripravila skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za požarno varnost občine dva seminarja oziroma tečaja za pridobitev naziva nižji gasilski častnik. Tečaja v Turnišču in Lendavi se udeležuje okoli 50 gasilcev. Obravnavajo organizacijske predpise, gradnje in vodogradnje, delovanje civilne zaščite, osnove gorenja in gašenja, požarno preventivo, prvo pomoč, električne napeljave. Bodoči nižji gasilski častniki se bodo seznanili tudi z gasilskimi tehnikami in nevarnimi snovmi ter njihovim delovanjem. Ob koncu bodo morali pokazati tudi praktično znanje pri gašenju požarov. Oba tečaja za nižje gasilske častnike obiskujejo gasilci iz gasilskih društev in delovnih organizacij. Tečaj bodo končali konec prihodnjega meseca, ko bodo izpiti.	Jani D.
BUČKOVCI
OBSEŽNI GASILSKI NAČRTI
Sredi januarja je imelo občni zbor tudi gasilsko društvo Bučkovci. Prisotnih je bilo 67 članov, zbora pa so se udeležili tudTpredstavniki KS, SZDL, ZK ter društev Precetinci, Videm ob Ščavnici in Cerkvenjak. Ta udeležba dokazuje dobro sodelovanje z vsemi DPO in sosednjimi društvi.
Po obširnih poročilih se je oglasil predstavnik OGZ, Stanko Hunjadi, pohvalil dosedanje delo društva in opisal težaven položaj gasilstva.
Načrt dela za letošnje leto je precej obširen, saj zajema razvitje pionirskega prapora, proslavo 60-letnice obstoja društva, plesne prireditve, obnovo orodjiš-ča v Moravcih, dograditev skladišča pri gasilskem domu Bučkovci, vzdrževanje vodnih zajetij, nakup gasilske opreme in drugo.	£ g
GORNJA RADGONA
101 gasilec na izobra' zevanju
Prek radgonske občinske gasilske zveze teče tudi to zimo izobraževanje gasilcev. Tako je trenutno v tečaju za podčastnike 61 gasilcev, v tečaju za časntike pa 40. Prvi traja 120 ur, drugi pa 180. Tečaja sta ob sobotah in nedeljah in bosta trajala do konca marca. Prav gotovo s tem gasilci v radgonski občini dokazujejo, da je le znanje tisto, ki vodi k napredku.	F. K.
Smrt kolesarja v Čentibi
Neprimerna hitrost je še vedno največkrat vzrok za prometne nesreče, največkrat tudi za najhujše, ki zahtevajo človeška življenja. V minulem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, vendar pa so bile dokaj hude. Veliko je tudi tatvin in vlomov.
Izsilil prednost
28.	januarja se je zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Voznik osebnega avtomobila Ivan Perko iz Zg. Velke se je peljal proti Ra-dencem. V Križišču Partizanske in Panonske ulice je zavijal na stransko cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. Izsilil je prednost pred voznikom osebnega avtomobila Dušanom Zbašnikom iz Maribora. Pri čelnem trčenju je nastalo za okoli 3,5 milijona dinarjev škode.
Povozil kolesarja
29.	januarja se je zgodila huda prometna nezgoda v Čentibi. Voznik osebnega avtomobila Jože Horvat iz Pinc se je peljal proti Lendavi. V Čentibi je dohitel kolesarja Jožeta Rudaša iz Radmožanec. Zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti voznik ni pravočasno opazil kolesarja, zapeljal je vanj in ga zbil po cesti, kjer je takoj umrl.
Kaj je povzročilo požar?
21.	januarja proti večeru je požar zajel gospodarsko poslopje Viktorja Bauka v Noršincih. Iz dosedaj neznanega vzroka je zagorelo na gospodarskem poslopju velikosti 16 krat 8 metrov, v katerem je imel lastnik dve traktorski prikolici, traktor, osebni avtomobil in drugo orodje. Požarje zajel tudi del stanovanjske hiše, vendar pa so s pomočjo okoliških gasilcev požar ukrotili. Škode je za 20 milijonov dinarjev. Vzrok za nastanek požara še raziskujejo.
Odščipnilo mu je prst
28.	januarja se je zgodila delovna nezgoda v Primatu v Lendavi. Voznik viličarja Franc Ivanec iz Trimlinov je prevažal železo v skladišče, pri tem pa mu je pomagal Štefan Szabo iz Dolge vasi. Ko sta odlagala železne konzole na tla, je ena padla in pri tem Szabu odščip-nila sredinec na roki.
Kraje in tatvine
25.	januarja je v delovno organizacijo Gorenje Varstroj vlomil J. R. s Hotize. Ukradel je energetski transformator in druge predmete v vrednosti 325 tisoč dinarjev. Delavci milice so ukradene predmete zasegli in storilca ovadili javnemu tožilstvu. Od 22. do 25. januarja je doslej neznani storilec vlomil v priročno skladišče SGP Pomurje na gradbišču pri Očeslavcih. Ukradel je več delovnega orodja v vrednosti milijon dinarjev. 28. januarja je vlomil v stanovanje Agate Doma v G. Bistrici Emil Levačič iz Črenšovec. Pri kraji sta ga v spalnici zalotili Agata in njena sorodnica. Med ruvanjem je Levačič skočil v kuhinjo, vzel nož in grozil ter pobegnil. Miličniki so ga prijeli, preiskovalni sodnik pa je zoper njega odredil pripor, saj ga sumijo tudi drugih vlomov.	j j}
RADIO-TV KLUB YU3DBC
MURSKA SOBOTA
bo začel z radioamaterskim tečajem
kategorij C in E.
Vse zainteresirane in ljubitelje radioamaterstva, radioamaterskih komunikacij vabimo na uvodni sestanek ter prikaz te dejavnosti, ki bo 9. februarja 1988 ob 16. uri v prostorih Radio-tv kluba Murska Sobota, Košičeva 4 (v parku).
V BLAG SPOMIN
ob deseti obletnici našega nikoli pozabljenega moža, očeta in starega očeta
Štefana Horvata
iz Ivanec
Že deset let v hladnem grobu dragi oče zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze te ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži.
20. januarja je minilo deset let, odkar si zaprl svoje trudne oči, a spomin na tebe ne zbledi.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Ludvik Smodiš
iz Gornjih Petrovec 89
V globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, dobrim prijateljem in sosedom za vso pOmoč v najtežjih trenutkih,
Hvala vsem za darovano cvetje, vence in prispevke v dobrodelne namene, za izrečena ustna ali pisna sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikom Aleksandru Kerčmarju, Maruši Došenovi, Ernestu Kovačecu in Ivu Orešniku za izrečene ganljive besede slovesa ter godbi na pihala.
Hvala GD iz Gornjih Petrovec, Peskovec, Adrijanec, Stanjevec, Lucove in Šulinec, KS Gornji Petrovci, OO ZK, organizaciji ZB in Društvu upokojencev v KS Gornji Petrovci, Občinskemu komiteju ZK, Občinski GZ in Občinskemu odboru ZB Murska Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Štefan z ženo Jolanko, vnuka Marta in Štefan z družinama, pravnuki Sebastjan, Simon in Melita ter sestra Gizela z družino s Hodoša
Umrl je mož — ne, ni umrl, oči le častne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Umrl on ni, med nami duh njegov živi.
N SPOMIN
3. februarja minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ata
Mirko Žižek
iz Ižakovec
Težko je doumeti resnico, daje tvoje življenje za vedno ugasnilo. Dom je ostal pust in prazen, kot je prazno naše življenje brez tebe. Nikoli ne boš pozabljen, spomin nate bo ostal živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal ne solza in ne bolečine!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Tiho, mirno, tako kot si živel, si zaspal.
V hipu smo ostali sami.
Le spomin na tebe bo ostal z nami.
STRAN 16
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
PETEK
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja (tokrat zadnja), 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — »21-232« — po željah iz Vestnika, gost oddaje Mladinska knjiga, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45-14.05
in
17.05 — 0.20 Teletekst rtv Ljubljana, 9.00 Zimski počitniški spored, 9.05 Bis-kvitki, 9.30 Kam, kje, med počitnicami, 9.40 Dotik metuljev, poljudnoznanstveni film, 10.10' Risanka, 10.15 Ex libris: Rezbarstvo, 11.20 Studio'je vaš, 12.30 Lassie — nov začetek, ameriški film, 17.35 Kljukčeve dogodivščine: Kljukec kot pestunja, 24. del, 17.50 Grizli Adams, 1. del ameriške serije, 18.15 R. Boškovič: Du-brovčan in svetovljan, 18.45 Risanka, 19.01 Obzornik, 19.19 Tv okno, 19.24 Dobro je vedeti, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 J.. Jakes: Sever in jug, 19. del ameriške nadaljevanke, 21.15 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 5. del dokumentarne serije, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 DP v alpskem smučanju — veleslalom (Ž), posnetek iz Mežice, 22.35 Gospod Abel, francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Domači ansambli: ansambel Rž, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tv abonma — F. Lhotka —P. Mlakar: Vrag na vasi, balet, 21.50 Premor, 21.55 Preizkus mikrofonov, bolgarski film, 23.25 En avtor, en film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lovec (film), 21.00 Kvizkoteka, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturni magazin, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Tingel tangel, 22.05 Neusmiljeni morilec (film), 23.40 Šport, 0.45 Od Čorelona v Brooklyn (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Besedo ima obramba, pon. TV igre. 10.00 Novi Reflektor, pon. 10.45 Telovadba za invalide. 17.10. Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Televariete, prenos s Kongresnega centra. 21.30 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 22.15 Živeti nevarno, francoski film. 23.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Film: Oh, kako lepa vojna — ponovitev. 16.20 Zdravila?, prijatelji ali sovražniki. 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm. 17.30 Mama Vittoria .— telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Film: Podpis mafije. Igrajo: । Jeane Yanne, Senta Berger, Sterling Hayden, režija: Yves Boisset. 22.25 TVD Vsedanes. '22.35 Film: Krvavi dijamanti. Igrajo: Claudio Cossinelli. Režija: Fernando Di Leo.
Radijski in televizijski spored od 5. do 11. februarja
SOBOTA_____NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Borovo gostovanje, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne: Pred »malimi« skupščinskimi volitvami, kmetijska oddaja, humor, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osred-
16.00— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osred-i njega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja — odgovori, 18.30 :— Glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TVUUBLJANA
7.35-12.25
in
15.35—1.05 Teletekst rtv Ljubljana, 8.05 Radovedni taček: Stol, 8.20 Pamet je boljša kot žamet: Jabolčnik, 8.30 Z besedo in sliko: Rišem sonce, 8.45 Soba 405, 5. del serije TV Beograd, 9.15 Ex-libris M & M, ponovitev 1. oddaje, 10.15 Pisma iz tv klobuka, 11.00 Slovenski ludski plesi: Primorska, 11.30 Dinar, ponovitev, 15.50 Dogodivščine na otočkih, sovjetski film, 17.00 Reka: košarka — jugoslovanski pokal — Jugo-plastika:Partizan, 18.25 Da ne bi bolelo: Kontracepci-
ja, 18,45 Risanka,
19.01
Knjiga, 19.16 Tv okno, 19.24 Žrno, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Naš utrip, 20.15 Sobotni večer, žrebanje 3 x 3, 21.00 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 15. del avstralske nadaljevanke, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 DP v smučanju — veleslalom (M), posnetek iz Mežice, 23.10 Nespodobna strast, avstralski film.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj, 15.05 Gospodar prstanov, ameriški mladinski film, 16.35 Kapelski kresovi, dramska serija, 17.35 Obtoženi volk, predstava za otroke, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Glasbeni večer: R. Wagner: Tristan in Izolda, opera, 21.35 Poročila, 21.50 Vinodolski zakonik, oddaja iz kulture, 22.20 Športna sobota, 22.50 Kronika festa.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 11.25 Ponovitve, 12.55 Nogomet: Partizan—Velež, 14.45 Dok. oddaja, 15.30 Narodna glasba, 16.00 Tedenski tv spored, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Jugoplastika — Partizan, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Ribiška četrt (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Nočni program
TV AVSTRIJA
20.15 Kri in orhideje (film), 21.50 Gala koncert ob 75.  letnici Las Vegasa, 23.20
Zlati globus.
TV MADŽARSKA
9.00 Naš ekran. 9.35 Za cicibane. 9.55 Prevračanje. 10.20 Prirodoslovec amater. 10.50 Poklicna posvetovalnica, kuhar. 11.15 Mladinski magazin. 15.20 Ne boj se, sem s teboj, sovj. film. 16.25 Zooji leta 2000. 17.35 Knjige pred kamero. 18.05 Risanka. 18.15 Način življenja. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Če bomo odprli usta, humor. 21.25 Dersu Uzala, sovj. film. 23.45 Tv dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Film: Podpis mafije — ponovitev. 16.05 Svet živali — dokumentarec. 16.35 Nov dan v Ediiu — telefilm. 17.35 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Dokumentarec. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Film: Na pomoč Lutezija. Igrajo: Helene Perdriere, Claude Sylvan, režija: C. Jacque. 22.30 TVD Vse-danes. 22.40 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled. 23.00 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.40 Dokumentarec.
njega slovenskega sporeda. I DEŽURSTVO: 9.00 do
13.00 (telefon: 21-232)
JVUUBLJANA
9.45—11.20
in
TVUUBLJANA
10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Naš utrip, 10.30 Idealist, slovenski film, 17.00 Zrcalo
9.20 Živ žav, 10.15 Grizli Adams, ponovitev L dela ameriške serije, 10.40 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 15. dela avstralske nadaljevanke, 11.30 Video meh, 2. oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja tv Beograd, 13.15 Šopek domačih, 13.35 Billyju Wilderju v počastitev, ameriški dokumentarni film, 14.45 Sabrina, ameriški film, 16.35 Peter’s pop show, 17.30 M. Vitezo-vič: Vuk Karadžič, 14. del nadaljevanke tv Beograd, 18.45 Risanka, 19.01 Tv mernik, 19.19 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20-00 Prešernova proslava, prenos, 21.20 Zdravo, žrebanje podarim-dobim.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri in igrani film, 14.00 Športno-zabavno popoldne, Reka: finale jugoslovanskega košarkarskega pokala, (slov, kom.) v odmoru ... 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Doba negotovosti,
poljudnoznanstveni 20.45 Včeraj, danes, 21.00 Mali koncert, Športni pregled.
TV ZAGREB
tedna,
17.15 Naš utrip,
17.30 Radovedni Taček: Letalo, 17.45 Soba 405, otroška nadaljevanka tv Beograd, 6. del, 18.15 Čas, ki živi: Pleharji iz Zagorja, 18.45 Risanka, 19.01 Obzornik, 19.19 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 J. Krantz: Mistralova hči, 6. del ameriške nadaljevanke, 21.05 Omizje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 In beseda je film postala: Iskanja, slovenski film, 22.35 Presej poželenje, indijska ljubezenska lirika.
16.10—23.25 Teletekst rtv Ljubljana, 10.00 Šolska tv, poklicno usmerjanje: Poklici v zdravstvu, poklici v kemiji, 11.00 Orodja prihodnosti: kje so jugoslovanski roboti — tovarne brez ljudi tudi pri nas, 16.40 Šolska tv, ponovitev, 17.40 Pamet je boljša kot žamet: Morje v lavorju in učenost na žaru, 17.45 Ta čudoviti notni svet, 5. oddaja o glasbi, 18.45 Risanka, 19.01 Obzornik, 19.19 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 L S. Turgenjev: Zatišje, 2. del drame, 21.15 Osmi dan, oddaja o kulturi, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Ameriško plesno gledališče Alvina Alleya.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Mali svet, otroška oddaja, 18.00 Po sledovih znanstvenih odkritij, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz,
TV LJUBLJANA
‘TV LJUBLJANA
/Q ljubljanska banka
10.00 L S. Turgenjev: Zatišje, 2. del drame, 11.05 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.25 Osmi dan, oddaja o kulturi, 17.05 Z besedo in sliko — P. Voranc: Levi devžej, 17.20 Ljubim-ljubiš, predstava KUD Griže, 18.15 Pokaži mi, kako: Zlepa ali zgrda, izobraževalna oddaja tv Beograd, 18.45 Risanka, 19.01 Obzornik, 19.19 Tv okno, 19.24 Dobro je vedeti, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Če, angleški film, 21.50 Mali koncert; V. Bal-žalorsky, H. Haas (violina in klavir), 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Mednarodna obzorja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Poročila, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30  Risanka, 18.40 Video godba, 19.10 RiSanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Jesenice: Hokej — Jesenice : Kompas Olimpija, prenos, v od-mOrih propagandni oddaji.
9.45-12.35
in
16.00—23.15 Teletekst rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik — šolska tv, poklicno usmerjanje: Poklici v živilski industriji, Poklici v lesarstvu, 11.00 Noč Poguma, ameriški film, 16.30 Mozaik — šolska tv, ponovitev, 17.30 Pisma iz tv klubuka, 18.15 »Pa se sliš« — ob 80-letnici P. Šivica, glasbena oddaja, 18.45 Risanka, 19.01 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 T. Kennedy— Martin: Na robu teme, 4. del angleške nadaljevanke, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Jubilejna teveteka.
TEDNIK, tv. Ljubljana L, 20.00
Tednik, ki ga pripravlja tv Ljubljana. je v svojih oddajah načel številna bolj ali manj konkretna vprašanja o naši družbi, o dogajanjih v njej in možnostih izboljšanja. Tudi danes pripravlja redakcija te priljubljene oddaje več prispevkov, ki bodo vsekakor zanimivi.
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
film, jutri, 21.15
Prvi program
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Literatura, 13.30 Tv v šoli, 14.00 Moj brat Tom, 14.50 Dok. mozaik, 16.30 Štirje apokaliptični jezdeci (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič, 21.15 Zgodilo se je ponoči, (film), 22.35 Dnevnik, 23.05 Nočni program
Z/V BESEDA JE FILM POSTALA: ISKANJE (film), tv Ljubljana II., 20.00
S Klopčičevimi Iskanji, za katera je po imenitni literaturi Izidorja Cankarja, po navidez potopisnem tekstu S poti, napisal scenarij danes žal že pokojni Marko Slodnjak, na zanimiv način zaključujemo cikel Film in literatura.
Stavek, da severnjaki grešijo z razumom in južnjaki s srcem, smemo jemati za bistveni motto filma, saj ena izmed tem. pomembna tema filma, govori o grehu.
19.00 Lestvica tujih, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Danes galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, 20.40 Žrebanje lota, 20.45 Poročila, 20.50 Premor, 20.55 Zabavnoglasbena oddaja, 22.30 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Šiška, karlovška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žrtev (film), 21.30 Dnevnik, 21.50 Potopis, 22.20 Nočni program
Oddajniki II. TV mreže:
17.05 Ljubljana: Namizni tenis top 12, vmes propagandne oddaje, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Filmoskop, igrani film, 22.30 Poročila, 22.35 Branje.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Usmeritev, 13.30 Družinski magazin, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Strah in beda Tretjega rajha (tv drama), 22.45 Svet opere. Drugi program
9.00 Poročila, 9.05 Matineja, 12.55 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kri in orhideja (film), 21.40 Ovsena kaša vas naredi seksi (film), 23.10 Šport, 23.50 Chicago 1930 (film).
| TV MADŽARSKA
8.50 Spored za otroke. 10.20 Plava tura, pon. 11.00 Ne boj se, sem s teboj, 2. del. 14.35 Sneg na Kili-mandžaru, ameriški film. 16.25 Družabna igra. 17.15 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Bratje s Korzike, ameriški film. 21.55 Tele-šport. 22.40 Poročila.
TV KOPER
14.00 Film: Na pomoč Lute-zija — ponovitev. 16.00 V spomin na Duka Ellingtona, koncert velikega orkestra RTV Ljubljana, dirigent: Elmer Ellington. 18.00 Boj za opstanek — dokumentarec. 18.30 Svet živali — dokumentarec. 19.00 Glasbena oddaja. 19.30 Iz jugoslovanske dramske zakladnice. 20.30 Film: Ljubezen po italijansko — dokumentarni, režija: Virgilio Sabel. 22.45 Košarka: finale jugoslovanskega pokala.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska
in varaždinska
________ kronika,
17.30 Otroški in mladinski
spored, 19.30
Dnevnik,
20.00 Drama, 21.10 Svetovni izziv, 21.55 Dnevnik, 22.20 Nočni program
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Vojna za Trojo, 22.45 Nenavaden koncert, 23.10 Jazz.
Drugi program
16.00 Spored po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Klinika v Schwarzwaldu, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Zbogom Brazilija (film), 0.05 Colombo.
TVMADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Film: Ljubezen po italijansko — ponovitev. 16.05 Risanke. 16.35 Svet živali — dokumentarec. 17.00 Nov dan v Ednu — telefilm. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Film: Nikoli ni prepozno. Igrajo Paolo Stoppa, Marcello Mastroianni, Isa Bar-zizza, režija: Filippo W. Ratti. 22.00 TVD Vsedanes. 22.10 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.00 Dokumentarec.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mesto kot Alice, 21.05 Signali, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.55 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falpon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hi-
malaja, 21.07. Elijev 21.55 Super fliper, Mož, ki je premagal (film).
Drugi program
16.00 Spored po :
otok, 22.22 strah
željah,
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev,. 18.00 Alf, 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.07 Tuje reportaže, 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.05 Šolska TV. 10.00 Delta. 10.25 Panorama. 11.10 Telovadba za invalide. 17.00 Spored za 3 dni. 17.05 Za najstnike. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 6. del nemške serije: Čudežni izvir. 20.50 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.35 Ponujam gospodarstvu.
22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Film: Nikoli ni prepozno — ponovitev. 15.40 Risanke. 16.05 Svet živali — dokumentarec. 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm. 17.35 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Film: Plačani morilec. Igrajo: Dane Clark, Cecilie Chevreau, režija: Anthony Hinds. 22.00 TVD Vsedanes. 22.10 Film: O. K. Connery. Igrajo: Neil Connery, Daniela Bianchi, Adolfo Celi, režija: Adolfo De Martino.
II TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v
šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Križišče Bhovani (film), 22.00 Stvar
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavno glasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program
TV AVSTRIJA
(film), (film).
iz drugega sveta
23.45 Petrocelli
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Eichber-gerjevi primeri, 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Avstrija L, 21.45 Obrazi Evrope, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ljudje na železniški postaji, 23.10 Sovražne slike (Avstrija in Sovjetska zveza).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski maga-» zin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv kabaret, 21.15 Plesni prizori iz filmov, 22.00 Dunajski operni bal, 23.10 Skrivnostni Moto (film).
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Kelti, 18.00 Magazin Alpe-Jadran, 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Reportaža, 21.00 Dinastija, 22.00 Čas v sliki.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Vlak k nočnim ubojem, krimi-parodija. 10.15 Studio ’88, pon. 17.00 Per-petuum, srčne zadeve. 17.35 Na obisku, G. Molnar. 18.30 Za boljši jezik. 18.55 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Naše stoletje, dokumentarna serija. 21.25 Umetnina tedna. 21.30 Igla, češki TV film. 22.45 Videoklipi, za ljubitelje beat-klasikov. 23.00 TV dnevnik.
9.00 TV doktor, revma, 2. del. 9.10 Hiša lepote, TV komedija, pon. 10.15 Anna Pavlova, kanadski film. 17.00 Domače ogledalo; Po želji gledalcev; Štafeta. 18.00 Telešport. 18.20 To je vaš denar. 18.35 Gledališka kronika. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 21. del Tv romana. 20.45 Resna glasba. 20.50 Ozadje vesti. 21.35 Sodobniki na ekranu; Nož imam . pri sebi, TV film.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.05 Film: Plačani morilec — ponovitev. 15.30 Risanke. 16.05 Svet živali — dokumentarec. 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm. 17.35 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Košarka: Nashua Den Bosch: Partizan fiokal prvakov. 22.00 TVD Vsedanes. 22.15 Film: Opremljena soba. Igrajo: Jane Mansfield, režija: Matteo Ottaviano.
14.00 Tv novice. 14.05 Film opremljena soba — ponovitev. 15.50 Risanke. 16.05 Svet živali — dokumentarec. 16.35 Nov dan v Ednu — telefilm. 17.35' Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravniki — telefilm. 20.30 Hrana za zveri: film. Igrajo: Francis Blanche, Boy Go-bert, Antonella Luaidi, režija: Christian Jacque. 22.20 TVD Vsedanes. 22.30 Ljubljana: namizni tenis — Europa Top 12, posnetek.
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 5. do 12. febr. 1988
5.	febr. ob 17. uri hongkong. film KO UDARI TEAKWOONDO
5.	febr. ob 19. uri amer, komedija DUH PORNO ZVEZDE
7.	febr. ob 15. in 17. uri hongkong. akc. film KO UDARI TEAKEOON-DO
7.	febr. ob 19. uri amer, komedija DUH PORNO ZVEZDE
8.	febr. ob 17. in 19. uri brit, drama MONA LIZA
Režija: Nail Jordan, igrajo: BOB Hoskins, ki je za to vlogo dobil veliko uglednih nagrad!
9.	febr. ob 17. uri slov, film LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO. Režija. Jože Gale, igrajo: Brane Grubar (nagrada na TDF 87 v Celju za najboljšo moško vlogo!), Bernarda Oman, Jožica Avbelj!
9.	febr. ob 19. uri brit, drama MONA LIZA
10.	in 11. febr. ob 17. in 19. uri amer, komedija FERRYSOV NORI DAN
Prodam
PRODAM
STOLP HITACHI ALI POSAMEZNE KOMPONENTE ugodno prodam. Telefon 74 831, interna 298. GR-12955
ROČNO TRAKTORSKO KOSO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Konrad Bratkovič, Kunova 38, p. Spodnji Ivanjci. GR-12956
KAVČ IN SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Telefon po 20. uri: 74 413. GR-I2958
PUHALNIK ZA SENO prodam. Franc Somer, Lešane IL GR-12960 MOPED 15SLC, dobro ohranjen, prodam. Franc Ivanič, Kapelski Vrh 30. GR-12961
KOSILNICO COLIBRI, malo rabljeno, prodam. Telefon: 74 051. GR-12962
GRADBENO PARCELO, 615 m!, za gasilskim domom v Gornji Radgoni, prodam. Telefon: 74 051. GR-12963 ZASTAVO 101, starejši letnik, ugodno prodam. Gomboc, Puconci 82. M-2063
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
	IZOLACIJE SERVIS & CO PTUJ	SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK . prodam. Telefon: 25 294. M-2064
PLETILNI STROJ SINGER Z ME-MOMATIKOM, nov, prodam. Marija Stopar-Černel, Kapelska 32, Radenci. M-2065
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER, malo rabljeno, ugodno prodam. Žitek, Murska Sobota, Generala Maistra 1, telefon: 22 361. M-2066
STRUŽNICO LG (nemško), namizni rezkalni stroj in zemljo na Vaneči, 54 arov, prodam. Černeslavci, Gorička 22. M-2068
S GUM MICHELIN 135/13 in vlečno kljuko za VISO prodam. Telefon: 24 868. M-2069
SEDEŽNO GARNITURO: trised, dva fotelja in mizico prodam. Bela Tanacek, Gornji Petrovci 33. M-2071 POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Marija Rajh, gostilna Bakovci. M-2074
ŠKODO, v voznem stanju, registrirano, prodam za 550.000 din. Ogled v soboto. Gusti Lebar, Turhišče, Ulica 4. maja. M-2075
MOPED AVTOMATIK A4 ML IN JERMENICO ZA ZETOR prodam. Kovač, Markišavci 17. M-2076
AMORTIZERJE ZA RENAULT 12/14, nove, prodam. Janez Laci, Kobilje 47. M-2077
TELEVIZOR, čmo-beli, sod, 300 1 in mizarsko mizo prodam. Ogled popoldne. Ludvik Erdelji. Dokležovje 149. M-2079
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Marija Kerec, Radenci, Finžgarjeva L M-2080
TRAKTOR IMT 558 prodam. Ivan Kokol, Mele 15, Radenci. M-2081 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Anton Kokol, Mele 28. M-2082
TRAJNOŽARNO PEČ MAGMA 10, rabljeno eno sezono, prodam. Horvat, Beltinci, Panonska 36. M-2083 GOLF, letnik 1982, z dodatno opremo, prodam. Informacije po telefonu: 74 112. M-2084
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
ELIN D, 3 kW, preprogo 2 X 3 in ko-lutni kasetofon, prodam. Novak,
• Murska Sobota, Lendavska 19 a. M-2097
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064, 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ZASTAVO 101, generalno obnovljeno, prevoženih 60.000 km, ugodno prodam. Dolnji Slaveči 80. M-2088
KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju, prodam. Melinci 91. M-2090 KRAVE PO IZBIRI prodam. Križevci 132 v Prekmurju. M-2091
MOPED APN 4 prodam. Križevci 76 v Prekmurju. M-2093
URSUS 335, letnik 1981, prodam.
Čeh, Krog, Plečnikova 48. M-2095
OSEBNI AVTOMOBIL (P-POU-SKI), ugodno prodam za 1,400.000.
Ogled možen vsak dan od 16. do 19. ure v Ljutomeru, Prešernova 14, telefon: 87 274. M-2096
DEKLETA!
MLADO DEKLE, veščo dela v gostišču blizu Celja, zaposlim. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon: (0601) 81 666.
BMW 318, obnovljen, prodam. Aleksič, Šalinci 32, p. Križevci. IN-18015 PRALNI STROJ GORENJE, nov, prodam. Telefon zvečer: 81 742.1N-18017
ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1988, prodam. Karel Marinič, Ključarovci 37. IN-18020
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 1, štedilnik (2 plin + 2 elektrika) in pohištvo za spalnico, ugodno prodam. Benkič, Murska Sobota, Gregorčičeva 20 a. M-2129
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Drago Mesarič, Arh. Novaka 19, 69000 M. Sobota. M-2130
BARVNI TELEVIZOR, VIDEO REKORDER, VHS, in zastavo 850, staro dve leti, prodam. Telefon: 25 549. M-2132
TRAKTOR STEYR, 28 KM, z vlečno vrvjo in. koso, prodam. Janez Mlasko, Zgornja Ščavnica 54. M-2133 TRAKTOR URSUS, 35 KM, z bočno koso, prodam. Trnje 22. M-2135
DVE KRAVI prodam. Žižki 62 a, p. Črenšovci. M-2136
KUHINJSKI STOLI IN HLADILNIK NAPRODAJ. Bernjak, St. Rozmana 4. M-2137
ŠKODO 110 L, letnik 1976, prevože-. nih 85.000 km, prodam. Telefon: 71 745. M-2138
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Marko Vaupotič, Noršinci 14, Ljutomer. M-2111
KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, prodam. Turnišče, Prvomajska 13. M-2112
ZAMRZOVALNO OMARO, 501, električni in plinski štedilnik, starejši, prodam. Legenič, Murska Sobota, Vrtna 8. M-2114
NEMŠKEGA TERIERJA z rodovnikom, starega osem mesecev, prodam za 80.000 din. Avgust Golob, Radenci, Gubčeva c. 2. M-2115
TRAKTOR ZETOR 3511 S prodam. Markovič, Sovjak 51, p. Videm ob Ščavnici. M-2116
IZPUŠNO CEV ZA VW 1500, novo, komplet, prodam. Naslov v upravi lista. M-2118
ŠKODO 105 prodam. Viktor Frčko, Rogašovci 37. M-2121’
ELEKTRIČNO SOLO KITARO MELODIJA, novo, prodam za 200.000 din. Bratonci 105. M-2122 BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Murska Sobota, Juša Kramarja 4. M-2123
SILAŽNI KOMBAJN SK 80 SIP prodam. Murski Črnci 23. M-2124 MOPED AVTOMAT1C Z GARANCIJO in prenosni kasetofon prodam. Telefon: 71 550. M-2125
MATURANTSKO OBLEKO št. 36, modre barve, prodam. Bratonci 90, telefon 71 152. M-2126
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 44. M-2127
LADO 1500 SL prodam. Mladinska 21, M. Sobota. M-2141
SENO V BALAH prodam. Veščica 50 ali telefon: 22 154. M-2144
CISTERNO CREINA, 22001, prodam ali zamenjam za večjo, 3200 1. Roman Muhič, Biserjane 14. M-2145 DIANO, letnik 1980, prodam. Kreč, Murska Sobota, Lendavska 17 c, telefon: 26 004. M-2147
MALE PUJSKE prodam. Tropovci 22 b. M-2098
BAS KITARO MIACI, italijanska, prodam. Telefon: 77 102. M-2099 KORG POLI 800 II prodam. Bratonci 21. M-2I00
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, malo rabljen, prodam. Telefon: 71 144. M-2101 .
R-18, srebrnokovinske barve, letnik 1982, prevoženih 42.000 km, prodam. Informacije: (069) 22 533. M-2102 AVTO MOSKVIČ, zelo dobro ohranjen, z rezervnimi deli, prodam. Telefon: 87 289. M-2103
AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino
AUTO RECEK, WINDISCH-MINI-HOF
tel.: 9943 3156 2269
PLETILNI STROJ MIO STANDARD ugodno prodam. Telefon dopoldne 23 201, popoldne 24 943. M-2104
TRAKTOR, 14 KS, dizel, vinogradniško frezo s kosilnico, pralni stroj kon-čar ter dele za fiat 1100, letnik 1962, prodam. Murska Sobota, Borovnja-kova 12. M-2105
MLADE KRAVE, dobre mlekarice, prodam. Simon Rožman, Hraslje-Mota 29. M-2106
KOSO ZA URSUS prodam. Gančani 90. M-2107
TRI- oziroma DVODELNA OKNA prodam. Telefon: 78 614. M-2108 MOPED APN 6 (20 odstotkov ceneje), CITROEN GS, registriran do januarja 1989, in jadralno desko, kompletno, prodam. Puklavec, Radenci, Prešernova I L M-2110
FORD TAUNUS XL, letnik 1971, prodam. Jože Horvat, Vadarci 100. M-2087

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite 
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak, '
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam za 350.000 din. Ogled po I5. uri. Mesarič, Lendavska 45, 69000 M. Sobota. M-2149
GOLF, dizel, star 2,5 leta, prevoženih 30.000 km, rumene barve, prodam. Dezider Domjan, Bodonci H4a. M-2I50
MARANTZ VHS - VIDEOREKORDER, z daljinskim upravljanjem, prodam. Telefon: (069) 82 350! IN-18742
AVTO LADO (tudi po delih), prodam. Gornji Lakoš 49. LE-13243 ZASTAVO 101 (po delih), prodam. Trnje 65. LE-13240
STANOVANJSKO HIŠO Z DVORIŠČEM V LENDAVI, SPODNJA ULICA 27, obnovljeno, prodam. Informacije vsak dan po 18. uri. Lendava, Kolodvorska 23, telefon: 75 643. LE-13235
14 TEDNOV STARE JARKICE, NESNICE, pasme hisex, rjave, prodajam vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Franc Borštnar, Stogovci 9, 69253 Apače (pri šoli). M-2152
BMW 316, letnik 1985, prodam. Naslov v upravi lista. M-2153
TOVORNI AVTO MERCEDES in FORD KOMBI prodam, Marjan Maučec, Gančani 80, ali telefon 71 023. M-2154
TAM 110T10 (kiper) 1. 1983 ugodno prodam. Tel. (062) 812026
ŠKODO 120 LS, vozno, neregistrirano, in televizor črno-beli, ekran me-njan, prodam. Turnišče, Prešernova I. M-2156
FORD ESCORD, registriran, prodam. Železen, Murska Sobota, Štefana Kovača 40. M-2157
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Moravske Toplice, Rumičev breg 17. M-2160
R14 GTL, še v garanciji, ugodno prodam. Vučkič, 21 964. M-2161
PRALNI STROJ, skoraj nov, ugodno prodam. Vučkič, Murska Sobota, Ta-lanjijeva 4, 21 964. M-2161
PRIKOLICO ZA ŽIVINO, suha drva in svinjo (domača krma),. prodam. Domajinci 26. M-2163
TRAKTOR URSUS 335, v dobrem stanju, prodam ali menjam za večjega. Telefon: 77-762. M-2164 MONTAŽNO HIŠO, tip Marles S 408, velikost 7,44 x 7,44, v celoti podkleteno, na 3000 m1 parcele, v vasi Korovci, prodam najugodnejšemu ponudniku. Za ogled in ostale informacije pri Francu Hajdinjaku, Cankova 41. M-2167
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121.
TRAKTOR URSUS 360, ferguson 539 in lado 1200 prodam. Kuršinci 21 a, p. Bučkovci, telefon do 14. ure' (069) 81-001. IN-18022
VISOKOTLAČNE OLTOVE PLUGE, I2-colne, prodam ali zamenjam za nizkoklinaste (12- ali 10-colne). Avgust Sudec, Veščica 19 a, Ljutomer. IN-18023
STEBELJNI VRTALNI STROJ ter avtopralnico prodam. Cena po dogovoru. Informacije ob delavnikih od 6. do 14. ure po telefonu: 81-346 ali na naslovu: Franc Jesenik, Stara cesta 14, Ljutomer. IN-18024
KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1984, končno stopnjo Korting, ROCKMAN TOM SHOLZ z efekti za kitaro in mikrofon shure SM 58 prodam. IN-18025
ŠKODO 110 L, registrirano, z rezervnimi deli, prodam. Branko Gašparič, Gibina, p. Ljutomer. IN-18027
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nes-nice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434.
AMI 8 prodam. Anica Vogrinčič, Mali Bakovci 60, Bakovci. M-2165 GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Franc Škerlak, Černelavci, Liškova 33 (novo naselje). M-2166 KOSILNICO — STRIŽNO, za frezo F-400, prodam. Anton Kovačič, Ljutomer, Razlagova 9. IN-18035 ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Ogled v gostilni Karmen na Petanj-cih, telefon: 46-383. M-MK PODSTREŠNI OKNI (74 x J12), prodam. Telefon: 76-657. M-MM NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO do 800 kg, domače izdelave, in ročno rezalko bosch-2000 W, prodam. Horvat, Branoslavci 4 a, Ljutomer. IN-18028
KITARISTI! FENDER SHOWMASTER 200 prodam. Telefon: (069) 81-615, int. 45, dopoldne (Vlado). IN-18029
TRAKTOR IMT 533, s koso in plugom, prodam. Marjan Zadravec, Vuč-ja vas 29, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18030
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 19 m3, prodam. Branko Kolar, Logarovci 19, Križevci pri Ljutomeru. IN-18033
ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 210 1, brezhibno, ugodno prodam. Informacije po telefonu 74-778. M-2168
KRZNENO JOPO, kitajska lisica, temnejše barve, nova, št. 38-40, prodam. informacije: telefon 23-606. M-2169
ŠKODO 1000 BM obnovljeno, prodam. Telefon: 21-849. M-2170 ZASTAVO 750, obnovljeno, prodam. Telefon 21-849. M-2170
LADO 1200, z generalno obnovljenim motorjem, ter karambolirano lado 1500 prodam. Porš, Murska Sobota, Zvezna L M-2171
BARVNI TELEVIZOR GORENJE z daljinskim upravljanjem, prodam. Informacije po telefonu 24-928. M-2172 RENAULT 4, generalno obnovljen, prodam. Lipovci 180 a. M-2173 DVODELNI REGAL (hrast), širine 1,8 m, in višine 2,1 m, ugodno prodam. informacije vsak dan po telefonu: (069) 23-119, od 18. do 20. ure. M-2174
OPEL REKORD 1700, letnik 1973, prodam. Karel Merklin, Murska Sobota, Cvetkova 19. M-2175
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE EMO, 15.000 kalorij, nerabljeno, prodam. Naslov v upravi lista.
M-2176
TRAVNIK V GRADBENEM OKO-LIŠU V TURNIŠČU, prodam. Gor-njec, Radenci, Cvetlična 1, telefon 73-040, interna 690. M-2176 VINOGRAD (13 vrst) s počitniško hišico in malim gozdom v Grabrovniku (ciganjščak), prodam. Vprašati: Vlado Pufek, Jalšovci 23, pri Štrigovi. M-2177
BIFE KIOSK, opremljen, vpeljan, prodam. Telefon zvečer: 25-341. M-2178
POLTOVORNT AVTO ZASTAVA 616, dizel, prodam. Telefon: 71-175. M-2179
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE (potreben nov grelec), prodam. Bencak, Puconci 106. M-2180
OTROŠKI (GLOBOK) VOZIČEK ugodno prodam. Turki, Mojstrska 2. M-2181
DIANO, obnpvljeno, prodam. Fokovci 9. M-2182
SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivo posteljo ugodno prodam. Anton Horvat, Naselje 14. divizije 42 (PIONIR). M-MM
VW PASAT, karamboliran, prodam. Potočnik, D. Slaveči 153, p. Grad, ali telefon 77-761. M-3184
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Banovci 25 a, p. Veržej. M-2185 ZASTAVO 101 (po delih), prodam. Telefon: 22-830. M-2186 'ŠKROPILNICO IN VARILNI APA-
RAT prodam ali zamenjam za drva. Puževci 50, p. Bodonci. M-2187 ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976, obnovljeno, registrirano, nujno prodam. Kristl, Lendavska 25 a, Murska Sobota, telefon: 26-016. M-2188 LES ZA OSTREŠJE prodam. Naslov v upravi lista. M-2189 GOZD, velik 56 arov, avtomobil fiat 1300, v voznem stanju, in štedilnik MIV GORENJE, prodam. Naslov v upravi lista. M-2192 KONFORTNO STANOVANJE NA LENDAVSKI cesti v Murski Soboti, 80 m', prodam. Telefon: 23-462. M-2193
LES ZA OSTREŠNJE IN PLOŠČE (12 x 7,60 m), prodam. Vidonci 7. M-2194.
TAKOJ! KAKOVOSTNO! Ž GARANCIJO!
Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izoliramo hladilne skrinje.
Zlahtič, Zagrebška 54. Ptuj, telefon: (062) 774-806.
Kupim
KRAVO, brejo, staro 3 do 4 leta, kupim. Petanjci 72, telefon popoldne: 46-343. M-2067
OBRAČALNIK PANONIJA kupim. Jože Hozjan, Gomilice 77, p. Turnišče. M-2060
TRAKTOR ZETOR 40-50 KM, ku pim. Aci Cerovšek, Završe 14 A, 63231 Grobelno, telefon po 16. uri: 063 821-275. M-2072
VEČJO GRADBENO PARCELO v bližini Murske Sobote kupim. Naslov v upravi lista. M-2092
ŽETVENE PRIBORE ZA VSE VRSTE MOTORNIH KOSILNIC ALI KOSILNICE, rabljene, kupim. Telefon: 042 42-761. M-OP
Zaposlitve
DEKLE ZA POMOČ V GOSTILNI (natakarica), zaposlim takoj. Hrana in stanovanje zagotovljena. Intere-sentke se naj oglasijo osebno v gostilni. Franc Vereš, Sodišinci 26, pri mejnem prehodu Gedrovci. M-2059
Sobe
STANOVANJE ZA ENO OSEBO, po možnosti s posebnim vhodom, iščem. Naslov v upravi lista. M-2146
Razno
TRAVNIK ali njive v Krogu ali okolici vzamem v najem. Cesnik-Pirnat, Krog, Ravenska 18, telefon: 25-078. M-2121 a
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE TIŠINA objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE
za nedoločen čas.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, in ti se več ne prebudiš.
N SPOMIN
9. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila nadvse draga žena, mama, hčerka in sestra
Marjeta Huber
iz Kovačevec 21
Mirno in tiho si prenašala bolezen in si želela še malo živeti, a upanje je bilo zaman. Odšla si tja, od koder ni vrnitve.
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
TVOJI NAJDRAŽJI
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo .lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je komaj v 47. letu starosti nenadoma zapustila naša najdražja žena, mama, stara mama, hčerka in sestra
Marija Dopona roj. Cvernjak iz Poznanovec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in šopke, ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS Mačkovci za poslovilne besede. Posebna hvala tudi učencem 5. b razreda OŠ Puconci.
Poznanovci, 4. januarja 1988
GLOBOKO ŽALUJOČI: mož Franc, mama, hčerka Majda z družino, hčerka Zlata, sinova Franc in Drago ter brat Franc z družino ter drugo sorodstvo
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 13848/7, izdano pri H KS KZ Panonka M. Sobota, Karel Gjergjek, Polana 43 a, p. Puconci. M-2139 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1173-4, izdano pri HKS KK Gornja Radgona. Ana Uhan, Apače 57. M-2140
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE in KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci, telefon 062 714-113. Delovni čas od II do 16. ure. IN-18003
V NAJEM VZAMEM OBDELOVALNO ZEMLJO v okolici Murske Sobote. Naslov v upravi lista. M-2151 DRUŠTVO »SAMSKI OPTIMI-STO« Maribor, vabi v svoje vrste samske, razvezane in ovdovele, stare od 25 do 55 let. Redna družabna srečanja s plesom imamo vsako drugo in četrto soboto v mesecu, v dvorani DKUD Angel Besednjak, Heroja Zidanška 13, Maribor, s pričetkom ob 19. uri.
V skladu s Pravili društva je ob prihodu na srečanje potrebno svoj stan dokazati z ustreznim uradnim dokumentom in vplačati letno članarino.
Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu na št. 062 31-891, vsako drugo in četrto soboto v mesecu, od 17. do 19. ure. VABLJENI! M-MM
OSAMLJENI, star 40 let, s srednjo mehanizirano kmetijo, želi spoznati žensko, staro od 25 do 40 let, alkoholičarke ne pridejo v poštev. Ponudbe na upravi lista pod »ČAKAM TE«. M-2089
POSLOVNI PROSTOR ALI VEČJO SOBO v SREDIŠČU MURSKE SOBOTE iščem. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod BUTIK. M-2094
POSTAVLJAM VENECIJANSKI TLAK IN KERAMIČNE PLOŠČICE. Sprejemam naročila. Keramičar-stvo Klar, Ivanci 66, 69222 Bogojina, telefon 76-340. M-2117
PRAZNE, LAHKO TUDI SLABŠE OHRANJENE HLEVE V KROGU,
BAKOVCIH ali OKOLICI vzamem v najem. Cesnik-Pirnat, Krog, Ravenska 18, telefon: 25-078. M-2120
STRAN i?
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po tragični nesreči za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Mihael Fotivec
iz Žižkov
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Jožetu Horvatu za ganljive besede ob odprtem grobu ter delovnemu kolektivu Kovinarja iz Kočevja.
Žižki, Kočevje, Hamilton, Toronto, I. I. 1988
Žalujoči: sestra Ana, sinovi Franc, Štefan in Jože ter hčerki Rozina in Vera iz Kanade z družinami
V kratkem joku »MAMA« zaklicala sem v slovo, od tedaj me več med vami ni. ljubite me v spominu vi.
ZKENMA
9.	januarja nas je tragično zapustila, v petem letu starosti, naša predraga hčerka, sestrica in vnukinja
Nina Šafarič
s Petanjec
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi -se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v najtežjih trenutkih ob strani, v tako velikem številu spremljali našo NINO k njenemu prezgodnjemu počitku in zasuli njen grobek s cvetjem.
Posebna hvala osebju Pediatričnega oddelka kirurških strok UKC v Ljubljani za pomoč in oskrbo.
Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, VVZ in OS Tišina, predstavnici KS za poslovilne besede, tov. Ljubu za odigrano Tišino, GD Petanjci in delavcem Radenske, tozd Mineralna voda.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
NEUTOLAŽLJIVI VSI NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA Prenehalo je biti zlato srce našemu
Bojanu Lebarju
iz Lendave
' Bil je lep sončen januarski dan, ko smo se otrpli v nemi žalosti poslavljali od tebe — naš BOJAN. Samo 26 let je trajalo Tvoje mlado življenje. V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tihi boli pospremili do njegovega preranega groba in mu darovali toliko prelepega cvetja.
Iskrena hvala č. gospodu kaplanu, govornikoma inž. Štefanu Hariju iz sindikalne organizacije tozd RPNP INA NAFTA Lendava in Rajku Stuparju, predstavniku Kulturnega društva Lendava, za tople besede slovesa. Prisrčna hvala pevskemu zboru iz Bistrice, godbi na pihala in vsem, ki ste nam poskušali olajšati našo veliko bolečino.
Lendava, 24. januarja 1988
ŽALUJOČI: žena Lela, starši, sestra Breda z družino in vse drugo sorodstvo
UMRL JE MOJ
Bojan
SAMO NJEGOVA LELA
Že leto te zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
6.	februarja bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Franc Škaper
iz Doliča
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu!
ŽALUJOČI: ŽENA GIZELA, SINOVI IN HČERKA Z DRUŽINAMI TER VNUKI
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl!
S. Kosovel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, omame in sestre
Marjete Železen
iz Gregorčičeve ulice 49 v M. Soboti
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ji v času bolezni stali ob strani.
Hvala predstavniku KS za poslovilne besede in g. župniku iz Bodonec s pevci za pogrebni obred.
M. Sobota, 23. januarja 1988
VSI NJENI
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, zet, svak in sorodnik
Geza Perkič gostinski delavec iz M. Sobote
1 Z neutolažljivo bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, vence, prispevke v dobrodelne namene, za izrečena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala delovni organizaciji Hotela Diana za izkazano pomoč in njenemu predstavniku za ganljive besede ob slovesu. Hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI NEIZMERNO RADI
Zakaj si mora! nam umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po krajši bolezni nepričakovano zapustil dragi mož, oče, zet, brat, stric, svak in boter
Jožef Nemec
iz Večeslavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za besede slovesa.
Hvala tudi Firmi Avgust Huber iz ZRN, kolektivom Borova, AMZS in Mure.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Jože in Maksimiljan, sin Franc z družino, tašča, brata in sestra z družinami ter družina Recek iz Kanade
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej več tebe ni.
Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
Ohranili te bomo v lepem spominu!
ŽALUJOČI: mož Ernest in sestra Marta z družino
V SPOMIN
22.	januarja je minilo leto, odkar nas je nepričakovano, za vedno zapustila naša draga žena in sestra
Jolanka Kardoš
iz Sebeborec
ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in zet
Franc Jerič
iz Gančan
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala medicinskemu osebju internega oddelka, mojstru Štefanu Maučecu iz Gančan, sodelavkam Tobaka, Panonije, Mure, tozd Oblačila, 211. brigada, Lesnine, sošolcem 8. a razreda OŠ Beltinci, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in pevkam ter govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Regina, hčerki Martina in Marija z možem Stankom, sinovi Izidor z ženo Brigito, Branko in Pavel, vnukinji Darja in Petra, tast, tašča in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in sestre
Marjete Lopert
roj. Sabo iz Beltinec
se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma iz Beltinec, posebno dr. Zadravcu za lajšanje bolečin, pomoč med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se sosedi Mariji Glavač in sestrični Mariji ter vsem drugim, ki so ji pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala sodelavcem GP Graditelj Beltinci in Mure, tozd Perilo, prikrojevalnica, 119., 118., 114. in 112. brigade, za podarjene vence in izrečeno sožalje.
Hvala predstavniku KS Beltinci za poslovilne besede, g. kaplanu in pevcem za opravljeni obred.
Iskrena hvala tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsak trenutek radosti, ki ste ji ga nudili v življenju, jo tolažili med njeno boleznijo, jo imeli radi in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Beltinci, 22. januarja 1988
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaprl si za vedno trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živi.
Tiho in brez slovesa nas je komaj v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, sin, stari oče in stric
Franc Sever
iz Prosečke vasi 34
Čeprav si tiho in skromno, kot si živel, odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečine, le mir, večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Utihnil je tvoj glas in obstalo je tvoje ljubeče srce.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali vence in šopke, bratom, sestri, bratrancem, sestričnam, stricem, strinam, sosedom, prijateljem, znancem, učencem 7. b razreda, kolektivom Agroser-visa, Agromerkurja, 323. brigadi ozda Mura, Potrošnika — špeceriji, kleti in železnini. Zahvaljujemo se govornikom KS, G D, NK in Potrošnika. Posebna zahvala za pomoč Fujsovim iz Prosečke vasi 32.
Žalujoči: žena Kristina, sin Zlatko z družino, sinova Feri in Drago ter hčerki Zlata in Vlasta z družino
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
4-i-i-L—*-1-s—ii—>-*-Ž-*---
STRAN 19
v besedi in sliki
Srečanje bratstva in prijateljstva
Letos sedež v Lendavi Sest obmejnih slovenskih in sedem hrvaških občin že 27 let sodeluje v okviru manifestacije Srečanje bratstva in prijateljstva. Gre za neke vrste sindikalno pobratenje, saj so nosilci oziroma organizatorji določenih programov občinski sindikalni sveti. Od pomurskih občin deluje v tej zvezi občina Lendava. Sedež manifestacije je vsako leto v drugi občini. Letos je na vrsti občina Lendava. Na sobotni slovesnosti v Ivancu na Hrvaškem so predstavniki občinskega sindikalnega sveta uradno prevzeli naloge gostitelja oziroma usklajevalca programov. Za vsebino pa se bodo kmalu dogovorili na seji v Lendavi. Na slovesnosti v Ivancu je občinski štab za civilno zaščito Lendava prejel plaketo bratstva in prijateljstva, sekretar lendavskega občinskega sindikalnega sveta Janez Bošnak pa je dobil listino bratstva in prijateljstva.
Š. S.
Veliki načrti soboškega turističnega društva
Turistično društvo Murska Sobota ima tudi letos velike načrte. Med drugim si bo upravni odbor prizadeval vzpostaviti še tesnejše stike z organizacijami združenega dela, predvsem s področja trgovine, gostinstva in turizma. Hkrati pričakuje tudi večje zanimanje mestnih krajevnih skupnosti za njihovo delovanje. To velja že za spomladansko akcijo Naše mesto — čisto mesto, ki jo bodo organizirali med 28. marcem in 2. aprilom. Skupaj s komunalno organizacijo, krajevnimi skupnostmi Murske Sobote in hišnimi sveti bodo namreč pripravili akcijo tedna čistoče. V okviru le-te bo društvo razpisalo tudi tekmovanje za najlepše rože na oknih ali balkonih oziroma za najlepši videz celotnega hišnega okolja. Spodbudilo bo tudi lepo urejanje izložb.
Več nameravajo storiti tudi za delovanje turističnih krožkov in podmladka. Razpis za izdelavo turističnega kažipota naj bi v še večji meri pritegnil vse zainteresirane dejavnike v mestu. Pripravljajo tudi izdajo turističnega prospekta Murske Sobote, če pa bo uspel natečaj za izdelavo turističnega vodnika, bodo natisnili tudi to publikacijo.
Akcijo Pri nas strežemo z nasmehom, ki lani ni uspela, bodo letos ponovili. Prav tako bodo člani soboškega turističnega društva začeli spodbujati lepše odnose do ljudi, tudi v uradih in ustanovah, ter organizirali več zanimivih predavanj. Društvo bo 18. junija pripravilo Veselo gostuvanje, pri čemer bodo skušali bolj pritegniti kulturne delavce. Srečanje pri bazenu bo 6. avgusta, Miklošovo senje pa načrtujejo 6. decembra.
M. Jerše
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV PREKMURSKIH GORIC GORIČ-
KO_________________________________
Ob drugi obletnici
14.	decembra lani sta minili dve leti od ustanovitve Društva, vinogradnikov »Goričko«, ki naj bi združilo ljubiteljske vinogradnike Goričkega. Osnovni namen je bil in bo dvigniti strokovno raven znanja svojih članov prek predavanj, praktičnih prikazov, izletov, ocenjevanj vin in družabnih prireditev. V teh dveh letih smo organizirali osem strokovnih predavanj, 16 praktičnih prikazov rezi v različnih krajih, vsakoletno društveno ocenjevanje vin; prvo leto je bilo ocenjenih 40, drugo pa že 95 različnih vzorcev vin. Vinogradniki so se masovno udeleževali tudi izletov; tako smo si ogledali vinsko klet na Ptuju in vinograde v okolici Ljutomera in Ormoža ter vinogradništvo v okolici Nežiderske-ga jezera v Avstriji. Lani pa smo. obiskali vinsko klet v Metliki, Kartuzijo Pleterje in vinograde v okolici Krškega, Spoznavali pa smo tudi vinogradništvo Madžarske. V sodelovanju s Turističnim društvom M. Sobota in Hotelom Diana smo za Martinovo pripravili poskušnjo mladega vina v središču M. Sobote in martinovanje v kavarni Hotela Diana.
Ti dve prireditvi bosta tradicionalni. Poleg družabnih prireditev so za leto 1988 v programu še organizacije štirih strokovnih predavanj, društveno ocenjevanje vin, praktični prikazi rezi, sajenja vinske trte in seveda izleti.
Letos bomo obiskali Kmetijski sejem v Novem Sadu in fruško-gorske vinograde, drugi izlet pa bo v Goriška Brda. Vinogradnike vabimo, da dopolnijo ta program s predlogi. To bo mogoče na rednem letnem zboru društva, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 9. uri v kavarni hotela Diana v Murski Soboti. Vabljeni stari in novi čla-
Režiserji drugi — igralci isti v	O	O
Troje zadev bi lahko postavili v ospredje v poročilu s torkovega zasedanja zborov skupščine občine Gornja Radgona (2. februarja 1988):
Že skoraj zgubljeno poročilo o izvajanju ukrepov družbenega varstva v sisih materialnih dejavnosti ter DSSS s povzetkom analize njihovega delovanja; informacijo o uresničevanju načrtovanega zaposlovanja ter poročilo o izvajanju Sasa o štipendiranju; kot pomembno točko dnevnega reda, o kateri je bilo le redko izrečenih toliko besed kot na tokratni seji, pa moramo omeniti tudi predlog odloka o proračunu občine za leto 1988.
Režiserji drugi — igralci isti — s tem stavkom je delegatka DPZ-ja na ločeni seji izrazila bojazen, da bo čez leto v sisih, o katerih je bilo v zadnjih mesecih izrečenih veliko besed, popolnoma enako kot danes, le da bo »z njimi upravljal nekdo drug«. Vzrok te bojazni je njeno prepričanje, da ne bo bistvenih sprememb zaradi tega, ker bodo »igralci« (zaposleni) ostali isti, družba (vodilni v občini) pa je premalo odločna, da bi začela z
ni društva. Po zboru bo strokovno predavanje iz kletarstva.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
MURSKA SOBOTA
Znova seminarji za delegate Tudi v letošnji sezoni Delavska univerza Muska Sobota nadaljuje s seminarji za delegate skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Denar za seminarje je zagotovljen in je torej za udeležence brezplačen. Na njih bodo vabili tudi vodstva krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter predsednike delegacij. Žato je v posameznih krajevnih skupnostih soboške občine nujna usklajena aktivnost, ker bo le na ta način možno uspešno izvesti predavanja.
Soboška delavska univerza že zbira prijave za omenjene seminarje, za katere predlagajo tri osnovne teme. To so: Delo delegacije v družbenopolitičnem sistemu; Aktualni položaj v gospodarstvu in družbenih dejavnostih soboške občine, Zvezna, republiška in občinska resolucija za leto 1988. Pri slednji bi obravnavali predvsem vsebinski vidik in dileme, ki se pojavljajo ob tem. Celotni seminar traja štiri ure, posamezne teme pa uro in pol do dve.
M. Jerše
zapoznelimi sankcijami. Ali bo odslej dovolj močna, da bo sprejete sklepe uresničila in reorganizacijo izpeljala dosledno? Problem brezposelnosti v radgonski občini še ni tako pereč drugje, kljub temu pa se je potrebno zamisliti tudi nad temi 250 iskalci zaposlitve. Še posebej, če je res, da je 62 odstotkov teh mladih, ki so končali 3. ali 4. stopnjo izobrazbe ter da je okrog 30 med njimi takih, ki že nekaj let ne morejo dobiti zaposlitve (je med drugim v razpravi dejal sindikalni predsednik, sekretarka mladine pa je opozorila na »izkoriščanje mladih, ki končajo šolanje in iščejo zaposlitev: veliko delovnih organizacij sprejema mlade le za opravljanje pripravništva, nato pa vzame v delovno razmerje spet novega pripravnika.« Po njenem mnenju je to izrabljanje poceni (a šolane) delovne sile.
V družbenopolitičnem zboru so kar veliko spregovorili o proračunu občine. Tudi občinska blagajna je vse bolj prazna, vendar DPO-ji menijo, da bi se v njej kljub vsemu moral najti denar za njihovo delovanje. Zago
PRESTAVITEV SKULPTURE
Prejšnji četrtek smo bili v Murski Soboti priča ponovne postavitve skulpture pokojnega akademskega slikarja Ladislava Danča, ki je bila svojčas na soboški pošti. Pri nadzidavi sosednje banke so jo pred leti odstranili, zdaj pa ga ponovno odkrili, in tako bo velika železna konstrukcija, ki jo je zvaril prav tako pokojni Ludvik Žalik, krasila doslej prazno steno glasbene šole s strani Rozmanove ulice.
Pri postavitvi je organizacijo prevzel Zavod za ekonomiko in urbanizem, predvsem njegova predstavnika Jana Kovač in Stanislav Žigo, prostovoljno pa so priskočile na pomoč delovne organizacije: SGP Pomurje, komunalno podjetje Sobota in Elektro Murska Sobota.	bb
Foto: Nataša Juhnov
IZ PORABJA
Moraih priznati, da sem dolgo okleval z obiskom župnika in upravitelja števanovske fare Istvana (Stefana) Totha, ker sem večkrat slišal, da menda ne govori slovensko, oziroma bolj slabo, in da zdaj v tamkajšnji farni cerkvi poteka vse samo v madžarskem jeziku. Tako so menda zahtevali mladi. Kdaj se je to zgodilo in ob kakšni priložnosti — ali, denimo, na enem izmed njihovih sestankov, o čemer bi obstajal tudi zapisnik — tega pa še nisem uspel zvedeti. In me res zelo zanima, predvsem še, koliko mladih naj bi to zahtevalo. Ali tudi tisti iz
Soboški asfalterji so že dalj časa znani po svojih površnostih, posebno pri raznih »krpanjih«. Eno takšnih so pustili za sabo tudi pred vhodom v blok na Titovi 16, na dvorišču Blagovnice. Kljub mnogim opozorilom se morajo stanovalci po dežju še vedno izogibati mlaku-ži, ob mrazu pa ledu. Pravi nered pa je tudi na parkirišču, ki je včasih tako natrpano, da stanovalci s svojimi avtomobili sploh ne morejo na cesto. Ali namestitev table: »Parkiranje dovoljeno samo za stanovalce« res toliko stane?
Foto: Janko Stolnik
tavljanja plač funkcionarjem ni dovolj, kajti vsako dobro politično delo nekaj stane. Pri sprejemanju sklepov se je mladina zdržala »Zaradi motečega odnosa izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij.« V sprejetih sklepih je DPZ obvezal izvršni svet, da bo čez leto za DPO-je in druge omogočil zagotavljanje manjkajočih sredstev, predsedstvo OK SZDL pa bo skrbelo za izvajanje tega sklepa.
Delegatski vprašanji oziroma pobudi sta bile dve — delegat iz DO Radenska je podal pobudo, da bi letni bazen v Radencih dobil status objekta širšega družbenega namena, delegat iz DO Gorenje EIrad pa je postavil vprašanje, kako bo z zaposlenimi v sisih materialnih dejavnosti po reorganizaciji.
Očitno pa v radgonski občinski skupščini ne gre brez zapletov; nekdo bo moral odgovoriti, kje je ostala pobuda sindikalne delegacije z decembrske seje, da so jo delegati republiške skupščine dobili šele pred štirinajstimi dnevi?
Bernarda Peček
KAJ JE RES?
Virice, Andovec in Otkovec, ki prav tako sodijo v števanovsko faro?
Končno je napočil trenutek, ko sem pritisnil na zvonec pred vhodom v župnišče v Števanovcih. Kmalu sem zaslišal korake in srce mi je nekoliko močneje zabilo. Kaj se bo zgodilo? In že so se vrata odprla, pred menoj pa je stal župnik Istvan, sicer brez duhovniške obleke. Prijazno mi je odzdravil, in to v slovenščini. Ko sem se mu predstavil in povedal, da bi ga rad intervjuval, mi je najprej odgovoril, da nima časa, ker mora na pogreb na Gornji Senik, in da bi bil rajši, če bi
SPREJEM ZA OBČANE, KI SO DOSEGLI IZJEMNE REZULTATE
Boljši in najboljši
V današnjem času nenehne naglice, naporov za prodobivanje osnovnih materialnih dobrin in boja za človeka vredno življenje večkrat pozabljamo na tiste, ki so s svojim delom ali pa dosežki na drugih področjih dela in ustvarjalnosti naredili še več. To so ljudje, ki so se kljub vsakodnevnim težavam še posebno izkazali. Vse prevečkrat jih pozabljamo, zato so se pri Skupščini občine Gornja Radgona odločili, da jim pripravijo sprejem. Povabljeni so bili delavci, študentje, športniki in drugi, vsem pa je verjetno veliko pomenilo že to, da so se jih v domači občini
spomnili.
Omenimo najprej mlajše povabljence. Brigita Čavužič je študentka VEKSA v Mariboru in je dosegla vidne uspehe na šahovskih tkemovanjih na ravni SR Slovenije ter na mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu, izbrana pa je bila tudi za športnico leta 1987 občine Gornja Radgona. Jana Hibler je dijakinja 3. letnika srednje družboslovne šole v Mariboru, na zveznem tekmovanju v nemškem jeziku je dosegla odlično 2. mesto. Boštjan Kampuš je učenec OŠ Jože Kerenčič v Gornji Radgoni. Čeprav je še mlad, je postal državni prvak v motokrosu, v časopisu pa so ga imenovali »pozlačeni de-
prišel kdaj drugič, potem pa me je vseeno povabil noter. Rekel sem namreč, da ne bo dolgo trajalo. In kmalu sva kramljala kot stara znanca. Moj pomislek je bil torej odveč.
Najprej sva se pogovarjala, kaj je značilno za števanovsko faro.
»V naši fari živi okrog 700 ljudi. Poleg Števanovec spadajo sem še An-dovci, Virica in Otkovci; to so pravzaprav danes že števanovski zaselki. Ritkarovci, ki so del združene vasi z Virico in prav tako spadajo v števanovsko občino, pa so zaenkrat vključeni v župnijo na Gornjem Seniku. Mogoče se bodo letos priključili k nam. Naša župna cerkev pa je stara že čez 200 let in še ni bila temeljiteje obnovljena.«
— Ste tudi vi iz Porabja?
»Da, doma sem bil na Gornjem Seniku, sem pa sem prišel pred sedmimi leti, ko je umrl dotedanji župnijski upravitelj Ludvik Markovič. Tako niti nisem bil kaplan, ampak sem takoj postal župnik.«
— Govori se, da je zdaj v vaši cerkvi vse samo v madžarščini. Ali je res tako?
»Da, tudi jaz sem to že slišal in me močno boli. Res da so maša in drugi cerkveni obredi v madžarščini, toda pridiga je dvojezična in tudi cerkvene pesmi pojemo v obeh jezikih. Tudi pri spovedi se prepletata madžarščina in slovenščina. Kakor kdo govori z mano, tako jaz z njim. Z mamo, ki živi tukaj, se pogovarjava samo slovensko.«
— Kako pa je na Gornjem Seniku, kjer po smrti Janoša Kuharja prav tako vi opravljate cerkvene obrede?
»Tam pa je skoraj vse tako kot prej. Vse je torej v slovenščini. Tako so oni želeli.«
— Kaj pa verouk?
»Verouk imajo otroci pri nas v šoli. Učimo se v madžarščini, ker imamo samo takšne knjige, Oče naš in nekatere druge molitve pa molimo tudi v slovenščini.«
— Imate kakšne stike s Slovenijo?
ček na motorju«. Karmen Potisk je letos diplomirala na medicinski fakulteti. Bila je odlična študentka in je za raziskovalno nalogo prejela Prešernovo nagrado. Boris Rihtarič je učenec Oš 12 talcev v Dimu ob Ščavnici in je član pionirske reprezentance v namiznem tenisu, kjer dosega vidne rezultate. Darja Žunič .je diplomirala na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Za raziskovalno delo je prejela zlati znak univerze v Mariboru, tačas pa je na podiplomskem študiju v okviru 2000 raziskovalcev.
Na sprejem so povabili tudi Iva Vuka, ki je sicer član izvršnega sveta SO Gornja Radgona, saj je ob delu končal podiplomski
študij in si pridobil naziv magister poslovne politike in organizacije. Kar nekaj gostinsko-turi-stičnih delavcev je prejelo priznanje za vidne dosežke na minulem lanskem Gostinsko-turi-stičnem zboru. Tako je Stanko Ščavničar iz hotela Grozd dosegel prvo mesto na tekmovanju gostincev v teku s 'pladnji čez ovire .. . Marika Premoš iz hotela Radin je prejela zlato kolajno za animacijo in znanje tujega jezika, Olga Golob ter Verica Korošak, ki sta prav tako iz Radina, pa sta se izkazali s pogrinjkom oziroma z vzorno ureditvijo sobe. Iz Radenske pa je tudi Miro Matjašec, ki je kot športni ribič sodeloval na številnih tekmovanjih ribičev ter bil lani državni prvak. Ludvik Matis se je posebno izkazal pri svojem delu; kot poklicni orodjar je zaposlen, v DO Gorenje EIrad in je bil lani razglašen za inovatorja leta. Irena Pevec je dolgoletna prizadevna učiteljica in mentorica telesne vzgoje; kot mentorka ŠŠD na Oš Jože Kerenčič prejela zlato značko. Prav tako na športnem področju pa je dolgih štirideset let prizadevno delal in se ubadal z organizacijskimi posli Vladimir Škof. Rudi Kocmut iz Gorenja EIrad pa se je že večkrat udeležil svetovnih prvenstev invalidov in si tudi priboril medalj0-	Bernarda Peček
»Da, srečujem se z dolenskim in markovskim župnikom, pa tudi s soboškim in lendavskim sem se že srečal.«	,
— Ali ste se kje pogovarjali, da bi kdo študiral teologijo v Sloveniji?
»Pogovarjali smo se že, vendar to, ni tako lahko uresničiti. Premalo nas je; manj kot v Sloveniji. Tudi za jezikovno izpopolnjevanje so možnosti.«
Števanovski(porabski) župnik Istvan (Štefan) Toth
— Kaj pa o izmenjavi duhovnikov ste že slišali? Bi bilo dobro, če bi na Gornji Senik prišel župnik iz Slovenije?
»Da, slišal sem o tem. Mislim, da bi bilo dobro. Tako želijo tudi Gor-njeseničani. Jaz imam sedaj preveč dela.«
In res so ga medtem zunaj že čakali, da so ga peljali na »pokapanje« (pogreb) na Gornji Senik. Odel si je torej duhovniško obleko.
Jože GRAJ
STRAN 20
VESTNIK 4. FEBRUARJA 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 4. februarja 1988	Št.: 4
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
36.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
37.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
38.	Statut Stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
39.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona
40.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vza-
jemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
41.	Ocena stanovanjskih razmer v občini Gornja Radgona
42.	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
43.	Merila in pogoji za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV
36
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, štev. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Radgona
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
I.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Rad-gona ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj,
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj,
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Gornja Radgona s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti;
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti;
—	soustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti; *
—	naloge na področju splošne, ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen.
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Gornja Radgona, Trg svobode. Stanovanjska skupnost se vpiše v sodni register.
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci preko organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	upokojenci in invalidi preko svojih združenj in društev;
—	delovni ljudje, občani in stanovalci preko krajevnih skupnosti;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, preko osnovnih organizacij zveze sindikatov;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih obrtnih in drugih združenj;
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš preko krajevnih skupnosti;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, preko zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki;
—	člani stanovanjskih zadrug preko stanovanjske, zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, preko svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7. člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbene usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih niš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti in solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV PRI STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
8.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemom ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč, namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj;
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti, namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
—	obseg združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev;
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki;
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve, razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja;
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin;
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine, namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	tehnologijo stanovanjske graditve;
—	ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	• naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
'	11. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejemamo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upkojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
14.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z, drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
2.	Zagotavljanje sredstev
15.	. člen
Delovni ljudje, delavci in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka;
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
—	lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost;
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
—	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev;
—	sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
16.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz
dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni’ lastnini, skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemno-stno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih Skupnosti ali drugih družbeno pravnih oseb kot vlagateljev S samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
20.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
21.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
22.	člen
Zbor uporabnikov šteje 33 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 7 delegatskih mest.
23.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije in konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 23 delegatov;
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev preko delegacij krajevnih skupnosti: 9 delegatov in
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost preko svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma preko osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata.
24.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki:
—	programirajo,
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini preko svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih: 7 delegatov.
25.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba
26.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	način dela in odločanje v skupščini stanovanjske skupnosti
27.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov obeh zborov skupščine.
28.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov;
—	enakopravno v obeh zborih;
—	samostojno v posameznem zboru.
29.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skuppčine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah ža nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
—	soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti oziroma skupne strokovne službe;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti, oziroma skupne strokovne službe;
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine;
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statuta stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti: — o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve:
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
-	+ o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	• o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij ;
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vza-jemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziro-
ma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
33.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4. Skupni organi skupščine
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika, in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj;
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
—	odbor za samoupravni delavski nadzor;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pristojnost posameznega skupnega organa, t. j. odbora oziroma komisije določa statut stanovanjske skupnosti.
5. Občasni skupni organi
36.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI. TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVALJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
38.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Enota stanovanjske skupnost je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enot in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VIL SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
39.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri uskljajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VIII. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
40.	člen
Stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se
določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
IX. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
41.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena se oblikujejo skupne strokovne službe naslednjih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	stanovanjske skupnosti,
—	komunalne skupnosti,
—	cestne skupnosti,
—	kmetijsko zemljiške skupnosti.
X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
42. člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti,
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin;
—	prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
43.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev skupne strokovne službe v deležu, ki je določen v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe.
Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
XI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
44.	člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno;
—	delegati v skupščini in skupnih organih;
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
45.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanje skupnih organov in delovne skupnosti skupne strokovne službe.
46.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
47.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
48.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
49.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini;
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
51. člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	z občasnim informiranjem o delu stanovanjske skupnosti, z objavljanjem v občinskem glasilu;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnih objavah pomurskega Vestnika;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v sedmem členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
53.	člen
Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVI. REŠEVANJE SPOROV
54.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
55.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta dve tretjini ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
57.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Ta samoupravni sporazum potrjuje skupščina občine Gornja Radgona.
59.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-17/81-1
Datum :25/6-1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Drago HORVAT, 1. r.
37 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, ki je bil sprejet na seji skupščine dne 25/6-1982, sprejete na izredni seji skupščine dne 17/1-1986.
1.	člen
V 43. členu se za prvim odstavkom doda besedilo;
»Trenutno neangažirana sredstva se lahko uporabijo za kratkoročno premostitev likvidnostnih težav organizacij združenega dela iz občine Gornja Radgona.
Premostitev likvidnostih težav, se bo izvajala izključno z eskonti-ranjem menic pod naslednjimi pogoji:
— imetnik menice mora biti uporabnik družbenih sredstev iz občine Gornja Radgona, — menica mora biti avalirana s strani banke, — ostale pogoje določi Odbor za graditev in prenovo.« Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 025-1/88
Datum: 17/1-1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
Vida JUG, 1. r.
38
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. 13/81) ter 4. in 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. 6. 1982 sprejela in na seji dne 29. 10. 1982 dopolnila naslednji
STATUT STANOVANSJE SKUPNOSTI GORNJA RADGONA
I.	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine dne 25/6—1982 je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini;
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena in obsega naslednje naloge:
—	dogovarjanje o združevanju sredstev za graditev stanovanj, — določanje politike in planiranje graditve stanovanj, — organiziranje družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, — določanje politike in sprejemanje osnov in meril za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	dogovarjanje o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarin
—	zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	skrb za varstvo in izboljšanje stanovanjske kulture ter uresničevanje drugih skupnih interesov.
4.	člen
Stanovanjska skupnost nastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev.
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
5.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost je odgovorna za svoje obveznosti do tretjih z vsemi sredstvi, ki jih uporablja in z njimi razpolaga.
6.	člen
Samoupravno stanovanjsko skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe do 1.000.000 din po sklepu odbora za graditev in prenovo stanovanj za vzajemnostna sredstva, po sklepu odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami za sredstva stanarin in najemnin in po sklepu odbora za solidarnost za solidarnostna sredstva, nad 1,000.000 pa po predhodnem sklepu zboru uporabnikov.
Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za zastopanje.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Gornja Radgona odprt žiro račun in druge račune.
8.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravno stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Gornja Radgona, Trg svobode št. 12.
9.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti.
10.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona«.
Štampiljka je okrogle oblike.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
11.	člen
Z namenom uresničitve pravic, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve iti o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	določimo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti:
12.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščina stanovanjske skupnosti sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
13.	člen
Zbor uporabnikov šteje 33 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 7 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
14.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
15.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
16.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
17.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti;
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine;
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih ptedpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen
—	Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
19.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; — o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij ;
— o upravljanju z združenimi sredstvi nad 1,000.000 din;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju'1 in uporabi vza-jemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
21.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4. Skupni organi skupščine
22.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
23.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
24.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
25.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe :B
—	odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj;
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
—	odbor za samoupravni delavski nadzor;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
26.	člen
4.1.	Odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti;
—	pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti;
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno vsklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi;
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin;
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov;
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin;
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov za lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše;
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 5 članov.
27.	člen
4.2.	Odbor za graditev in prenovo stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
— upravlja s sredstvi vzajemnosti do 1,000.000 din;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve in prenove stanovanj;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve in prenove stanovanj v občini;
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve in prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve in prenove;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge ukrepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje in prenove, njihovo strukturo, vrsto in kvaliteto;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oz. prenovo;
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi ali prenovi stanovanj;
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve in prenove;
—	- skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve in prenove;
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve in prenove;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve in prenove;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve in prenove;
—	pripravlja predlog delitve vzajemno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci;
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo in prenovo;
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj in prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
28.	člen
~	4.3 Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
— upravlja s sredstvi stanarin in najemnin do 1,000.000 din;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	pripravlja predlog' letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin;
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih najemnin, stanarin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo;
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin;
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja;
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 5 členov.
29.	člen
4.4.	Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	upravlja s sredstvi solidarnosti do 1,000.000 din..
/	— skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zboru uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti«!
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi.s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, in stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost;
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine;
—	proučuje vprašanje ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju;
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
30.	člen
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje 3-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV;
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega oz. solidarnostnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oz. stanovanjske hiše.
5. Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
31.	člen
Odločitev in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitev in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
32.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
33.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti, na svoji seji.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
34.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
35.	člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo izvršnemu svetu skupščin občine Gor. Radgona, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
36.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejme sklepe z večino glasov vseh članov.
6.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
37.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa;
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konference delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu in upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve; zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja;
—	da dejavno delujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov;
—	da skrbijo za obveščanje konference delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
38.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu in v skupščini oziroma zborih, upoštevaje smernice, stališča in sklepe konference delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
7.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
39.	člen
Podrobnejše doložbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
40.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enoto stanovanjske skupnosti.
41.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredelijo naloge, postopki, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
42.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
43.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
V. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
44.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
	— skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov;
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupščina;
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost;
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva;
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor.
45.	člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
46.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor;
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora;
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
V	I. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
47.	člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki;
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
48.	člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
VIL USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
49.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki;
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije;
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva:
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo preko Zveze;
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim;
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike;
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije;
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanju skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
VIII. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti;
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
51.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
IX. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
52.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb;
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti;
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi;
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plana stanovanjske skupnosti;
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
54.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, pobudo delegacij oziroma konference delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelj stanovanjske skupnosti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
X. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
58.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnsoti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi' v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost;
—	izdela načrt ukrepov po načelih družbene samozaščite;
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanja stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje;
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot na primer: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo);
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnosti stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za:
—	zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov;
—	zagotovitev obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov;
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev;
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri:
—	opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic),
—	pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
—	pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe,
—	razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenj tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnosti stanovalcev.
Odbor pripravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XI. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
59.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
60.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanoviteljice stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktih stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
61.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti;
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu skupščine občine Gornja Radgona;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnih objavah pomurskega Vestnika;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti
XII. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
62. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena se oblikujejo skupne strokovne službe naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	stanovanjske skupnosti,
—	komunalne skupnosti,
—	cestne skupnosti,
—	kmetijsko zemljiške skupnosti.
63.	člen
V skupni strokovni službi se za stanovanjsko skupnost opravljajo zlasti naslednje naloge:
—	• pripravlja, razmnožuje in posreduje gradivo za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov;
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila;
—	opravlja administrativna in druga splošna strokovna opravila za stanovanjsko skupnost;
—	opravlja računovodsko in finančno materialno poslovanje;
—	opravlja tehnično strokovne naloge in investitorstvo;
—	opravlja upravno-administrativna in pravno premoženjska opravila.
64.	člen
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
65.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
66.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost stanovanjske skupnosti, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti.
67.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti.
XIII. REŠEVANJE SPOROV
68.	člen
Stanovanjska skupnost lahko ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
69.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XIV. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
70.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona odgovorna skupščini občine.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71.	člen	,
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
72.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
73.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut stanovanjske skupnosti iz leta 1978.
74.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-18/81-1
Datum: 29. 10. 1982
PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE Leonida PUKLAVEC, 1. r.
39
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona, ki je bil sprejet na seji skupščine dne 25. 6. 1982 in dopolnjen na seji dne 29. 10. 1982, sprejete na izredni seji skupščine dne 17/1-1986
1.	člen
V 27. členu se na koncu doda nov odstavek: »Odbor za graditev in prenovo šteje 5 članov.«
2.	člen
V 50. členu se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki glasi: »Skrbi za plasma trenutno neangažiranih sredstev v smislu 43. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona.
Spremembe in dopolnitve statuta začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 36-17/81
Datum: 17/1-1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
Vida JUG, 1. r.
40
Na podlagi 18. člena Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona in 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št.: 15/81) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na seji dne 31/1-1985 sprejel naslednji
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI, ZDRUŽENIH V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom ureja samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve' iz združenih sredstev vzajemnosti, zlasti pa:
—	namen porabe sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, — vzajemnost pri reševanju stanovanjskih vprašanj,
—	upravičence za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, — splošne pogoje za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, — postopek razpisa in dodelitve stanovanjskih posojil, — kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	prehodne in končne določbe.
II.	NAMEN PORABE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO GRADITEV
2.	člen
Kreditiranje stanovanjske gradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev v stanovanjski skupnosti.
3.	člen
Stanovanjska skupnost razporeja združena sredstva vzajemnosti za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastnini ter za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
4.	člen
Z letnim načrtom ali sklepom pristojnega organa stanovanjske skupnosti se lahko razporedijo sredstva tudi v drugačnem razmerju,
če se izkaže, da bi bila sredstva ob taki razporeditvi bolj smotrno porabljena.
5.	člen
Začasna prosta združena sredstva vzajemnosti se lahko uporabljajo za premostitvene kredite družbenim in etažnim investitorjem družbene usmerjene stanovanjske gradnje, vendar le do višine kredita, ki jim v skladu z merili tega pravilnika pripada.
6.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se po tem pravilniku uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lasti,
—	gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	gradnjo in nakup stanovanj v etažni lastnini,
—	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	preurejanje podstrešij stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, pri katerem izda ustrezno soglasje Samoupravna stanovanjska skupnost,
—	za gradnjo družbenih stanovanj, namenjenih deficitarnim kadrom v manj razvitih območjih v občini Gornja Radgona,
—	premostitvene kredite družbenim in etažnim investitorjem družbene usmerjene stanovanjske gradnje.
III. VZAJEMNOST PRI REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
7.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki imajo sedež v občini Gornja Radgona ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote in ostale OZD (poslovne enote, poslovalnice, itd.), ki združujejo sredstva v občini Gornja Radgona ter pri njih zaposleni delavci, ne glede na to, kje imajo ti delavci domicil.
IV. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI
8.	člen
Pravico do kredita imajo:
1.	Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti;
2.	Delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. v delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščena;
3.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavhost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti;
4.	Upokojenci in invalidi pod pogoji, ki so opredeljeni v nadaljevanju tega pravilnika.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI
9.	člen
Krediti za nakup ali gradnjo stanovanj v družbeni lasti se dajejo za dobo največ 10 let po 4% obrestni meri.
Krediti za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ter stranovanj-skih hiš v zasebni lasti se dajejo delavcem največ za dobo 14 let po 4% obrestni meri, ki se po poteku 10-ih let poveča za 2 %.
10.	člen
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti vračajo kredit v polletnih anuitetah, delavci in ostali upravičenci iz 8. člena tega pravilnika pa v enakih mesečnih obrokih. Mesečni obrok ne sme biti nižji od 1.000 din.
11.	člen
Znesek kredita, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 50.000 din.
Ta znesek se vsako leto korigira z indeksom povišanja cene stanovanjske površine v preteklem letu v SR Sloveniji, pred razpisom natečaja oz. pred dokončno potrditvijo liste upravičencev do kred,itov iz sredstev vzajemnosti, ki ga ugotovi odbor za graditev in prenovo.
12.	člen
Če se osebni dohodek na družinskega člana bistveno zmanjša ali se socialne razmere družine delavca ali samo delavca oz. drugega upravičenca bistveno poslabšajo med odplačevanjem kredita, lahko zaprosi ,stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila
mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov s tem, da odplačilna doba ne more biti daljša, kot to določa pravilnik.
Sklep o tem sprejme odbor za graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, na predlog centra za socialno delo in mnenja KS.
13.	člen
Za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti se dajejo krediti v odstotku od pogodbene vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada pričakovalcu stanovanja po določilih 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRS (Ur. 1. SRS, št.: 15/81).
Za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo krediti v odstotku od, po tem pravilniku, ugotovljene predračunske vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2, v kolikor stanovanjska površina prosilca, za katero prosi kredit, ni manjša.
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi kreditov za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
14.	člen
Naj višji znesek kredita, ki ga lahko dobi delavec za nakup, gradnjo in prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša 20 % od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določb 13. člena tega pravilnika oz. 30 % za nakup stanovanja v etažni lastnini.
15.	člen
Skupna vsota vseh kreditov, ki jih lahko dobijo upravičenci na eno stanovanjsko enoto ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 %, — pri zadružni stanovanjski gradnji 75 %,
—	pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 %,
—	pri prenovi stanovanj ter stanovanjskih hiš (tudi ureditev podstrešnih stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so družbene lastnine) pa 80 % vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše, ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2.
Že prejeti krediti na stanovanjsko enoto se vsakoletno revalorizirajo v skladu s ceno m2 individualne stanovanjske gradnje v občini Gornja Radgona.
VI. POSTOPEK RAZPISA IN DODELITVE STANOVANJSKIH POSOJIL
16.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno objavi razpis za kredite iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom, ki mora vsebovati:
—	namen in obseg sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje stanovanjske gradnje, posebej za kreditiranje družbene gradnje in zasebne gradnje,
—	pogoje za pridobitev kreditov v skladu s tem pravilnikom,
—	dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti ob prijavi na razpis,
—	čas trajanja razpisa,
—	organizacijo, ki sprejema prijave na razpis in
—	način ter rok objave rezultatov razpisa.
17.	člen
Vsebino razpisa oblikuje odbor za graditev in prenovo stanovanj. Razpisni rok za sprejem vlog traja 15 dni, rok za objavo rezultatov razpisa pa največ 60 dni po izteku razpisnega roka.
18.	člen
Po končanem razpisnem roku opravi Pomurska banka, kot komi-sionar pri oblikovanju in porabi sredstev vzajemnosti, za pravočasne in popolne vloge za dodelitev kredita, vsa opravila, ki jih določa z njo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981 — 1985 ter v roku 10 dni predloži kreditne predloge odboru za graditev in prenovo stanovanj skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
19.	člen
Po prejemu vlog se sestane odbor za graditev in prenovo in vse vloge pregleda, jih razporedi po vrsti kreditov in po KS ter imenuje potrebno število tričlanskih komisij za ogled in ocenitev stanovanjskih razmer udeležencev razpisa ter njihovih gradbenih objektov in za razjasnitev drugih dejstev, ki so v skladu s tem pravilnikom pomembna za ugotavljanje upravičenosti do kredita.
Komisijo sestavljajo: član odbora kot predsednik, strokovni delavec SSS, kot član, predstavnik KS, kot član.
20.	člen
Ob ogledu stanovanjskih razmer se piše zapisnik v dveh izvodih,
od katerega prejme en izvod prosilec, en izvod pa obdrži odbor za graditev in prenovo. Zapisnik mora vsebovati tudi morebitne pripombe prosilca oz. da prosilec k zapisniku, ki mu je bil predočen, nima pripomb.
21.	člen
Po končanih ogledih stanovanjskih razmer udeležencev razpisa ter po razjasnitvi vseh drugih dejstev, sestavi odbor za graditev in prenovo stanovanj listo posameznih upravičencev za dodelitev kreditov ter višino kredita in jo kot gradivo za sejo posreduje ZU SSS, vsem udeležencem natečaja in na oglasno desko stanovanjske skupnosti. Na listo lahko dajo pripombe tako udeleženci natečaja, kakor tudi delegacije in delegati. Pripombe morajo biti dane pismeno na odbor za graditev in prenovo vsaj 2 dni pred sejo zbora uporabnikov.
22.	člen
Listo upravičencev za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti skupaj z morebitnimi spremembami in dopolnitvami sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. Vsakega posameznega udeleženca natečaja se pismeno obvesti o zbranem številu točk in predlaganem znesku kredita oz. o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev kredita. Vsak udeleženec ima možnost ugovarjati, v roku 30 dni na zbor uporabnikov, sicer se smatra, da na število točk, ki jih je zbral, nima pripomb, niti nima pripomb na višino kredita, ki se predlaga.
Odločitev o ugovoru je dokončna.
Udeležence natečaja, ki so upravičeni do stanovanjskega posojila, pa se obvesti, da lahko koristijo kredit v višini, ki jo je potrdil zbor uporabnikov.
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981 —1985, sklenjenim med stanovanjsko skupnostjo in Pomursko banko, Murska Sobota, opravlja v svojem imenu in na račun stanovanjske skupnosti vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno-tehnične posle, ki se nanašajo na upravljanje z združenimi sredstvi vzajemnosti.
VIL KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI
24.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v srednjeročnem obdobju,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi naugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti in
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile s tem posojilom.
25.	člen
 Lastna udeležba organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev.
26.	člen
Lastna udeležba za pridobitev kredita za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 30 % od vrednosti stanovanja po pogodbi oz. predračunske vrednosti po izhodiščni ceni za kv. meter. Kredit za gradnjo ali nakup stanovanja v družbeni lasti pa lahko znaša največ 70 % od vrednosti stanovanja po pogodbi.
27.	člen
Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim
osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji združenega dela oz. delovnimi skupnostmi v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki so dosegle enak ali nižji povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu s SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo 30 % lastne udeležbe.
Organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki so dosegle v preteklem letu višji povprečni osebni dohodek na zaposlenega od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo lastno udeležbo po progresivni lestvici s tem, da se za vsakih 5 % prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba prav tako za 5 %.
28.	člen
Odplačilna doba kredita iz sredstev vzajemnosti, ki ga najemajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, je'odvisna od višine odobrenega kredita. Za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja:
če znaša posojilo od stanovanja po. pogodbi v %	znaša odplačilna doba v letih
do 10	4
od 11 do 20	5
od 21 do 30	6
od 31 do 40	7
od 41 do 50	8
od 51 do 60	9
od 61 do 70	10
Organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki trenutno posluje z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita iz sredstev vzajemnosti lahko odloži odplačevanje kredita največ za 2 leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10-ih letih. Odločitev sprejme ZU na predlog odbora za planiranje.
29.	člen
Organizacija združenega dela ali delovna skupnost lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom kredita samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga v skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Odločitev sprejme ZU na predlog odbora za graditev in prenovo.
VIII. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
30.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 8. člena tega pravilnika imajo pravico do kredita za gradnjo, nakup in prenovo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, katerega površina presega 50 m2, (neprimernost oz. neustreznost stanovanja se ugotavlja na podlagi točkovnega sistema, ki je sestavni del tega pravilnika, pod točko A, ne glede na podtočke)
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo ali da pri vložitvi zahtevka argumentirano prikažejo, da so že v preteklosti namensko varčevali in na ta način prejeli pri banki stanovanjsko posojilo
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze v kolikor gre za novogradnjo oziroma da je pogodbeni rok izvajalca del, ki bi moral objekt zgraditi do III. gradbene faze, že potekel; razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti veljavno sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše, katere rok je že potekel,
—	da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, v kolikor gre za nakup stanovanja in
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če gre za adaptacijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo.
31.	člen
Za člane družine po tem pravilniku štejejo: upravičenec do kredita in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti.
32.	člen
Kredit za gradnjo, prenovo, nakup stanovanja ali stanovanjske
hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v enem letu po dodelitvi stanovanjskega kredita.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne obveznosti in pravice.
Če delavec ne izprazni stanovanje v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo.
Odbor za graditev in prenovo lahko v izjemnih primerih na predlog delavca oz. upravičenca do kredita podaljša ta rok za največ 6 mesecev. O tem se podpiše poseben aneks k pogodbi.
33.	člen
V kolikor ogledna komisija, ki opravlja oglede stanovanjskih raz-me/ in novogradenj, pri svojem ogledu ugotovi, da ima prosilec zgrajeno novogradnjo do takšne gradbene faze, da se lahko vseli, mu točkuje stanovanjske razmere v novogradnji, ne glede na to, ali prosilec v njej že živi ali ne oz. ne glede na to, kje je prijavljeno njegovo stalno bivališče.
34.	člen
Osnova za določitev lastne udeležbe, ki jo mora delavec sam zagotoviti, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člane družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri izračunu mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu (dohodek iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodek od opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemek iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči).
35.	člen
Višina lastne udeležbe, ki mora biti zagotovljena na stanovanjsko enoto glede na višino dohodka na družinskega člana v preteklem letu je:
Če znaša povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu v %	znaša lastna udeležba za gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše od cene standardnega stanovanja v %	znaša lastna udeležba v % od cene stanovanja v etažni lastnini v %
do 50	30	20
nad 50 do 75	35	25
nad 75 do 100	40	30
nad 100	50	40
39.	člen
Za lastno udeležbo delavca oz. drugega upravičenca, se štejejo privarčevan denar, dokaz s hranilno vlogo, kredit na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev v banki, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
40.	člen
Višina kredita, ki pripada posameznemu prosilcu posojila za graditev, prenovo in nakup stanovanja oz. stanovanjske hiše, se izračuna na podlagi zbranega števila točk, ki jih je le-ta zbral pri točkovanju stanovanjskih razmer in ogledu novogradnje oziroma adaptacije. Točkovni sistem je sestavni del tega pravilnika.
Na podlagi števila točk, ki so ga zbrali vsi upravičenci do kredita za graditev, prenovo in nakup stanovanja ali stanovanjske hiše v zasebni lasti ter razpoložljive mase sredstev iz vzajemnosti, se izračuna vrednost ene točke. Skupno število točk prosilca je tako podlaga za izračun višine posojila, z upoštevanjem omejitev 11., 14. in 15. členu tega pravilnika. Sredstva, ki na podlagi teh omejitev ostanejo, se razdelijo med ostale prosilce.
41.	člen
Višina kredita prosilca posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer, pomnožene s 3.
Točkuje se samo I. poglavje (ocena stanovanjskih razmer) v točkovnem sistemu.
42.	člen
Z delavcem oz. drugim upravičencem, ki mu je bil dodeljen stanovanjski kredit, sklene banka kreditno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
43.	člen
Ljubljanska banka lahko zavaruje dan kredit delavcu oz. drugemu upravičencu z vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stano
vanjski hiši, za katero je prejel kredit, v korist banke za kredit, obresti in morebitne stroške.
44.	člen
Delavec oz. drugi upravičenec lahko proda pred poplačilom kredita stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Odločitev o tem sprejme ZU na pedlog odbora za graditev in prenovo.
Če delavec oz. drug upravičenec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiško-knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen	'
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku, kot je bil sprejet pravilnik.
46.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona z dne 30/3-1984.
47.	člen
Postopki začeti pred sprejemom tega pravilnika se končajo po pravilih in normativih, ki so veljali ob začetku postopka.
48.	člen
Ta pravilnik začne veljati takoj po objavi sklepa o njegovem sprejemu na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
Štev.: 025-13/87
Datum: 31/1-1985
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
Bogdan VUNJAK, I. r.
41
I.	OCENA STANOVANJSKIH RAZMER
A) STANOVANJSKE RAZMERE
1. Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva:
			8	m2	40 točk
— nad	8	do	11,25	m2	30 točk
— nad	11,25	do	14,50	m2	20 točk
— nad	14,50	do	17,50	m2	10 točk
— nad	17,50	m2			0 točk
2. Upravičencu, ki ima glede na gradbeno sanitarne pogoje neustrezno stanovanje, pripada naslednje število točk:
a) kuhinja:
— stanovanje brez kuhinje	20 točk
— souporaba kuhinje (točkuje se ena od variant) b) WC — stanovanje nima WC (WC niti ni v	10 točk
hiši, niti izven hiše) — souporaba WC, če je v hiši,	20 točk
vendar izven stanovanja	10 točk
— souporaba WC, če je izven hiše (točkuje se ena od variant) c) kopalnica:	15 točk
— ni kopalnice	15 točk
— souporaba kopalnice (točkuje se ena od variant)	5 točk
d) v stanovanju ni vodovoda e) v stanovanju ni elektrike oz.	20 točk
je ta provizorična f) stanovanje nima pomožnih	20 točk
prostorov g) vlažnost stanovanja	20 točk
— delno v enem prostoru	15 točk
— delna v vseh prostorih	18 točk
-- pretežna (točkuje se ena od variant) h) lega stanovanja:	20 točk
— kletno stanovanje — stanovanje v podpritličju (nivo podov je več kot 1 m pod	30 točk
nivojem zemljišča) — podstrešna stanovanja s poševnimi stropi in ni primerne toplotne	20 točk
izolacije	10 točk
(točkuje se ena od variant)
i) praktičnost in funkcionalnost stanovanja:	
— visoki stropi (nad 3,3 m)	20 točk
— vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča	20 točk
— vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz hodnika, ki je v souporabi	10 točk
— slaba toplotna izolacija (ni fasade ali je slaba)	20 točk
— slaba naravna svetloba	10 točk
(točkuje se več možnih variant, v kolikor se ne izključujejo) Upravičencu, ki stanuje v stavbi, predvideni za rušenje, ker je v razpadanju ali zaradi drugih razlogov pripada	30 točk
Upravičencu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši ali spijo skupaj z njimi v enem prostoru, pripada naslednje število točk: — mladoletniki nad 14 let različnih spolov morajo spati skupaj s starši oz. drugimi odraslimi člani gospodinjstva	10 točk
— zaradi premajhne spalnice spi otrok ali mladostnik v kuhinji	8 točk
(možno je točkovati oba kriterija)
B) SOCIALNO STANJE
Upravičencu pripada glede na število družinskih članov naslednje število točk:	
— samski	4 točke
— upokojenec	6 točk
— dva člana družine	7 točk
— trije člani družine (otrok do 5 let)	9 točk
— trije člani družine (otrok nad 5 let)	11 točk
— štirje člani družine (otrok do 5 let)	13 točk
— štirje člani družine (otrok nad 5 let)	15 točk
— za vsakega nadaljnjega člana družine se dodajata dve točki — samohranilec	10 točk
(status samohranilca se točkuje dodatno k ostalim kriterijem'in se opredeli po »Pravilniku o pogojih za pridobitev pravicedo denarne pomoči«, ki ga je	
sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS (Ur. list SRS št. 1/79, člen 12). Upošteva se tudi nosečnost nad 4 mesece na podlagi zdravniškega	
potrdila) Zdravstveno stanje bolezen, ki je težje ozdravljiva, 1 član družine	10 točk
(priznavajo se le težja obolenja, na katera posredno vplivajo stanovanjske razmere in potrdilo lahko da le lečeči zdravnik) bolezen, ki je težje ozdravljiva, več članov družine	15 točk
(priznavajo se le tista obolenja, na katera posredno vplivajo stanovanjske razmere in potrdilo lahko da le	
lečeči zdravnik) invalidnost I. in 11. kategorije	20 točk
(invalidnost v družini se lahko dokazuje z ustrezno določbo pristojne invalidske komisije)	
Upravičencu pripada glede na dohodek na člana družine v primerjavi z republiškim povprečjem v gospodarstvu za preteklo leto, naslednje število točk: -	do - 20%	51 točk
— nad 20 — 25 %	48 točk
— nad 25 — 30 %	45 točk
- nad 30 - 35 %	42 točk
— nad 35 — 40%	39 točk
— nad 40 — 45 %	36 točk
— nad 45 — 50 %	33 točk
— nad 50 — 55 %	30 točk
— nad 55 — 60 %	27 točk
- nad 60 - 65 %	24 točk
— nad 65 — 70%	21 točk
— nad 70 - 75 %	18 točk
— nad 75 — 80%	15 točk
— nad 80 — 85 %	12 točk
— nad 85 — 90%	9 točk
— nad 90 — 95 %	6 točk
— nad 95 -100%
— nad 100 %
3 točke 0 točk
C) OPOMBE:
C) DELOVNA DOBA 8. Upravičencu, ki je dalj časa zaposlen, pripada: — nad 1 do 2 leti — nad 2 do 4 let — nad 4 do 6 let — nad 6 do 8 let — nad 8 do 10 let — nad 10 do 15 let — nad 15 do 20 let — nad 20 do 25 let — nad 25 let (upošteva se skupna delovna doba prosilca, priznava se le tista delovna doba, ki jo priznava tudi SPIZ kot osnova za odmero pokojninske osnove)		10 točk 14 točk 17 točk 20 točk 23 točk 26 točk 29 točk 32 točk 35 točk
D)	UDELEŽBA V NOB IN INTERNACIJI — nosilcem sppmenice 1941 narodnim herojem in španskim borcem — ostalim udeležencem NOB: — od leta 1941-1943 - od leta 1943-1945 (kriteriji se točkujejo na podlagi ustreznega potrdila ZZB NOV)	20 točk 10 točk 8 točk
E) 9. 10. 11.	OSTALI KRITERIJI Upravičencu s stalnim bivališčem na območju občine Gornja Radgona, pripada: —	nad	1	do	5	let —	nad	5	do	10	let —	od	10	do	15	let —	od	15	do	20	let —	od	20	do	30	let — nad 30 let (upošteva se čas bivanja na območju občine Gornja Radgona, doba bivanja mora biti uradno potrjena pri pristojnem upravnem organu) Upravičencu, ki stanuje v družbenem stanovanju in se bo izselil v roku 1 leta, pripada dodatnih (z upravičencem se sklene ustrezna pogodba v kateri se opredelijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank). , Mlade družine, ki so pred leti dobile solidarnostno stanovanje in se obvezale, da jih bodo po preteku 6 oz. 8 let izpraznile oz. si bodo rešile svoj stanovanjski problem skupaj z OZD (samo tiste mlade družine,, ki so v evidenci pri SSS).	6 točk 10 točk ’ 14 točk 18 točk 22 točk 26 točk 50 točk 50 točk
II.	OCENA NOVOGRADNJE	
A) GRADNJA OZ. OBSEG PRENOVE L III gradbena faza (nosilne stene, streha) gradbena faza (predelne stene, mizarski izdelki, okna, vrata) V.	gradbena faza (inštalacija, ometi) VI.	gradbena faza (tlaki, obrtniška dela) VIL	kompletaža in zaključna dela (polaganje podov, vodovod, fasada) Vlil,	predaja objekta 2.	III. gradbena faza + elementi iz IV. in V. gradbene faze IV.	gradbena faza + elementi iz V. in VI. gradbene faze V.	gradbena dela + elementi iz VI. in VIL gradbene faze VI.	gradbena faza + elementi iz VIL in VIII. gradbene faze VIL	gradbena faza + elementi iz VIII. gradbene faze (točkuje se le ena točka pod ustrezno alineo)		80 točk 90 točk 100 točk 90 točk 80 točk 50 točk 90 točk 100 točk 90 točk 70 točk 60 točk
B) OPIS GRADNJE OZ. PRENOVE:
42
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona, ki so bile sprejete na 13. skupnem zasedanju skupščine dne 5/12-1985
1.	člen
Doda se 41 /a člen, ki glasi:
»Višina kredita prosilca posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše v'okviru zadružne gradnje, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer in novogradnje, pomnožene z 2. Višina kredita prosilca posojila za vr-stnp oz. blokovsko gradnjo v okviru stanovanjske zadruge, je odvisna od števila zbranih točk, ki jih je prosilec zbral na podlagi njegovih stanovanjskih razmer in novogradnje, pomnožene s 3«.
2.	člen
V točkovnem sistemu v prilogi pravilnika se točka I/E-9 spremeni tako, da glasi: »Upravičencu s stalnim bivališčem na območju občine Gornja Radgona oz. delavcem, ki združujejo delo v občini Gornja Radgona, pripada:
— nad	1	do	5 let	6 točk
— nad	5	do	10 let	10 točk
— nad	10	do	15 let	14 točk
— nad	15	do	20 let	18 točk
— nad	20	do	30 let	22 točk
— nad	30	let		26 točk
Upošteva se čas bivanja na območju občine Gornja Radgona oz. delovna doba, prebita v občini Gornja Radgona. O tem je potrebno predložiti uradno potrdilo«.
Spremembe in dopolnitve pravilnika začno veljati takoj po objavi sklepa o njihovem sprejemu na zboru uporabnikov skupščine SSS občine G. Radgona.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV Ludvik ROŠKAR
43
Na podlagi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o temeljih planit samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1981 — 1985 in smiselno z določili odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Ur. 1. SRS, št. 15/69), odloka o merilih za uporabo in razdeljevanje sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV v občini Gornja Radgona, samoupravnih splošnih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji seji dne 31/8 —1982 sprejel naslednja
MERILA IN POGOJE za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti se po teh merilih delijo za:
—	gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš ter
—	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, v lasti borcev NOV in kmetov borcev NOV.
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV KREDITA SO:
—	borci NOV in kmetje borci NOV. Do kredita so upravičeni še:
—	vdove oz. vdovci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV, za pridobitno delo nesposobni otroci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV.
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
—	da prosilec nima stanovanja oz. nima dovolj velikega oz. ustreznega stanovanja,
—	da ima prosilec lastno stanovanjsko hišo, zgrajeno do zaključene lil. gradbene faze,
—	da prosilec prenavlja stanovanje oz. stanovanjsko hišo in s tem pridobi večjo stanovanjsko površino, modernizira sanitarno oz. ogrevalno opremo oz. tehniko, da s prenovo kako drugače izboljša stanovanjske razmere,
—	da prosilec namensko varčuje pri banki oz. bo na kakšen drugi način sodelovanja z banko zagotovil lastno udeležbo,
—	da izpolnjuje ostale splošne pogoje, določene v samoupravnih aktih samoupravne stanovanjske skupnosti s področja kreditiranja.
Višina lastne udeležbe in višina pripadajočega kredita se izračuna v skladu s povprečnim osebnih dohodkom družine prosilca v preteklem letu glede na poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1981 ob smiselni uporabi ustreznih samoupravnih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti s področja kreditiranja s tem, da znaša maksimalni znesek kredita 100.000,000 din.
Ob upoštevanju ocene stanovanjskih razmer in glede na mejni znesek dodeljevanja kreditov pa pripada posameznim prosilcem glede na organizirano in aktivno delo v NOV in priznano dvojno dobo : do 9/9-1943	100%
od 9/9-1943	80%
od 1/1-1945	60%
kredita od maksimalno določenega zneska po natečaju.
V mejah prednostnega vrstnega reda imajo prednost prosilci, ki: — nimajo stanovanja,
—	živijo v nehigenskih in v zdravstveno neustreznih stanovanjih, — živijo v podnajemniškem ali sostanovalskem razmerju, — živijo v težjih socialno-zdravstvenih razmerah.
Ob teh merilih in pogojih se pri dodelitvi kreditov smiselno uporabljajo pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona ter njegova določila, ostali samoupravni akti samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se uporabljajo pri dodeljevanju kreditov in samoupravni akti Ljubljanske banke s področja kreditiranja stanovanjske gradnje.
Merila in pogoji začno veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
Štev.: 44-6/82-4
Datum: 20/8-1982
PREDSEDNIK zbora uporabnikov Bogdan VUNJAK, 1. r.