,V ***•.1  BF

g. i; !>•'

ionu iJij iiibhlil V iijoni p-.lnj.v ibdf ; ,.„• <>ir:-!u'i.■;•,■■'• .J.;v- j

ANTON MARTIN SLOMSEK,

/ h; ! J ‘)t*V oni . । '■■ r? '>;!<»’! v '*?, ;» ob^ii • •_>?. • • , oiu v <»jxod ".<;

po vsinilenji božjim škof Lavantinski, svoje drage ov¬
čice prav lepo pozdravim, ter vsim vernim ljubo zdrav¬

je, pa vse dobro za dušo iuo telo od Boga želim.

-o >;t| ar . ihd ■>.!>. jlod oviilorn os idinbb) >ni ' iv jne id »b dO (ni'

r  •> ■ o itilorn Bgihalen si ‘cloil

Preljubi verni kristjani'.

vl)

pridne ovčice svojga pastirja glas rade poslušajo, ino grejo črez hribe
ino doline veselo za njim , kamor jih klice. Tudi jas, vaš škof ino viši pastir,
vas klicem za prihoden svet posten čas na veselo dobro voljo svetih nebes. „Duh
boži nam priča, de smo otroci boži ino sodelčiči (ravnoerbi) Kristusovi. 4 * (Rim.
8, 16 — 17.) Le v nebesah smo. prav doma; na tem sveti pa le popotva-
mo od dones do jutri. Oh naj bi tega nikolj ne pozabili, ino le jiskali, kar je
nad nami tam , kjer Jezus na desnici svojga Očeta sedi, ne pa kar je pod nami
na zemlji (Kol. 3, 1 — 2.), kar nam vsmileni Jezus priporoča, rekoč: „Jišite
pred vsim. božje kralestvo ino njega pravico; vse drugo vam bo naverženo 44

Potreba nam je vse žive dni za nebesa skerbeti, v svetim postnim
časi pa posebno serce ino ušesa odpreti izveličanskimu opominvanju svete katolške
cerkve, ktera nam z svetim Pavlam veli: „Glejte, zdaj je čas gnade ; glejte, zdaj,
so dnevi zveličanja. 44  (II. Kor. 6, 2)

Nebeško krono si imamo služiti, vene svetih čednost za večnost spletati.,
ino si naberati zaklade (šace) , katerih rija in moli ne snedd , tudi tatje ne iz-
koplejo ino ne vkradejo. (Mat. 6, 20.) Dobre' delaso nebeški zakladi, ino
med njimi nar imenitjej dobre dela tri: mol rti, postiti se ino vb o gaj me
dajati. Živlenje naše na tem sveti je kratko’ večnost p« dolg« • 'potreba seje
za večnost skerbno pripravljali. Tukaj je setev, tamkaj bo žetev. Pomislimo
torej to troje zlato seme nar imenitnej dobrih del, kako bi naj pridno sjali, de
bomo' po smerli obilno želi.

I. Molitev. Kedar molimo, z Bogam govorimo, hvalimo za prijete
dobrote, prosimo za dušne ino telesne potrebe; pa tudi častimo Svetnike, pri-
jatele božje, ino hvalimo Boga, ki njim toljko milosti daja. Velika čast je go¬
voriti z kraljam alj z cesarjam; ino kdo bi z toljkim gospodam ne rad govoril!

Nar veči čast je pa z Bogam govoriti; nar veči veselje nam torej bodi
moliti. Ptičice pojejo, levi rujovejo, vse stvari dajajo hvalo Bogu, mi bi pa ne
molili?! Kakor je sapa truplu — tako potrebna je duši molitev, de v gnadi boži
ne onemaga ino ne vmerje. „Potreba je vselej moliti ino ne henjati,
Jezus uči, (Luk. 18, 1.) ino sv. Pavl veli: „Molite brez nehanja. 44  (L Tez. 5, 17.)
,.N'a visoko goro bi hotla jiti, naj bi vsi ljudje moj glas slišali, ino bi klicala:
Ljudje, molite, molite, molite! 44  sv. Terezja govori. Je bilo svoje dni za sveto
Terezjo toljko moliti potreba, za koljkor več je potreba nam moliti sedajne dni,
v katerih je pohujšanja toljko po sveti, tako malo pa poboljšanja, ker med nami
prava vera vmira , ino vgasnuje keršanska ljubezen; vsako leto sovražnikov več,
po maHrn pa pravih služavnikov božjih. Šiba božja nam žuga, glasi se lakota,
vojska 1  ih kuga (kužna bolezen kolera) ; akd nam Bog ne pomaga, bo slaba za
nas. Molimo torej, ljube duše, pa ne le z jezikam, temuč v duhi ino v resni¬
ci', ■zakaj: ,,Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morjo v duhi irio resnici'moliti.,,
(Joan. 4. 24.) Bog pc gleda te na jezik, ampak na serce, samo duh z Bogam
govori , dte si ga ravno naj tudi jezik ino truplo v molitvi časti. Kdor od samih
prisvetnih skerbi molitev opusa , brez Boga prazno serce nosi. Nase serce je na
(rj ivogleiivslvaijeno ; okrogel svet ga.napolniti ne more, ampak le sama presveta!
Trojica , ako'se neprenehama v molitvi k Bogu povzdiga. Ino kako lehko je le
Vhogajme dajati nimia vsak; (udi postili 'se vsakdo ne more: moli pa lehko zdrav

in bolen, naj si bo kralj alj berač. Oh naj bi le tudi vsi moliti hotli ino pa
znali pravJ

Kdor prav pobožno živeti želi, naj opravi tri reci:

1. Vsakdanjo molitev. Zarano se škorjančik na polji k nebesam povzdi-
gaje svojo pesm juterno žvergoli, ter opomina ljudi zjutraj moliti. V hladni tihi noči
slavič za germam milo poje, naj bi človek brez večerne molitve ne zaspal. Če ravno
kristjan, veliko in dolgo moliti ne vtegneš , moli pa večkrat. Pokrižaj se zjutraj ko
vstaneš, priporoči vsako delo Bogu ; zahvali Boga, kedar vživaš. kar ti dobriga da:
na božjo voljo izpusti, ker se ti hudo godi; Bogu se v roke daj, ino vse tebi v
dobro izide. Moli kratko, pa dobro. Take molitve so dragi kamenčki, ki
sijih za nebeško krono naberaš: dober namen je cisto zlato, ki nam naše dela
Bogu prijetne stori. Naj si je ravno zemlja niška, pa visoko nebo, vender Bog
človeka, sliši, ako le cisto vest ima. Molitev pravičniga je kluc nebes. (Sv. Au-
guštin) Oh de bi saj vi stariši ino redniki za molitvo bolj skerbni bili, in pa o-
troke iz mladiga molili učili; cesar se otrok navadi, star človek zna. Veste, de
samo tisti vejo prav živeti, kteri znajo prav moliti? Človek brez molitve ino pa
truplo brez duše — kaj bo iz njega drujiga , kakor trohnoba ? — Kdor hoče biti
pravičen kristjan, mora

2. Svete ned e 1 e i n zapovedanepraznike (svetke alj nedelce) vred¬
no posvečvati. Kako skerben. dober ino vsmilen je Oče nebeški, ki nam je
vsakiga tedna nedelo dal, de njega spodobno počastimo, ino za svojo dušo po-
skerbimo; naše truplo si pa počije , tudi ljuba živina si lehko odehne ino se
Stvarnika toljko dobriga razveseli. Nehvaležen ino hudoben človek si ti, ako Bo¬
gu nedele in zapovedane praznike kradeš, kedar brez potrebe ino pripušenja
delaš, se pregrešno dobrovoliš alj očitno grešiš, dneve Gospodove v božje razža-
lenje, drugim v pohujšanje, sebi pa v pogublenje obračaš, ter ne porajtas, kar
Bog, sveta cerkev in tudi svetli cesar prepovejo. — Oh poslušajte nebesa, zastopi
zemlja, kaj se po sveti ob nedelah in svetih praznikah hudiga godi! Poglejte
ino pomislite tudi ve, keršanske duše ! kaj je ob teh Bogu posvečenih dneh pre¬
povedano ino greh.

Greh je rokodclam (antverharjam), ob nedelah ino praznikah delati,
šivati in oblačila za plačilo gotoviti, pa tudi po fabrikah brez posebne potrebe
in praviga dopušenja posluvati. Grešijo kupčevavci, kramarji in predajavci,
kteri na semenj alj cerkvanje take svete dni blago vozijo ino prodajajo; grešijo
pa tudi vsi, ki ob nedelah in praznikah brez potrebe kupujejo, naj si
Bo v mpsh , alj :rw poti- ® ' c  ino pa taUe roči, hi so z<a  Božjo cast^.

alj za bolnike potrebne, se brez g’reha prodajajo ino kopujejo. — Greh imajo
v o za rj i (furmani), kteri ob Gospodovih dneh blago nalagajo alj izlagajo ino ka¬
kor ob delavnikah vozijo. Samo vožnja ob časi vojske, potrebniga živeža
pripeljati, ino pa merliče voziti je perpu.šeno , kar se odložiti ne da. Tudi brod-
uarji ino flosarji imajo greh . kteri ob zapovedanih praznikah nalagajo ino
brez sile po vodi blago vozijo. Ni prav ob svetih dneh na dalni pol hoditi;
samo na kak pošten božji pot, k službi božji, alj pa bolnike objiskat, ino merliče
pokopat hoditi je pripušeno. Mlinarji, ki ob nedelah ravno tako melejo ko ob
delavnikah, grešijo. Kdor ob teh svetih dneh na lov (jago) hodi, greši, posebno
pa taki divji lovci alj jagri. kteri zverino kradejo, za toljko hujši grešijo. Brez
greha si pa družina po večernicah oblačila karpa alj šiva, v veliki sili brani,
naj bi ogenj vstal alj povodnja prihrula. Na polji, po senožetih (travnikah) alj
pa v vinogradih poopravljati pred slabim vremenam je potreba duhovsko gospos¬
ko za dovolenje prosili.

Pošteno dobre volje hiti, se v Gospodi brez greha ob nedelah ino
praznikah razveselili, sveta cerkev ne brani, alj dobro voljo še le po večernicah
dopusti. Kvarteti ino keglati ob časi božje službe, alj pa predolgo v noč je
greh. Ponočni ples alj raj, naj bo na gosli alj na citre, de se v noč truši ino
pijančje, ni brez greha. Sv. Avguštin uči, deje manj greh Bogu posvečne dni
orati, kakor pa plesati.

Nar hujši pa o svetih nedelah ino praznikah grešijo pjanci, ki se vpi-
janijo ; bojvavci, kise tepd ino kolejo, ponočni voglarji (vesvavci) in po¬
tepuhi, ki se derd, ukajo. ljudem nepokoj delajo ino Bogu posvečen počitek kratijo,
ter dopernašajo grehe, klire še imenovati ne smemo. Oj debi saj ne pozabili taki
razujzdani kristjani, de so grehi dvakrat veči, kteri se o nedelah store.
Priden kristjan biti ne more, kteri Bogu ino pa svoji duši svete praznike jemle,
pa tudi srečen ne bo. Bog je svoj blagoslov (žegen) na tretjo božjo zapoved po-

I ožil , kakor nam sveto pismo pove: V šestih dneh je stvari! Bog nebo in
zemljo, i n o morje, pa vse, karje v njem; sedmi dan je pa počival;
zato je Bog počivni da n p o ž eg n al in o gaje posvetil. (II. Mojz. 20, 11.)
Bog pa tudi vsim žuga, ki zapovedi božje zaničujejo, ter veli: „Če me ne bote
poslušali ino storili po moji zapovedi , naglo vas bom objiskal. Dal vam bom od
zgoraj nebo terdo ko železo, ino zemljo kakor rudo (nerodovito). Zemlja ne bo
rodila ino drevje ne bo nosilo. Po deset ženskih bo v eni peci kruh peklo. Jedli
bote, pa siti ne bote. 44  (III. Mojz. 26, 14 — 27)  Zato se nam huda kaže, ino
po sveti živeža pomankuje , ker ljudje tako slabo Gospodove dni posvečujejo. „Spom
nite se torej kristjani, de bote praznike prav posvečevali. 44  (III. Mojz. 20, 8.)

Kdor svete nedele in praznike prav posvečuje, objiskuje službo božjo
v svoji domači farni čerkvi,ter sveto mašo ino božjo besedo pobožno sliši.
Samo kako tiho mašo slišati zadosti ni. Kdor zjutraj ne bo k pridgi mogel, naj
popoldne k keršanskimu nauku gre, ino saj enkrat v nedelo sliši božjo besedo.
Velik greh je torej brez prid ge ostajati, alj pa od pr id ge iz cerkve brez
posebne potrebe hoditi. „Kdor besede božje ne obrajta , znamnje pogublenja
nosi. 4 ' (Sv. Gregor) ..Kdor je iz Boga , božjo besedo posluša. 44  ( Joan. 8. 47.) —
Tudi ni prav, brez dovolenja alj praviga vzroka (uržaha) farno čerkev ope¬
šati, in v ptuje cerkve k službi božji hoditi. Sveta cerkev škofatn (ino faj-
moštram) veleva ljudi opominati , naj se v svoji domači cerkvi pridno zhajajo , sveto
maso in besedo božjo poslušat; ker domač pastir za svoje ovčice nekervavo daritvo
opravljajo, in bojo nekdaj za nje odgovor dajali. (Trident. zbor sej. 24. p. 4.)
Nar slabsi se služba božja po cerkvanji obhaja, kedar po leti vsako nedelo
k drugi cerkvi letajo , predpoldne malo molijo , popoldne se pa po kerčmah (lilu-
žih) potikajo in nespodobno zaderžijo. Take zbode, o kristjani, morte opustili .
ako hočete Jezusu ino Svetnikom ljubi biti; zakaj na take zbode Bogu ino sveti
cčrkvi merzi. — Ce si za var h a doma, je zima huda, alj si bolen ino v cer¬
kev ne moreš, poklekni ob času službe božje proti farni cerkvi; če klečati ne mo¬
reš, pa stoj. Molitvine bukvice alj pa roženkranc v rokah se z keršansko sosesko v
duhi združi, ino svojo molitvo opravi. Poprašaj tudi domače , kedar iz čerkve pridejo,
kaj so piidgvali, od česa keršanski nauk imeli? Tako lehko za silo tudi doma bož¬
jo službo opraviš.

Posebno vam. očetje ino matere, gospodarji in gospodinje,
bodi priporočeno, de ob nedelah ino praznikah svoje otroke ino rejenke pervih
resnic keršanskiga 'nauka učite, ino potrebnih molituv privajale. Imate cas,
naj kdokaj lepiga bere; imate priložnost, o b j i š i t e b o J n e sosede; ino
če drujiga ne morete, za verne duše molite, ter si pripravljajte prijatle,
ki vas bojo v večno prebivališč sprijeli. Tako vam bo v s a k a n e d e la ino praz¬
nik ena stopinja bližej svetih nebes Gletje, kakor človek Gospodove dni
posvečuje, tako se mu na duši godi. Po svetih praznikah se pozna, koljko fara
per Bogu velja.

Kdor hoče prav po keršansko živeti, mora posebno o svetih nedelah
ino godovih

3. Svete zakramente pogosto ino vredno prijemati. ,,Jaz sim
vinska terta — pravi Jezus — vi ste mladike, brez mene ne morete nič storili.
Ako kdo v meni ne ostane, bo vunkaj veržen, kakor mladika. ki bo vsehnila, in
jo bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori. 44  (Joan. 15. 5 — 6.) Vsak smerten
greh nas loči Jezusa . ino stori, de smo brez posvečejoče gnade božje, suhim mla¬
dikam podobni, za večen ogenj pripravljeni. Vse naše dobre dela pred Bog a m
nobene cene nimajo, dokler v stani gnade nismo: ino stare smertne dušne
rane težko zacelijo, ako odlagamo, se z Bogam spravili. Koljko je takih , ki smer-
tno grešijo, pa spoved na velikonočni alj pa adventni čas odlagajo, pa tudi per
pervim grehi ne ostanejo, ino poslednič števila grehov ne vejo. Prosim vas torej,
duše moje, hitro po grehi popolnama grevengo obudite, ino pervo nedelo se iz-
povete. „Dones je Bog obljubil odpustiti vam, julre ni obljubil.’ 4  ( Sv. Avguštin )
Ako se hudo vrežeš alj vsekas. ne boš odlagal rane celiti tako dolgo, de druga
rana pride! — Pa tudi za malih grehov del se pogosto izpovele. saj vsake kvatre,
pa še pogoje, ako ste v hudi pregrešni nevarnosti. Kakšna bo tvoja srajca (kikla),
če njo le enkrat' alj dvakrat v leti opereš ? Tudi tvoja vest čista ne bo. če pored¬
ko k spovedi hodiš. Kaj nečistiga pa v nebeško kralestvo ne pojde.
Ali ne greši tudi pravičen sedemkrat na dan? —— Oh, kako veseli mormo biti, de
zakrament svete pokore imamo, v katerim se dušnih madežev lehko očistimo.
De zanikarni kristjani po enkrat pa leto k spovedi grejo ; zanikarnost je pa nagla-

i

vni greh. Kdor samo enkrat na leto k spovedi gre, le za en las nad pogublenjam
vesi; kdor pa še enkrat ne gre, njega sveta katolška cerkev za svojiga ne spozna;
on je kakor nevernik ino očitni grešnik.

Ste omili skuz cisto spoved ino vredno pokoro serce svoje, pripravili čed¬
no prebivalše Jezusu, svojimu dušnimu ženinu, oh le radi prav pogosto k
božji mizi hodite. Je veselje Jezusovo per nas prebivati, bodi tudi nam veselje
se z Jezusam združiti v presvetim obhajili. Cujte, kako vas lepo vabiPridite k
meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, ino jaz vas bom poživel.“ (Mat. 11, 88.)
„Kdor zavživa moje telo ino pije mojo kerv, on ostane v meni ino jaz v njem.“
(Joan. 6, 57.) Oh de bi kristjani veliko srečo saj spoznali, ki njo per svetim ob¬
hajili imamo, naj bi prav živo neizrečeno ljubezn Jezusovo občutili, ki ga permora
z nami prebivati, kako veseli ino srečni bi bili! „Brez Jezusa biti je hudi pekel,
biti z Jezusam je sladek raj“ (paradiž). (Tom. Kemp.) Za to veleva sveta čerkev
škofam ino mašnikam, naj svoje verne prosijo ino opominajo prav pogosto in vre¬
dno prejemali presveto res nje Telo. (Trident. zbor 13. sej. p. 8.) — Ravno ž&to
vam tudi jaz priporočam ino bom priporočal vse žive dni z svetim Frančiškam
Zalezjam : „Prejmite prav pogosto presveto rešnje Telo, ino verjemite mi, de če vi
duše svoje z Studencam vse lepote ino dobrote, vse svetosti ino čistosti pogosto
nahranite, bojo tudi duše vaše pred njim vse čedne ino pravične, vse svete ino
čiste. Obhajajte se mnogokrat, moje duše! koljkorkrat vam je kolj mogoče, pa
vselej le po dovolenji vašiga spovednika; tak bote po vednim češenji ino vživanju
Lepote, Dobrote ino Čislobe (Jezusove; tudi vi vsi dobri ino vsi čisti prihajali. —
Vas prašajo otroci sveta (posvetni kristjani), pokaj toljkokrat k boži mizi hodite; re¬
cite jim, de to storite, se svojih napak (grehov) očistiti, svoje revšine iznebiti,
se v svojih težavah tolažiti, v svoji slabosti moči prijeti. Povete jim, de je dvoj¬
nim ljudem pogostiga obhajila potreba: popolnim, ki so dobro pripravleni, in bi
črez vse nemodro ravnali, če bi se studencu vse popolnosti ne bližali; in nepopol«
nim, de bi prave popolnosti jiskali; —močnim, de ne oslabijo; slabim, de se o-
krepčajo; — bolnim, de ozdravijo, zdravim , de ne zbolijo. Povete jim, de listi,
ki niso preveč z posvetnimi opravilami obloženi, naj velikokrat k boži mizi grčjo,
ker jih delo ne vstavlja; de pa tudi tisti , kteri so v mnoge posvetne reči zamotani,
naj to storijo , ker jim je tega silo silo potreba. Recite jim , de prečestit zakra¬
ment zalo pogosto prijemate, de bi se ga prav prijeti naučili, ker se le redko kdaj
delo dobro opravi, kateriga se privadili nismo.“ (Filoleja II. buk. 21. post.)

Oh naj bi sveta želja po mizi božji med nami spet oživela, ki je v sercih
pervih kristjanov gorela, hitro bi se tudi čedno kei sanshožtvlenje med nami omladilo, ki
je perve kristjane toljko lepšalo, de je bilo skoraj toliko Svetnikov koljkor kristjanov.

Preljubi, poglejte, vsakdanja molitev, služba božja o svetih prazni-
kah, ino pa pogosta vredna prijema svetih sakramentov so trije stebri
prave keršanske pobožnosti (andohti),so tri nar močnejši podpore naše popolnosti.
Srečen kdor svoje izveličanstvo na nje zida; ne bo mu ga hud veter skušnjave
poderl. „Pobožnost (brumnost) je za vse dobra, ker ima obljubo sedajniga živlenja
ino prihodniga.“ (I. Tim. 4, 8.)

II. Molitev ino post sta si pa brat ino sestra; eden brez dru-
ziga hiti ne moreta. Post molitvo podpera, de se ložej k Bogu povzdiguje; mo¬
litev pa post posvečuje, ter Bogu prijetniga — nam pa izveličanskiga dela. „Za to
vas prosim, bratje, skuz vsmilenje božje, de daste svoje telesa v živ, svet ino Bogu
dopadliv dar (ofer), de bo vaša služba modra.“ (Rim. 12, 1.) To se ima zgoditi
skuz svet post, ki dva dela ima: pervič, de svoje pregrešno poželenje
zatiramo, ino se greha skerbno varjemo; drugič, de si po zapovedi usvete
cerkve ne kolj ko živeža ino mesa posebno pr it er gam o , ter se vadimo
sami sebe zatajiti, ino ne vsiga dovoliti, kar se naši popačeni naturi poljubi; to
je keržanska vaja svetih čednost. Kdor pravi, de pravično živi, pa se ne posti;
sam sebe slepi, ino ni pravi katolški kristjan. Kdor se posli, pa zravno posta
smerlno greši, sam sebe goljfa; greh postu zaslužerije neme. :

Ojstro so se svoje dni kristjani postili; nam se uekdajni post pre¬
težek zdi. Zato nam ga naša ljuba mali, svela katolška cerkev polajša, ter nam
priporoča saj pomanjšan post za toljko bolj zvesto deržati , ino dobrih del v do-
mestilo za toljko več opravljati. Oh keršanske duše, vbogajte svojo skerbno mater,
sveto cerkev, ino njenih poslov ne zaničujte, ampak terdno deržile, ee hočete
biti njeni ino pa božji dobri otroci. ..Veste , de Boga ne more imeti očeta - kdior
cerkve za mater nima?*' (Sv,_Ciprian) Vi . ■ -i J 1.

2.

3.
t

6.

7.

imajo postne "'jedila žavživati.
jesti dopušeno.

Preljube moje ovčice! ako ne bote pozabili, kar sim pisal, ino pridno
dopolnili, kar sim vam v imeni božjim priporočil, ter se varvali grehov, posebno
o svetih nedelah in zapovedanih praznikah , tako vam hočem v imeni naše svete
katolške cerkve post, kakor za lansko tudi za to leto 1848 polajšati, ter zaupam,
de bote saj to malo za toljko bolj zvesto deržali. Naj bo tedaj vse 'druge dni
mesojeja dopušena, le samo te le dni je mesa jesti ojstro prepovedano :

Vsak petek celiga leta;

Ob sabotah štirdesetdanskiga posta ;

Ob kvaternih sredah ino sabotah ;

Na pepelnično sredo in pa štiri posledne dni velikiga tedna;

V soboto pred Binkoštmi;

V sredo pred sv. Petram in Pavlam ;

V pdndelek pred veliko Gospodnico alj veliko Mašo :

V tork pred vsemi Svetmi;

V Četerlek pred devico Marijo čistiga spočetja v adventi;

V saboto pred Božicam , ktira je tudi kvalerna sabota.

9.

1°.

Dubovskim peršonam je štirdecetdanski post (razen nedel) ino pa
ob adventnih sredah le enkrat na dan, za kosilo, mesa jesti pripušeno ; na večer
. Tudi ob sabotah celiga leta ni duhovskim mesa
. |-f, a ’ žjf A

V si m vernem se pa naroči:

1. De je svetoželja tistih kristjanov hvalevredna, kteri se po stari
šegi ojstro postijo, ino o postnih dneh mesa ne jedo, ako je ravno tudi
njim kakor drugim pripušeno, kar še v mnogoterih hišah v navadi imajo; samo
zaničvati tistih nikar, ki po dovolenji cerkve mesa vživajo. Oni pa, ki ob post¬
nih dneh po cerkvenim dovolenji meseno jedo, se nimajo tistim posmehvati, ki
se ojstro postijo, ampak naj mesa z žalostnim sercam vživajo, ker se preslabi ču¬
tijo po stari cerkveni šegi se ojstro postiti.

2. Ako ravno postne dni meseno ješ, kar ti cerkev dovoli, si pa vender
dolžen si pritergati, ino samo enkrat take dni se do sitiga najesti, če nisi
kako drugač postu izvzet.

3. Vsi, kteri po dovolenji o postnih dneh meseno jedo, imajo za vsak
tak dan , kakor tudi ?.<■> saboto -celiga leta, cc uiuov jedo, tri Očenaše ino Gesena
si Marija- pa eno Vero pobjožno v čast bridkiga terplenja ino smer-
ti Jezusove moliti; ino kjdr je mogoče, pred jedjo alj po jedi na glas vsa
družina skupej. Ob postnih dneh zravno mesa tudi ribe per kosili alj per večerji
skupej jesti je prepovedano.

4. Je kdo vernih po samim potreben, naj se mu postodhenja ino
mešojeja dovoli , naj po priči zdravnika prošnjo skuz svojiga g. fajmoštra v škofijo
pošle. Dokler dovolenje iz žkofije ne dojde, imajo fajmoštri ino spovedniki ob¬
last , post preložiti, le verni si nimajo sami po svoji glavi posta otresati.

5. Kdor se postiti ne more, ino' si mesojejo izprosi, naj za toljko več
moli ino vbogajime daj a, ino tako božji pravici zadostuje. ,,Moliti, postiti
se ino vbogajime dajati je boljši, kakor zaklade zhranjevati.“’ (Tob. 12, 8.) Jno
če ne moreš za vsem teš biti, ino ti slabo prihaja, obteši se; za drugo pa pri-
tergaj , koljkor premoreš ino trupla svojiga preveč ne miluj (ne cartlaj).

Po vsem tim vas prosim ino opominam, vaš viši pastir ino škof vaših
duš, ki bom na sodbi odgovor za vas dajal, de svet post zvesto obhajate, pa
tudi vi oče tj e ino matere, gospoda rji in gospodinje, gospodjekakor
kmetje, pridno skerbite, de bojo vaši podložni, otroci ino družina se zvesto
postili , kakor so dolžni. Ne daj Bog , de bi jih zapeljali ali clo silili svet post
prelomiti, ino jih učili Bogu ino sveti cerkvi nepokorni biti. Družina, ki se Boga
ne boji, tudi svojim prejpostavlenim pokorna ni. Gorje pai vsim, ki pohujšanje
dajajo , bolje bi takim bilo , de bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, ino poto¬
nili v globočino morja. (Mat. 18, 6.)-Mi pa ostanimo pridni božji otroci,

zvesti svoji ljubi materi, sveti khtolški cerkvi, in tudi Bog, nas dober Oce, nas
svojih otrok ne bo zapustil.

III. Tudi vbogajime radi dajmo, koljkor premoremo, de bota
molituv in post milošno (almožno) za tovaršico imela, ki bo zamestila-, kar nam
na pravi molitvi ino na vrednim^ posti pomankuje. Posebno vam katolške mis-
jone med nevernikimi priporočim, de misjonarje z molitvijo ino milim darmi
podpirate, božje kralestvo med neznaboge lepo razširat. Prav serčno vse brate
ino sestre svetiga Leopolda braterne zahvalim, ki tako lepo pripoma-
II. Bog. ad Nrc. 167jl <

(C)

gajo za božjo čast no izveličanje ljudi. Prosim ras, ne nareličajte (dovoljte) se,
ampak še v  prihodno radi pomagajte z molitvijo ino almožno, naj vsi ljudje Boga
prav spoznajo ino častijo , v sveto katolško čerkev pridejo ino z nami večno živlenje
dosežejo. Kdor apostelnam pomaga, bo tudi apostelnov plačilo prijel. „ Postre¬
lite radi eden drugimu . kakor je vsak dar zadobil, kakor dobri delivci mnogo¬
tere milosti božje, naj bode Bog v vseh rečeh časten skuz Jezusa Kristusa, kate-
rimu bodi čast ino oblast od vekomaj do vekomaj. Amen. (I. Petr. 4, 10— 11.)
Bogu ino Mariji vas vse priporočim.

(Leto pismo se ima tretjo predpepelnično nedelo vernim iz kancelna
»zastopno povedali , skuz leto pa vsak terdno zapovedan post poprejno nedelo
naznaniti.)

Per sv. Andreji v Lavantinski dolini 15. Prosenca 1848.

Anton Martin,

Lavantinski škof.