GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Bil je človek idej in napredka V Kulturnem domu y Štorah je bila v ponedeljek, dne 12, 2. 1979 žalna seja vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter delegacij, posvečena velikemu borcu in revolucionarju EDVARDU KARDELJU. O liku tovariša Edvarda Kardelja je govoril tov. Ladislav Kaluža in med drugim dejal: Edvarda Kardelja ni več, med nami ni več velikega revolucionarja in misleca. Velika je žalost nas delavcev Železarne Štore ter vseh delovnih ljudi in občanov naše socialistične skupnosti, M smo se v teh turobnih februarskih dneh za vedno poslovili od velikega sina slovenskega naroda, ki je vse svoje, življenje posvetil borbi delavskega razreda za pravičnejše in bolj humane odnose v družbi. || Težko je v skopih besedah opisati življenje in delo tako pomembne osebnosti kakor je bil tov. Edvard Kardelj, človeka katerega lik se je neizbrisno vpisal v zgodovino velikanov naše revolucije. Kot sin delavske družine, rojen 1910. v Ljubljani, je že kmalu občutil krivice, ki jih je prinašal kapitalizem. Kot 16-leten mladenič je stopil v SKOJ. Od takrat naprej se je vršilo njegovo veliko revolucionarno poslanstvo. Koniaj je končal Učiteljišče, že je bil strpan v ječo zaradi svojega delovanja in prepričanja. Ko je prišel iz ječe je nadaljeval s svojim revolucionarnim delom za boljše življenje delavskega razreda in za pravičnejšo družbeno ureditev. Skupaj s tovarišem Titom sta izgrajevala Komunistično partijo Jugoslavije, katere moč se je izkazala ob napadu hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo. Kardelj je bil pobudnik in glavni organizator Osvobodilne fronte okoli katere so se v kritičnem trenutku, v katerem je šlo za obstoj slovenskega naroda, zbrale vse napredne in domoljubne sile Slovenije. V času vojne je Kardelj vseskozi sodeloval s Titom v prvih vrstah revolucije in borbe za svobodo. Po osvoboditvi je vse svoje sile, skupno z drugimi delovnimi ljudmi in občani nove Jugoslavije, napel za graditev nove socialistične države in za širjenje njenega ugleda v svetu. Njegova brezkompromisnost v boju za pridobitve revolucije in za neodvisen razvoj se je pokazala v času Stalinovega pritiska na Jugoslavijo. Po zmagi našega pravičnega istališča v tem Spopadu je Kardelj postal idejni vodja izgradnje našega samoupravnega socializma. S svojo izredno marljivostjo hi s svojim velikim marksističnim znanjem je usmerjal razvoj samoupravljanja od njegovih začetkov pa vse do danes, ko nas njegova velika in plemenita dela obvezujejo, da uresničujemo njegove humane ideje in razvijamo naš samoupravni socializem. Delavci železarne štore še zavedamo veličine tovariša Edvarda Kardelja, cenimo njegov'velik prispevek v pravični borbi delavskega razreda za ostvaritev velikih idealov marksizma, spoštujemo njegov boj za boljše in bolj humano življenje nas vseh, hvaležni smo mu za njegovo prizadevanje za samostojen in neodvisen razvoj naše socialistične skupnosti, obenem pa se zavezujemo, da bomo zvesto sledili njegovim velikim idejam. Odšel je Edvard Kardelj. Ni več med nami velikega Titovega soborca in tvorca naše socialistične samoupravne družbe,'katere dobrobiti uživamo Sedaj mi. Toda njegove ideje živijo in bodo živele med nami. < v' * ¡sag® Sožalna br Delavci Železarne štore smo ob izgubi tov. Edvarda Kardelja poslali predsedstvu SFRJ in CK ZKJ naslednjo brzojavko: - % ' Ob nenadomestljivi izgubi, ki je prizadela ZK in delovne ljudi naše socialistične skupnosti, ob izgubi revolucionarja in državnika tov. EDVARDA KARDELJA izražajo delavci Železarne štore predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije in Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije najgloblje sožalje. Zavedamo se, da je z odhodom tov. Edvarda Kardelja nastala globoka vrzel v vrstah naših voditeljev ih mislecev razvoja naše socialistične samoupravne družbe. Dela in ideje tov. Edvarda Kardelja nas zato še toliko bolj zavezujejo, da jih še z večjo prizadevnostjo uresničujemo v praksi. -Delavci Železarne štore Ocena poslovnih rezultatov za leto 1978 Družbenopolitične organizacije v Sloveniji so za letos zastavile zelo široko akcijo javnih razprav zlasiti'med delavci v TOZD o ocenah poslovnih rezultatov v letu 1978. Gre za to, da letos zaključnih računov za preteklo poslovno leto ne ibi sprejemali na hitro zadnji časi Potrebno je dati čim-prej v široko javno obravnavo rezultate poslovanja v letu 1978, pa -čeprav vsi dokončni finančni podatki zaključnega računa še niso znani. Za Železarno Štore imamo zbrane podatke, ki do zaključka izdelave zaključnega računa ne bodo pretrpeli pomembnejših popravkov, saj smo rezultate poslovanja redno tekoče spremljali vsak mesec. Za delovno organizacijo kot celoto ocenjujemo doseženi rezultat v letu 1978 kot uspešen,., čeprav so precejšnje razlike med posameznima temeljnimi organizacijami. ¡g V količinski proizvodnji smo letni plan presegli za 6 %, izdelali ph tudi za 3,2 % več kot leta 1977. Pri tem pa je treba upoštevati izpad več kot dvomesečne proizvodnje surovega železa zaradi o-kvare transformatorja na eletotro-plavžu. Veliko povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1977 je bilo doseženo v TOZD jekla-r-nfe-valjarne v obeh valjarnah, v elektrojeiklami :in jekiovleiku. Količinsko največje povečanje je bilo doseženo v TOZD lavama strojne litine, pa tudi v TOZD mehanske dbddlave je znatno povečana količina obdelanih valjev. Precej je zaostala le proizvodnja 'traktorjev, ki je imela še vedno velike težave z dobavitelji posameznih komponent za traktorje. ■ Izmeček je nižji od planiranega, vendar pa -številka 45 milijonov dinar-jev skupne vrednosti izmečka govori o tem, da imamo še vedno velike izgube-denarja na ta račun. Dosežena produktivnost je večja za 4 %, največ po zaslugi obeh jeklarn, še več pa obeh valjam. Vrednofst eksterne realizacije, tj. prodaje naše blagovne proizvodnje se je zelo približala dvem milijardam dinarjev (točno 1,985 milijarde din) in pomeni povečanje za 35 % proti preteklemu obdobju. Posamezne skupine proizvodov kažejo, da smo v blagovni proizvodnji izdelali pri valjanemu paličastenau jeklu za 8 % več kot leta ,1977, pri vlečenih in brušenih profilih za 20 %, pri ulitkih sive litine za 1 do 4 %, nekoliko nižja je ibila proizvodnja kokil — za 3 %, občuten pa je iskok pri nodulanni litini in to za 45%. V TOZD MO smo pri obdelanih valjih povečali količino za 34 %, pri obdelani litini pa dosegli nižjo za 8 %. V TOZD tovarna traktorjev nismo dosegli planirane količine 5.40P traktorjev, izdelali Smo 4,100 komadov, kar pa je znatno več kot. leto poprej, ko je bilo v startnem letu proizvodnje doseženih 1.560 traktorjev. Slabše rezultate od planskih zadolžitev smo dosegli pri izvozu, kjer se nam pozna izpad več kot 2 milijonov dolarjev' posrednega izvoza prek Fabrike vagona Kra- Ijevo ter nedoseganj e izvoznih zadolžitev kolutov in valjev za Sovjetsko zvezo. Pa vendar smo s skupnim izvozom lahko povečali vrednost na 8,5 milijonov dolarjev, kar je povečanje za 47 % proti predhodnemu letu. Politiko nagrajevanja smo dogovorno vodili po rezultatih dela in finančni uspešnosti.ob upoštevanju 'dviga osebnih dohodkov v gospodarstvu naše republike, pa tudi J porasta živi j en j,sikih stroškov.’ Zaradi večjega zaostajanja osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji v letu 1977, smo v preteklem ■ letu, nekoliko hitreje usklajevali osebne dohodke z rastjo ekonomskih kazalcev, vendar ne na račun Slabših poslovnih rezultatov. Za vse leto 1978 je znašal povprečni osebni dohodek 5.858 dinarjev,- kar pomeni proti 4.601 dinarjev doseženih v letu 1977, povečanje ža 27,3 %;. število zaposlenih je bilo v vsem letu 1978 povprečno za 1,9% pod planom ter je znašalo 3.378 delavcev, kar predstavlja povečanje za 4 % pirati predhodnemu Obdobju. Povedati pa je treba, da je število zaposlenih hitreje naraščalo v zadnjih these-- cih leta, ko smo se konec decembra že znašli na številu 3.460. Gotovo so za ocenjevanje poslovnih rezultatov v letu 1978 najbolj zanimivi podatki o finančnih rezultatih, še zlasti, če, te primerjamo z rezultati iz predhodnega leta. To nam pove kakšen premik smo napravili v pozitivnem ali negativnem smislu. Sliko finančnega rezultata leta 1978 bomo za delovno organizacijo -kot celoto prikazali v posebni tabeli z najbolj -značilnimi kazalci' poslovanja. Težje -je primerjati fi- Blementi finančnih kazalcev Celotni prihodek od prodaje ■ha fmgu Amortizacija po predpisanih stopnjah Amortizacija, had predpisanimi stopnjami Skupna amortizacija Dohodek : Čisti dohodek Izguba * V 'Navedeni podatki' rasti v letu 1978 kažejo - visoke.-indekse -porasta. To velja tako za skupno amortizacijo kot. tudi za dohodek in -čisti -dohodek, čisti -dohodek bi morali .razčleniti še bolj, podrobno in to na: bruto osebne dohodke, poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. V času pisanja te informacije šeni bilo mogoče podrobneje razčleniti .posamezne deinente skladov, vendar bodo le-.ti prikazani v poročilu o- rezultatih poslovanj a za. javno razpravo. Ocenjujemo lahko, da bomo za poslovni sklad lahko izločili okoli 44 milijonov dinarjev, za rezervni sklad OkOli 26 milijonov i® za sklad skupne porabe okoli 40 milijonov dinarjev. Posebno pozornost in analizo zahteva podatek o izkazani izgubi. Če ugotovimo,- da sta v letu, 1977 zaključili z izgubo TOZD livarn ter tovarna traktorjev v izgradnji, pa je v letu 1978 zaključila z izgubo samo TOZD tovarna traktorjev med 12 TOZD delovne organizacije, ven dah 'je ta izguba višja kol je bila v predhodnem letu. Prizadevanja za odpravo izgube v TOZD tovarni traktorjev so šla v tako smer, da se točno ugoto-'vijo vzroki izgube in načini njene sanaci je. Že proti -koncu lanskega lota smo ob izdelavi elementov gospodarskega načrta za letošnje leto ugotavljali problematiko kal-. kulacij, ki. izkazujejo negativni rezultat. Zato je bi-I sprejet dogovor o novem zelo doslednem pristopu k ponovni analizi vseh elementov kalkulacije po posameznih tipih traktorjev z, vsemi sestavnimi komponentami in cenami, ki so veljale -v mesecu decembru ,1978. Rezultati analiz, ki so bile po dolgotrajnih korekturah številnih podatkov le napravljene, kažejo ha to, da je potrebno Kcit 'ključno vprašanje ispremenati -medsebojni ekonomski odnos, ki - ga. imamo s tujim partnerjem. Razumljivo je, da je vrsta nalog . tudi pri "ureditvi naših lastnih slalbosti kot1 ureditve bolj organiziranega skladiščnega poslovanja ' z Ugotovitvami kritičnih 'signalnih zalog, okrepitve kadrovske zasedbe v sektoriu kooperacije itd. V mesecu februarju bomo nančne rezultate po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, ker smo s; .1. 1. 1978 oblikovali novo samoupravno organiziranost _Z novimi TOZD: v livarnah, na elektro.plavžu, vzdrževanju in transportu. TOZD bo-* do marale svoje primerjave bolj usmeriti na primerjave is .planskimi zadolžitvami. Globalni ..finančni podatki za delovno, organizacijo -kot celoto •nam 'kažejo naslednjo sliko (številke so v milijonih dinarjev' ’zaokrožene na 'eno decimalko): 1977 1978 Indeks 1.448,0 1.985,0 137,1 98,4 115,0 116,7 ' —- ■ 40,0 . W-. 98,4 155,0 157,5 505,0 727,0 143,9 326,6 .483,2 147,9 —19,3 — 22,8 112,6 imeli zelo pomembne razgovore s firmo FIAT, da najdemo primerne rešitve, ki bodo vodile k takim poslovnim rezultatom, da v letu 1979 ne bo več izgube v TOZD tovarni traktorjev. Za leto 1978 pa je izdelan program pokritja izgube z lastnimi sredstvi rezervnega sklada ter sredstvi tujega partnerja. O tem programu bodo predloženi predlogi v gradivih -za javno rai^ravd ma samoupravnih delovnih .skupinah. ' Pri ccci'.» posiu.iiiih -.rezultatov bi -se kazalo dotakniti še vrste dhugih področij. .Eno izmed teh je področje; r.ihVešitičijske ižgrad-nje in našega razvoja, za katerega lahko rečemo, da je bilo v preteklem letu zelo razgibano, saj smo vložili-v- nove naložbe okoli 250 milijonov dinarjev.- Večji im pomembnejši, del 'teh -investicij bo začel z obratovanjem letos kot: druga elcfctroobločna peč, žarilhica: ob valjarni, posamezni .stroji v mehanski obdelavi, dopolnilna oprema iv livarni I in livarni II. Za lansko leto pa'je bila velikega pomena izgradnja plin-sko-energotske postaje s pričetkom uporabe zemeljskega plina ter - obratovanje - nove 16--tonske -dndukoijiske peči v livarni valjev. O oiCen-i poslovnih: rezultatov bi •lahko|-še bolj na .široko '.pisali, pa naj bo za to uvodno informacijo dovolj. Želimo.pa opozoriti ha posebno poročilo s širšimi podatki, tako za nivo delovne organizacij e.'kot še podrobneje za posamezne TOZD, ki bo v prvih desetih dneh februarja pripravljeno in dano v javno razpravo. Razprave bodo ongamzirah za "to posebej imenovani, koordinacijski .odbori s strani sindikata. Razprave maj bodo res čim širše na samoupravnih delovnih skupinah in zborih delavčev. Kot' smo že v uvodu povedali,’ pomeni Mošnja javna razprava hov pristop k obravnavi rezultatov poslovanja. Na teh sestankih ne gre samo za im- , formiranje-; -ampak :ibi morali ak-trvno sodelovati s pripombami in predlogi za doseganje 'še boljših rezultatov poslovanja Tako strnjene predloge bomo nato potrdili 6fe "sprejemanju- zaključnih; računov na delavskih svetih TOZD in- delovne organizacije. Dušan Burnik Zaščita pri delu je porok za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov na plavžu PRIPRAVE NA OBLIKOVANJE NOVE TOZD ŽELEZARNE ŠTORE V BIHAČU Železarna Štore se razvija z zelo, hitrim tempom rasti; družbenega proizvoda in celotnega obsega poslovanja. Za uresničevanje novih razvojnih, usmeritev in izvajanj e investicijskih programov pa nam oh zelo široko zastavljeni akciji investicijske .izgradnje po srednjeročnem, načrtu v- samih Štorah primanjhhje tako; finančnih sredstev kot tudi delavcev. ; Zato iso razumljiva prizadevanja za iskanje novih rešitev razvoja naše proizvodnje na drugih področjih v Sloveniji, Jugoslaviji ali celo; v inozemstvu. Med takšna iskanja, kje izpeljati nove ¡proizvodnje, kjer je na razpolago dovolj delovne šile in kjer bi lahko bb ugodnejših finančnih pogojih pridobili potrebna sredstva, sodi tudi zamisel o Oblikovanju nove TOZD Železarne Štore v Bihaču. v republiki Bosni in Hercegovini. Gre za idejo o izgradnji nove tovarne plin-skih gorilnikov za industrijske peči,, ki so bili v naši železarni razviti ter patentirani pri pristojnih patentnih organih, začetna proizvodnja v’ manjših količinah pa je pričela v Štorah. Bosna in Hercegovina je nerazvita republika in ikot taka dobiva določena kreditna sredstva za razvoj j5o ždlp ugodnih pogojih iz združenih- sredstev Fonda federacije za kreditiranje hitrejšega gospodarskega- razvoja nef ¿zvitih republik in pokrajine Kosovo. Bihač je občina in. mesto ob meji -z republiko Ilrvatsko prati Karlovcu-, in; j e po oddaljenosti bliže Štoram kot glavnemu mestu republike BiH Sarajevu. Po številu .prebivalcev občane in mesta j c zelo podobno Celju. Za veliko razlik0 pa lahko štejemo mnogo manjšo stopnjo industrijskega razvoja z znatno nižjim številom zaposlenih delavcev, še. ¡precej pa imajo nezaposlenih kvalificiranih delavcev,. tehnikov in inženirjev. .' -Informativni razgovori s predstavniki občine Bihač in republike BiH so pričeli‘ že vt^ačebku leta 1978', ;ko. se je pričela razprav •Ij.ati ideja o možnosti .postavitve proizvodnega obrata za .proizvodnjo, plinskih, gorilnikov v Bahaču. O tej- zamisli- so bili obveščeni tudi republiški organi iv Sloveniji, zlasti gospodarska zbornica, izvršni svot; ki -podpirajo; takšne akcije naših delovnih organizacij za razvoj ¡nerazvitihpodročij, v državi. ■ V mesecu novembra 1978 so bili v Sarajevu najprej razgovori delegacij obeh republiških gospa-'darsTu-h zbornic,: nato pa še delegacij obeh izvršnih -svatov, ki- so ugotavljali možnosti ’širšega gospodarskega sodelovanja in razvoj a delovnih organizacij obeh republik. Med lemi, razgovori je . bila postavljena na posebno mesto . tudi. pobuda in skupni interes, da Železarna štore postavi v' . Bihaču ¡proizvodnjo, plinskih gorilnikov v obliki .nove TOZD v sestavu svoje delovne organizacije. - Program izgradnje novega o-■ brata proizvodnje plinskih goril-.nifcojv .temelji na osnovah Skupnega Združevanja sredstev, s kori- ščenjem sredstev Fonda federacije, .poslovnih bank v Bosni in Hercegovini in. deleža Železarne Štore, ki bo ovrednoten z vključitvijo našega znanja in tehnologije, ¡kakor tudi fihančne.. udeležbe .s.dštiim delom sredstev, ki jih že liako obvezno združujemo v Fond federacije za kreditiranje nerazvitih republik. Občina Bihač se obvezuje, da da svoj prispevek k tej investiciji s tem, da komunalno. uredi potrebno zemljišče za. sedaj predviden: objekt površine okoli'5,000 m* z ustrezno okolico za nadaljnje možne razširitve. Na omenjenih razgovorih je bila ugotovljena potreba in dogovorjeno, da se čimprej izdela investicijski program za’ izgradnjo tovarne. plinskih gorilnikov, ki hi omogočal, pristop k .postopku obravnav takega ¡programa prek samoupravnih organov, 1 državnih, V lanskem letu je bil v Sloveniji sprejet nov zakon o združevanju organizacij združenega dela v'Splošna združenja in gospodarske zbornice. Novi zakon postavlja' pred splošna združenja nove naloge in vsebino dela. Združevanje v splošna združenja ih gospodarske zbornice je po zakonu obvozno. Splošna, združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije bodo -ustanovljena do konca . februarja letos. Za področje dejavnosti naše,delovne organizacijo je posebej zanimivo. splošno združenje , za črno, barvasto metalurgijo ra livarne. V to splošno združenje bodo vključene vse naše TOZD, razen TOZD tovarne traktorjev, za katero predlagamo, da se vključi v splošno združenje kovinske industrij é. Že v pretekli mandatni dobi, ko smo. imeli; združenje TOZD črne in barvaste metalurgije ter livarn, so pri tekočem delu'in, reševanju problematike, bile,- obhko-' vatie tudi prihodnje glavne vsebinske smeri1-'. delovanja. Predvsem je treba poudariti, da je gospodarska zbornica mesto do-'• govarj anj a in sporazumevanja združenega dela o vseh vprašanjih, ki so posebnega pomena za tekočo gospodarsko politiko, še posebej pa za usklajevanje razvojnih konceptov. Najširša problematika, ki se -je doslej reševa-■ la prek Lch.zdiuiženj, je bilo področje priprav, izdelave in tekočega spremljanja srednjeročnega programa razvoja panoge. S tem povezano je bilo delo na usklajevanju posebnih doikumentov, kot so samoupravni sporazumi in družbeni dogovori. Zelo 'konkretno delo je, bilo opravljeno pri usklajevanju nekhterihinvesticij -sMh^proigramov, hri'problematiki uvoza opreme in druga vprašanja razvojnih halog. Poleg razvoj a pa ,je' bite ostalo, delovanje na področjih: raziskovalne dejavnosti, bančnih in; drugih institucij. Po-■ stopekmora voditi tudi k oblikovanju posebno orgairiizaeije • združenega dela v ustanavljanju,' ki bi se po izgradnji in’ pričetku proizvodnje 'konstituirala kot nova TOZD Železarne Štore. Ocenjujemo, da bi na osnovi poznanih podatkov ter prvih ocen nova investicijska naložba potrebovala okoli 80 do 100 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje bi letno znašala 150 do 180 milijonov dinarjev, zaposlovala -pa bi 130 do 150 delavcev. Proizvodnja plinskih gorilnikov v Borni'in Hercegovini je za Železarno Štore zanimiva tudi iz trž-1 nega vidika, šaj tje prav. ta- republika potrošnik 'velikih količih plinske energijev industrijskih pečeh in to. različnih vrst plinov, prav tako pa je predvidena še nadaljnja izgradnja plinskega o- standardizacije, izobraževanj a kadrov z izdelavo nomenklature poklicev in profilov, varstvo okolja,, sistemi nagrajevanja - ter druga vprašanja sistemske problematike iniz-akonodaj e. Tudi programi 'dela za nova splošna združenja, ki morajo biti sprejeti na ustanovnih skupšči-. nah v tem mesecu, se. bistveno nc bodo razlikovali od dosedanjega dela. Novi,'''dokumenti dajejo le . več samostojnosti pri odločanju tem združenjem in ¡drugačno povezavo z Gospodarsko zbornico. Slovenije ter g rlmedobčiaskimi zbornicami. Temeljne naloge splošnega .združenja metalurgije in livarn bodo predvsem naslednje: — spremljava in analiza pogojev gospodarjenja članic združenja, — razvijanje - anaostveno-razi-skovalnega dela z vidika uvajanja novih tehnologij, — reševanje problematike varstva okolja, — družbeno dogovarjanje o . razvoju panoge'v Sloveniji ih' Jugoslaviji, — posebne, naloge pri aktivnosti izdelave. hovega” srednjeročne-; ga načrta za’obdobje 1981—1985, r analiza izvajanja tekočega srednjeročnega načrta, ' . — informiranje in sodelovanje - pri ocenah investicijskih progi'a-mov v panogi, — pobude za izdajo zakonov in drugih sistemskih rešitev, .. — izmenjava informacij, ih so- . • delovanje,.pri ocenah metodologij uspešnosti dela ter sistema nagrajevanja po delu, — pospeševanje . mednarodne .blagovne ¡menjave, — strokovno - izpopolnjevanje kadrov skupno z izobraževalnimi skupnostmi, do naši gorilniki prodajali po vsej državi. . O razgovorih za izgradnjo nove tovarne plinskih igorilhikov v Bihaču je bil informiran tudi delavski . svet naše delovne organizacij e na: svoj i seji meseca, novembra lani. Ko bo izdelan investicij-, ski program, ki naj ibi ibil končan v mesecu marcu letos, pa bo lahko pričela širša ¡razprava o novi investicijski, naložbi. Naša skupna želja je, da bi že spomladi oziroma poleti letos, pričeli..z izvajanjem, Igradbenih del, tako, da bi v prihodnjem letu 1980 že lahko pričeli s proizvodnjo. Zaradi zanimivega proizvodnega programa in skupne naložbe v gospodarsko nerazvito področje lahko pričakujemo tudi pomoč pri hitrejšem reševanju finančnih odobritev in dragih administrativnih zadeV. danski zbornici Jugoslavije, — sodelovanje z organizacijami združenega dela v ostalih republikah, — proučevanje, možnosti.'sub- stitucije, uvoza z domačimi viri surotin; reprornateriala im opreme, - • - v ■ - - —- sodelovanje pri reševanju vprašanj- beneficirane delovne dobe. Najvišji organ upravljanja splošnega združenja bo delegatska skupščina, ki bo štela, največ 50 delegatov s po enim delegatom na tisoč delavcev združevanih po TOZD, manjše delovne organizacije, ki nimajo TOZD pa bodo imele svoj ega delegata-. Izvršilni organ ho izvršilni Odbor sestavljen iz: po pet članov iz črne, barvaste metalurgije in livarn; Organ ¡za nadzoriposlovanja krdela bo nadzorni odbor. Glavno;operativno delo bo 'izvrševal izvršilni odbor, ki bo-imel za. racionalnejše- delo za posamezna področja še posebne, odbore in to: odbor za razvojno-plansko , področje, .odbor za- ekonomske odnose s tujino, oidibor za izobraževanje, odbor za tehnologijo, odbor za barvasto metalurgijo, odbor za črno metalurgijo in odbor za livarne. V navedenih odborih se bo lažje obravnavala ožje specializira-na problematika z bolj konkretnimi rešitvami. , Organiziranoist in naloge splošnega združenja sp torej postavljene. Želimo samo, da bi bilo delo tega združenja čimboljučinkovito z uspešnimi, rezultati v interesu vseh njenih članic, to je temeljnih organizacij združenega dela črne in 'barvaste metalurgije ter livarn in s tem doseženo u-strezno mesto, v gospodarskem razvoju naše republike in države. mirežja. Razumljivo je, da se bo- Dušan Burnik V Gospodarski zbornici Slovenije se organizirajo nova splošna združenja — sodelovanje z. ustreznimi splošnimi združenji: pri Gosp.o- DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na delavskih svetih TOZD in delovnih skupnostih so delavci razpravljali in obravnavali: — plan investicij za leto 1979, — pravilnik o izobraževanju, •—■ pravilnik' o dežurstvu v delovni organizaciji, — predlog povišanja stanarin v-samskih domovih, — samoupravni sporazum o inovacijah v SOZD Slovenskih železarnah, — predlog za potrditev delegatov v splošno združenje TOZD črne in barvaste metalurgije Slovenije. Samo proizvodne TOZD so obravnavale: — samoupravni sporazum o skupni porabi dogovorjenih blagovnih in deviznih ¡kontingentov ter dovoljenj za uvoz surovin in reprodukcijskih materialov in dogovor o razporeditvi absolutnega zneska za plačilo uvoza surovin reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje. Seznanjamo pa vas tudi o ostalih pomembnejših sklepih, ki so jih zavzeli po posameznih TOZD in. komisijah na nivoju delovne organizacije. TOZD ELEKTROPLAVž Na 15. redni ¡seji delavskega sveta, 25 .januarja, so sprejeli samoupravni sporazum o proizvodnji, potrošnji, prometu in merilih za samoupravno urejanje-cen debelega in drobnega metalurškega koksa, in samoupravni/ sporazum o humanizaciji dela na visokih pečeh in aglomeracijah.' TOZD JEKLARNE-VALJARNE je na svoji 13. redni seji delavskega sveta 18.1. 1979. imenoval za vršilca dolžnosti vodjo TOZD tov. Ferda Halerja,: ing. org. dela. Imenovali so razpisno komisijo za razpis vodje TOZD jeklarn-va-ljarn. Seznanili so se z informacijo o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo sikladišč na Pivki pri Naklem, ki je ibil predhodno Obravnavan na samoupravnih delovnih skupinah, sprejemali pa ga bodo na referendumu, zato so imenovali tudi referendumsko komisijo. Nadalje so zavzeli Sklep, da vsi obrati TOZD opravijo pregled akordnih pravilnikov, o katerih mora razpravljati tudi razširjena koordinacija in jih pripraviti v smislu samoupravnega sporazuma, zato.se razprava o. akordnih pravilnikih preloži do naslednje seje. Petim delavcem, ki Obiskujejo delovodsko ¡šolo so odobrili status izrednega štipendista. TOZD VZDRŽEVANJE Na 15. ¡redni seji- 17. 1. 1979 so ugotovili, da postopek za uveljavljanje ¡beneficirane delovne. dobe teče aktivno že od leta 1974, da pa" v zadnjem času ni nobenega napredka pri uveljavljanju beneficirane delovne dobe. S sklepom so zadolžili vodjo delovne skupnosti, za kadre in splošne zadeve in predsednika komisije za beneficirano delovno dobo v delovni, organizaciji, da pripravijo poročilo 6 poteku uveljavljanja beneficirane delovno dobe, zahtevek za pripravo analize. obstoječega stanja V TOZD pa so posredovali tudi komisiji za ugotavljanje be-neficirane delovne dbbe v TOZD. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN’ STANOVANJSKE ZADEVE Na izredni seji, ki je bila119. januarja, vodiTpa jo je predsednik tov. Jože Golob, so na predlog kadrovske komisije pri svetu konference osnovnih organizacij sindikata železarne štore' soglasno imenovali začasno komisijo za dopolnitve in spremembe ¡samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in enotno urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in delovnih Skupnosti Železarne Štore. KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE je na svoji 13. redni seji, 31. 1. 1979, pregledala poročilo o inventuri ¡v TOZD tovarna traktorjev in se seznanila S pregledom o-pravlljanih nadur. Opravljanje nadurnega dela se je vršilo še v januarju, zato so zavzeli‘zahtevo, da TOZD tovarna traktorjev do naslednje seje, ¡ko bodo znani končni rezultati inventure, posredujejo poročilo o dejanskem stanju in rezultatih, komisiji za gospodarjenje. Seznanili so se tudi z izvršitvijo operativnega in dinamičnega ter dvanajstino letnega plana za december 1978 in s poročilom komercialne problematike za december. Zadolžila je odgovorne v TOZD tovarna ¡traktorjev, da podvzame-jo vse mere in priprave, da se neuporabni material čimprej vrne v inozemstvo. Kolektivni poslovodni odbor so zadolžili, da uredi v okviru SOZD Slovenskih železarn vse kar je mogoče za zagotovitev gredic za prihodnje Obdobje. Ob tem pa komisija meni, da je potrebno na vseh nivojih ih delavnih sredinah sprotno, in takojšnje reševanje nastalih problemov in . si prizadevati za dosego čimboljših delovnih uspehov. Komisija je v celoti potrdila operativni plan za mesec februar. V zvezi s problematiko livarne I in livarne II so zadolžili kolektivni poslovodni odbor, da s prizadetima TOZD in delovno skupnostjo ¡za .komercialne posle razreši .problem glede kokil in posreduje komisiji informacijo o rezultatih. _ Na komisiji je bila podana tudi informacija o analizi izplačanih osebnih ¡dohodkov za november in december. 'Potrdila je predlog akontacij e variabilnega osebnega dohodka in predlog, za stimulativne dodatke, predlog za valorizacijo prejemkov iin nadomestil, ki jih obravnava sindikalna lista in valorizacij o nadomestil za tehnično dežurstvo 'in stalno pripravljenost, ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE 29. januarja 1979 so se sestali na svoji 4. redni seji člani odbora posebne finančne službe, katere .predsednik je tov. Franc Trafelai Obravnavali -so izvršitev . plana likvidnosti za december 1978 in za razdobje od I—XII in plan likvidnosti za februar.. Pričevanje iz NOB 1 TRN V PETI Bilo je že okrog pol štirih popoldne — po dobrih treh urah srditega boja in medsebojnega obstreljevanja — ko je začelo primanjkovati streliva za angleški ' bren, medtem ko sta Blisk in Janez imela v svojih brzostrelkah le še po en naboj. Čuvala sta ga vsak zase — za primer, da bi sovražnik vdrl v bunker, ker mu ne. bi hoteli priti živi v roke. Na dolgolasce in kopače so zmetali že, tudi domala vse ročne granate, kolikor so jih imeli na zalogi. Streljanje so morali zato omejiti in je mitraljezec'spuščal le posamezne strele v najbolj nujnih trenutkih, To je seveda sovražniku razkrilo kritični položaj oblegancev v-bunkerju in podvojili so Svoje napade nanje. Trije, borci, so se znašli v hudi stiski, ker so Nedi-. cevci prodrli že do zidu,- ki je zapiral zasilni izhod, medtem ko je partizanom zmanjkalo streliva tudi za bren. Začel se je boj z neposredne bližine. Janez je odbijal napade kar s krampom, medtem ko se je Albin dajal z bradači kar s cevjo hrena, Blisk pa je metal skozi zasilni izhod vse, kar mu je prišlo pod roke. Najprej tleča in goreča polena in ogorke, nato pa je delal kepe iz plastika, ki pa je le gorel, eksplodirati pa ni mogel, ker zanj ni imel pri roki detonatorjev. Ko mu je zmanjkalo plastike, je pogrebel s pogradov tudi vso slamo, jo zvezal v otepe, zažigal in jo tudi zalučal skozi izhodno lino.; Kaže, da so hedičevci hoteli dobiti v roke oblegance žive, ker si je sicer težko razložiti, zakaj niso bunkerja zasuli skozi izhodno odprtino v steni s. strojničnim ognjem, minami ali trombloni. Kar vdreti , v bunker pa si očitno niso upali, ker šo se bali colo gorečih predmetov, ki jih je metal Blisk skozi izhod, in vse vsakokrat umaknil ž divjim kričanjem v kritje. Posebno so se ustrašili svinjske kosti — kdove, kakšno eksplozivno pošast so videli v njej. Iz varnega zaklona so divje streljali po njej in ko še ni' nič-zgodilo, šo šli ugotavljat, kaj pravzaprav je. Temu je sledilo spet divje' vpitje in grozovito preklinjanje in streljanje, vendar si v bližino izhoda, ki šo ga branili trije borci, le še niso upali. Da bi bila zmeda še večja, so tudi Blisk in nje- gova tovariša kričali in pozivali bradače, naj se predajo in tako rešijo življenje, dokler je še čas. Blisk je svoja soborca nenehno bodril in jima klical, naj še naprej branita ter mečeta na bradače vse, kar je v bunkerju še premičnega. Govoril jima je, da •morajo vzdržati, morajo zmagati, saj kmalu pride pomoč, fašisti so brez morale, ko se bojijo celo gorečih polen in podobno. Fantje so obdržali visoko moralo in se junaško borili in upirali sredi zadušljivega dima, ki se je valil v bunker skozi strop in ga je povzročalo goreče ostrešje, in tistega žaradi silnega-streljanja, ki ga je nosilo skozi lino zasilnega izhoda. Proti četrti uri popoldne pa je le tudi trem borcem postalo jasno, da prihaja konec, pa sta si Janez in- Albin že nastavila vsak svojo brzostrelko pod brado in se začela poslavljati. Vendar pa se Blisk še vedno ni dal — udaril je -po brzostrelkah in zbil obe vsako v svoj kot. Pri tem je kričal in pozival na juriš, na nadaljnji boj, in hkrati bodril oba soborca, naj še malo vzdržita, saj mora vsak čas "priti brigada VDV. Janez se je pognal za svojo brzostrelko v kot in ko jo je med dimom iskal, je v kotu med rahlo prstjo naletel na platneno vrečko ¿s strelivom za brzostrelke lij z nekaj ročnimi granatami. Ni .mogoče popisati navdušenja, ki je znova prevzelo tri borce. ob tej 'najdbi... Ni mogoče opisati veselja treh oblegancev -ob nenadni najdbi, v kateri so že videii skoraj svojo rešitev. Prepričani so namreč bili, da bodo z zavlačevanjem švo-jega odpora omogočili bataljonu VDV proti večeru napad na dolgolasce, .med katerimi so računali na možnost preboja iz bunkerja in s tem na rešitev. Skoraj poljubljali šo vsak naboj posebej, medtem ko so. jih vlagali v brzostrelke, nato pa so te spet zapele svojo smrtonosno pesem, in pognale "oblegance v divji beg in skrivanje za najbližje zaklone. Kričali - in perklinjali so, da je bilo pošastno slišati med nenehnim pokanjem njihovega. orožja in ročnih granat. Našim trem oblegancem; se je ponovno vrnil pogum, ki je zlasti Janeza in Albina že skoraj popolnoma zapustil. Blisk je bil prej-koslej ob vsem še poln obešenjaškega humorja. Znova je navil gramofon in ga celo postavil na polico zasilnega izhoda, da je bilo ja slišati veselo in poskočno glasbo tja do oblegovalcev. Zraven je kričal in spraševal dolgolasce, kako jim je všeč njegova muzika in naj vendar pridejo zaplesat z njim.. To pa je do kraja razbesnelo ošramočene nedičevce in kar nekaj strojnic je. usmerilo neposreden ogenj na odprtino v steni bunkerja. Blisk je to predvidel in hip pred tem umaknil gramofon z odprtine, tako da so rafali, sekali v prazno, Delovna skupina CK ZKS na obisku ■Centralni .komite ZK Slovenije bo v naslednjih mesecih v sodelovanju z medobčinskimi sveti ZK organiziral delovne ipogovore v osnovnih organizacijah ZK. Tako želi centralni komite vzpodbuditi komuniste ik odločnejšemu uresničevanju dogovorjenih usmeritev in nalog.. iPri tem naj bi posebno pozornost, posvečali, povezovanju in delovanju komunistov v organizacijah združenega dela, organiziranju razprav o zaključnih računih, prizadevanjih za odpravljanje izgub, itd. Med'drugim se od te akcije pričakuje tudi 'krepitev odgovornosti za razmere ih dogajanja v'lastnem okolju, preusmeritev delovanja komunistov od načelnih na temeljna organizacijska in bistvena vprašanja povsod tam, kjer so do sedaj na to pozabljali. Gre torej za organizirano preverjanje razmer na najpomembnejših področjih družbene aktivnosti, ter za iskanje odgovora na vprašanje, do kod smo prišli pri razvoju samoupravljanja in njegovega uveljavljanja v spletu družbenoekonomskih in političnih odnosov.' V zvezi sito akcijo nas je. med prvimi obiskala delovna skupina, ki jo je vadil tov.. Martin Mlinar, izvršni sekretar predsedstva- centralnega komiteja ZKS. Skupina se je pogovarjala z delavci-komuni-sti iz TOZD jaklam-vaijarn. V razgovoru, ki je vseskozi potekal izredno sproščeno, tovariško in tudi kritično jim je bila najprej predstavljena organiziranost ZK v železarni in njeno delovanje. V nadaljevanju so želeli gostje dobiti odgovore na nekatera konkretna vprašanja kot so, kako ZK in sindikat politično -delujeta med delavci v TOZD, kakšen -je njihov vpliv v samoupravnih delavnih skupinah ih njihovo ^vsebinsko delovanje, kakšen je -vpliv delavcev na nastajanje, in sprejemanje vseh vrst planov, nj-ihovo uresničevanje, 'vpliv na ustvarjanje in delitev -dohodka, nagrajevanje po delu, itd. Posebna pozornost je bila posvečena svobodni menjavi dela med TOZD in delovnimi skupnostmi. Iz odgovorov, ki so jih dajali posamezni komunisti,je. bit» -razvidno, da jim je jta problematika poznana, da stvari rešujejo in -da- imajo -jasno začrtano -pot za v prihodnje. V preskopo odmerjenem času je bil razgovor kar prehitro končan. Ostalo je-še. precej vprašanj, o katerih bi -bilo potrebno'spregovoriti. Oh koncu razgovora je' itov. Mlinar- odgovoril na nekatera bistvena vprašanja današnjega trenutka in nakazal poti, po katerih bo v prihodnje treba reševati nekatere pereče probleme. Iz razgovora je bilo razvidno tudi to, -d.a je takšnih ‘razgovorov premalo, iker so zelo koristni za nas, ki -smo v razgovoru sodelovali, kot tudi za predstavnike -centralnega komiteja, ki se -lahko na ita način neposredno seznanijo s problematiko, delovanja komunistov v delovnih organizacijah. V -sredo, 17. januarja pa je bil v -Domu železarjev na Teharjah razgovor s sekretarji -0-0 ZK, ki ,ga je organiziral občinski komite ZK Celje.'Razgovora so se v polnem številu udeležili tudi sekretarji naše delovne organizacije. V razgovoru je -bila ocenjena gospodarSko-politična -situacija v letu 1978 in nekatere poglavitne -naloge v letu 1979. V svojem uvodnem govoru je predsednik občinske .skupščine tov. Marolt opozoril na nekatere -slabosti v gospodarstvu -na celjskem Območju. Izgube v posameznih sredinah se iz Teta v -leto ponavljajo. Zanimiva Je ugotovitev, da v teh sredinah .tudi delegatski -sistem ne deluje in da se -ni Skoraj ničesar spremenilo pri družbenoekonomskem položaju delavcev. Zato morajo iv teh sredinah vso odgovornost za spreminjanje, obstoječega stanja prevzeti.vse subjektivne -sile i-n v ita namen tudi zaostriti odgovornost na vseh nivojih.-Nadalje je bilo govora o spremembah o organiziranosti ZK i-n njenem delovanju znotraj političnega sišitema. ZK -se mora organizirati -tako, da bo prisotna povsod -tam, kjer se pojavljajo -skupni interesi delavcev in Občanov. ; V novih Oblikah in metodah dela mora kritika in samokritika postati glavna sestavina vsakodnevnega -delovanja komunistov. Pred ZK v celjski občini je v letu 1979 veliko odgovornih nalog, -tako na področju gospodarjenja, nadaljnjemu uveljavljanju delegatskega sistema, spreminjanju družbenoekonomskega, položaja delavcev, samoupravni orgahiziranos-ti, krajevni samoupravi itd. V-s.e to pa -smo ob polnem' angažiranju vseh -subjektivnih sil in vsakega posameznika -tudi sposobni doseči,- kar tu-di .potrjujejo že nekateri konkretni rezultati. Mirko Goz-dnikar Program praznovanja tedna varnosti in družbene samozaščite v letu 1979 Svet za ljudsko obrambo, Varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Celje je sprejel program praznovanje Tedija varnosti in družbene samozaščite za leto 1979 pod geslom »NIČ NAS NE , SME PRESENETITI«, Program se bo izvajal skozi vse leto, izvajanje programa pa bo spremljala komisija za varnost in družbeno, samozaščito, ter odbor za praznovanje Tedna varnosti in družbene samozaščite. Program praznovanja . tedna varnosti in družbene samozaščite-je izhodišče za sestavo; programa oziroma aktivnosti na področju družbene samozaščite slehernega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD. Program obsega-naslednja izhodišča: 1. Nadaljuje uresničevanje koncepta družbene samozaščite V nadaljnjem obdobju proces podružbljanja nalog in vsebine družbene samozaščite mora zajeti vse delovne ljudi, in občane. V ta namen bomo posvetili posebno pozornost:; — organizacijski utrditvi odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh KS, TOZD, SIS ter razviti; polno aktivnost v dejavnosti DPO, družbenih organizacijah in društvih pri nadaljevanju uresničitvi koncepta družbene samozaščite; m — dopolnitvi samoupravnih aktov, temeljnih in drugih organizacij ter državnih organov o družbeni samozaščiti; — še intenzivneje pristopiti k organizaciji varnostne vzgoje, ki rriora postati sestavni del idejno- politične vzgoje delovnih ljudi in občanov ter vključena v vse izobraževalne procese; — skrbeti, da bodo delovni ljudje in občani sproti seznanjeni z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja; — doseči moramo najširšo akt.i-vizacijo samoupravljalcev za boj proti škodljivim pojavom in kršiteljem zakonskih in družbenih norm: — samoupravna delavska kontrola; služba varstva pri delu mora bolj kot doslej delovati v smislu nalog družbene samozaščite; — enotam narodne zaščite mo- ramo posvetiti posebno pozornost glede: - " a) vzgoje za opravljanje svoje dolžnosti . b) o nabavi orožja in druge o-preme c) pospešiti samoupravno sporazumevanje med KS iri TOZD po vprašanju narodne zaščite — družbena samozaščita mora biti bolj kot doslej prisotna v SIS, družbenih organizacijah in društvih; — programi razvoja občine na vseh ravneh morajo vsebovati tudi elemente družbene samozaščite; — organi odkrivanja, pregona in sojenja morajo aktivno sodelovati1 pri -izvajanju .nalog ^področja družbene samozaščite. 2. Informativno-propagandna in vzgojna dejavnost .na področju DS — redno in programsko tei’ sistemsko vključiti vsebino družbene samozaščite v 'lokalnem tisku, radiu, tovarniških ter šolskih glasilih; — bolj kot doslej angažirati, predstavnike sredstev javnega obveščanja glede izvajanja programa tedna varnosti in družbene samozaščite; — posvetiti posebno Skrb idejno politični vzgoji mladih v šolah na temelju razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, razvijanja «socialistično samoupravnega patriotizma, bratstva in enotnosti (čuvanje premoženja, odkrivanje družbeno negativnih pojavov); v šolah razpisati nagradni natečaj na... temo »DRUŽBENA SAMOZAŠČITA«; g — Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu bo organiziral akcije in razna'tekmovanja iz varnosti cestnega prometa za udeležence v prometu; — tam, kjer še niso ustanovljeni družbeno zaščitni in 6-brambni krožki, je potrebno le-te ustanoviti. 3. Organiziranje razstav, vaj, strokovnih predavanj, seminarjev, športnih tekmovanj- — v času praznovanja Tedna varnosti In družbene. samozaščite (v obdobju celega leta) je organizirati --- — ob praznovanju dneva CZ razstave na tematiko civilne zaščite in vrsto’ vaj in predavanjj — pohode tabornikov« ; planincev, pripadnikov TO in ostalih v partizanske kraj e ipd.,: — odbori za 1,0 in DS bodo organizirali vrsto predavanj in vaj na temo »družbena samozaščita«; — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organiziral tekmovanja, srečanja itd. 4. Praznovanje Tedna varnosti in družbene samozaščite v Času od 7. do 13. 5. 1979 ' — športna tekmovanja v raznih disciplinah: a) streljanje b) orientacijski pohodi e) kros — skupne vaje pripadnikov milice, ngrodne zaščite in gasilcev; — tradicionalna proslava bo po posebnem programu in na dan varnosti — 13. 5. 1979: a) slavnostni govor b) podelitev nagrad in priznanj c) kulturni program — najaktivnejšim organizacijam in posameznikom pri razvijanju koncepta družbene samozaščite bo svet 'za LO,‘varnost in DS občine Celje podelil priznanja. . Z objavo programa praznovanja; tedna varnosti in družbene samozaščite želimo, da se vsi naši delavci v Železarni seznanijo z izhodišči programa v letošnjem letu. Da na tej. osnovi izdelamo konkretne programe aktivnosti • v TOZD in DS, ter družbenopolitičnih organizacij, in društvih o konkretnih programih bomo kolektiv, obveščali redno v vsaki številki Štorskega železarja. J. Štefančič Dopisujte v ŽELEZAR Delovna konferenca ZK TOZD jeklarne - valjarne Ob zaključku leta 1978 smo komunisti imeli v našem TOZD delovno konferenco, ki se je vršila 20. 12. 1978 v domu železarjev na Teharjah, Na tej konferenci smo obravnavali dosedanje- dalo 00 ZK, sekretariata in njenih komisij- za leto,-1978. Delo sekretariata in 00 -ZK ter njenih komisij je bilo plodno, predvsem na področju čimvečjega angažiranja komunistov in' razčiščevanju odnosov. Obravnavali smo organizacijska vprašanja, pri katerih se čuti sedanj a, nepovezanost komunistov v okviru delovne organizacije. Nadalje smo obravnavali, kongresne dokumente, gospodarski načrt za leto 1979, gospodarjenje TOZD, samoupravne akte, izvajanje investicijskega programa, SLO. itd. Pri obravnavi že opravljenega .dela- smo. prišli do. zaključka, da moramo, narediti še več ha področju samouprav-. Ijanja in sicer na samoupravni organiziranosti naše TOZD, dohodkovnih . odnosih, kadrovanju, izobraževanju, informiranju, predvsem pa na večji samoupravni vlogi delavca. Na tom področju smo v letu 1978 .premalo naredili. Nadalje smo obravnavali v letu 1978 gospodarjenje v TOZD in v delovni organizaciji, dohodkovne odnose, 'samoupravno organiziranost in odnos do samoupravljanja. Z analizo gospodarjenja TOZD smo zadovoljni. .Ne moremo pa biti zadovoljni z rezultati dela , ti-, stih TOZD, ki že več let delajo z izgubo. Glede na to se mora preveriti kako so bili v, gospodarskem načrtu 1978 sprejeti in izvršeni sanacijski programi. Nesprejemljivo je, da se ponavljajo te »napake« v GN iz leta v leto. Menimo, da bi vse TOZD morale imeti z GN določen, obseg proizvodnje, ki bo zagotovil pozitiven zaključek, poslovnega leta. KPO naj preuči vse vzroke in notranje odnose v TOZD, ki trajno, posluje z izgubo in prek organov upravljanja postaviti vprašanje zaupnice individualnemu organu oziroma. tehničnemu vodstvu TOZD. Prav tako se mora področje solidarnosti pokrivanja, izgub. .toono opredeliti in definirati, vsekakor pa ne pokrivati izgub na vseh področjih in v ■ vseh primerih. Večja odgovornost se. mora (Jo-seči. tudi pri: osebni.odgovornosti,, predvsem vodstvenih delavcih, ki naj bi bila zajeta že v, GN za leto 1979. Z dohodkovnimi, odnosi, prav tako še nismo zadovoljni in jih moramo v naslednjem- letu dodelati na podlagi vrednosti, opravljenega dela vsakega udeleženca za posamezen proizvod. -Nadalje nas obvezuje, šei veliko, idela. z organiziranostjo novih TOZD, ter skrbeti, da bodo vsi samoupravni akti kvalitetni. V času sprejemanja- samoupravnih aktov .pa skrbeti za pravočasno, 'temeljito, in resnično razpravo na vseh nivojih sprejemanja in odločanja. Po rezultatih glasovanja in analize stanj a dosedanj ega spre j efnanj a 19. seja sveta konference Osrednja točka dnevnega reda 19, seje .svata konference 00S Železarne Štore, ki je bila 30- L 1979, je bila posvečena pristopu osnovnih organizaciji sindikata k obravnavi zaključnih računov za leto 1978. . Za lažjo in hitrejšo, izvedbo', ak-. ti vnos ti .pri Obravnavi zaključnih računov je občinski . sindikalni svet izdelal pripomoček za sestavo, poročila o gospodarjenju v letu. 1978, katerega so prejeli vsi predsedniki osnovnih organizacij .sindikata,' V .vseh delovnih . sredinah, kjer ■ se. sprejemajo zaključni računi, marajo,, hiti formirani K00RDI-NAGUSKI ODBORI za učinkovitejše gospodarjenje, Ki jih imenu je jo izvršni odbori. OOS in morajo biti formirani do 2. 2. 1979. Da bi obravnava zaključnih računov potekala kar najbolj- uspešno je svet- predlagal, da koordinacij ski odbori ■ gradivo najprej - sami- obravnavajo oz. predelajo, ga oplemenitijo-;-in. potem takšnega posreduj ejo -. v razpravo, na samoupravne delovne 'skupine. V nadaljevanju je isvet - obravnaval in sprejel PRAVILNIK o organizaciji pogrebov, članov kolektiva. V zvezi s tem je bilo še posebej poudarjeno, da je osnovna organizacija sindikata, i-z katere preminuli izhaja, dolžna organizirati‘govornika pri odprtem grdbu. : ' Svet je .tudi obravnaval nov predlog p razdeljevanju socialnih pomoči bolnim članom kolektiva, ki so v bolniškem staležu nad 60 dni, ga.dopolnil.in ga posredoval izvršnim odborom OOS v razpravo in sprejem. . Predlagano je bilo, -da se nova lestvica - -razdeljevanja socialnih, pomoči bolnim'članom kolektiva upošteva s 1. 2. 1979. ©lani sveta, so bili 'seznanjeni z informacijo, da, je na nivoju delovne organizacij e- že imenovan odbor HORTIKULTURA 80. V zveži s tem -morajo vse TOZD in delovne Skupnosti, imenovati Svoje odbore in izdelati ter sprejeti programe v- zvezi.'s t-o 'akcijo; Sklenjeno je bilo, da bo svet ’ na’ svoji prihodnji seji, naslednj i teden, obravnaval program šole za delegate, katere so osnovne organizacije že evidentirale in se ob teni dogovoril fjujii za pripravo programa zai izobraževanje sindikalnih poverjenikov. Svet' je predlagal delavskemu svetu delovne, organizacije, da objavi razpis za interno priznanje »SAMOUPRAVLALEC ŽŠ«, “ ob tem pa zadolžil komisijo -za priznanja m odlikovanja pri svetu konference OOS, da izdela kriterije. V nadaljevanju je svet imenoval odlbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri .svetu konference. OOS Železarne štore V sestavi: Ladislav Kaluža, Minko Gozdnikar, Ivan Štefančič, Anton Matoh in predstavnik ZSMS". . Na zaključku se je svet seznanil z informacijo, da bo. v-sredini meseca februarja v TOZD tovarna traktorjev seja občinskega : sindikalnega sveta po vprašanju problematike v tej TOZD. A. Motoh viidknos .da 'to ni bila vsebinsko temeljita razprava, kvečjemu formalno s-proveden proces za zadovoljitev zakona.. Strokovne službe ne sledijo z izdelavo samoupravnih alktov niti časovno, niti kvalitetno. Nagrajevanje- po rezultatih dela je delno urejeno, na tistih, mestih, kjer se da meriti količina '-proizvedenega.. iZatajili pa smo pri nagrajevanju na os,tailih mestih, kjer se ne da neposredno izmeriti rezultat dela. Nadalje smo razpravljali o družbenem standardu, 'kjer smo sklenili, da se mora na področju stanovanjske izgradnje razčistiti-, s stanovanjsko , ,'sOgupnostjo tudi , glede 7 % udeležbe, Iki ga odvajamo v ■to skupnost. Koliko od vrednosti te udeležbe dobi delovna organizacija Železarne Štore nazaj, za reševanje naše pereče stanovanjske problematike. Sprejeti -se 'mora' akcija za stanovanjsko izgradnjo .na območju Kompot. , Iz poročila sekretariata, uvodnega poročila sekretarja ter razprave smo kritično ocenili dosedanje -delo ter pri tem sprejeli sklepe -in stališča, katere smo pregledali ih potrdili na Seji 00 ZK 26. 1. 1979 kot akcijski program 00 ZK TOZD jeklarn-va-ljarn. \ Namestnik sekretarja ZK Dominik Tomažin i Nova organiziranost 00 ZSMS TOZD vzdrževanje in TOZD transport V -ponedeljek, dne 29. 1 1979, j e; bila v prostorih gasilskega doma v Štorah konferenca 00 ZSMS TOZD Vzdrževanje in TOZD Transport. 'Povod za. -sklic, konference je bil sklep konference 00 ZSMS Železarne štore, z dne. 12. L. 1979, o prehodu na novo organiziranost in v zvezi s tem potreba po čim širši- obravnavi 'le-te. 'Po novem borno organizirani v osmih aktivih. Vsak aktiv bo imel akcijskega vodjo, njihovo delo pa bo usmerjal in povezoval kolek-. tivni akcijski vodja oz. predsedu-joči. j, Mandatna doba akcijskih vodij in predsedujočega ho tri mesece. Glede na obseg in specifičnosti. osnovne organizacij e srno ustanovili osem aktivov. Kot prvi predsedujoči bo delo aktivov /usmerjal' in povezoval Branko -Zupanc. V osnovni organizaciji bomo : svojo aktivnost in vsebino dela še nadalje-usmerjali v: — uresničevanje- kongresnih materialov ZSMS, ZSMJ, ZKS. in ZKJ;, — -usklajevanje dejavnosti z dej av- . niiki; — polno angažiranj e pri ures-| ničevanju ustave, delegatskega sistema, zakona o združenem, delu ; ter ■ nadaljnje razvijanje - Samoupravne socialistične'.' demokracije; — idejnopolitično' izobraževanje. mladih;, j? — čini 'močnejše vključevanje . mladih v samoupravne organe; v — v idejnopolitično pripravo mladih za obrambo (SLO in DS); —■ aktivno delovanje. mla.dih v . mladinskih delovnih brigadah;, ■ ■ —i vzpodbujanje bratstva in enotnosti ter nacionalne enakopravnosti članov. ZSM; — odgovorno- izvrševanje nalog, . ki- jih imamo kot občani, -proizvajalci, delavci; ^ vzpodbujanje- in obveščanje ..o. kulturnih, športnih, in ostalih .prireditvah v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občini, ter čimbolj ; množično sodelovanje; ....... ■ " ‘ ¡j§ sodelovanje | v Železarju, mladinskem informatorju ter Bil-, tenu OK ZSMS Celje; . - — organiziranje športnih tek-- movanj v -Okvi-nu osnovne organizacije ali -v sodelovanju; z- ostalimi -osnovnimi organizacij ami; aktivno' delovanje -za 'Uveljavljanje programskih načel svoje aiktivposti,; vendar.‘fako, da bo lahiko vsa oprema vgrajena najkasneje do 30. oktobra letos. — Ingrad mora po pogodbi izvesti gradbena dela 'do 31. avgusta 1979, in s tem omogočiti pravočasno montažo opreme ter otvoritev zdravstvene postaje pred praznikom republike. V tem času je treba opraviti tudi -naročeno, ureditev Okolice. — Železarna Štore, ¡M financira izgradnjo stolpnice III prek Samoupravne stanovali jiske Skupnosti/ je. zagotovila, da bo v stolpnici pravočasno urejeno delovanje 'kurilnice, kar -bo oskrbovala ¡s toploto tudi zdravstveno'postajo. V tem stanovanjskem objektu bodo zgrajena itudi zaklonišča za zdravstveno postajo. — Enota za urejanje Stavbnih zemljišč pri Razvojnem centru Celje mora pripraviti do 30. marca potrebno dokumentacijo za komunalne priključke, njihovo izvedbo pa mora zagotoviti najkasneje' do konca septembra'letos. — Do 30. septembra mora tudi Elektro- Gelje izvršiti rekonstrukcijo transformatorske postaje, da ho zdravstveni postaji zagotovljena primerna kvaliteta -električne energije. - — Zdravstveni center Celje mora .sodelovati pri. oblikovanju organizacije dela v bodoči' zdravstveni postaji in zagotoviti potrebno Število strokovnih sodelavcev, tako da bo lahko steklo nemoteno delo najkasneje 1. decembra 1979. Zadolžitve -so jasne, časovno natančno opredeljene in .neodložljive. Naša skupna naloga je, da jih --speljemo predčasno in nadpovprečno kvalitetno, Saj ne gre 'navsezadnje samo za izvršitev delovne ali funkcijske zadolžitve, -marveč za-opravičenje velikega zaupanja, ki -nam ga .izkazuje širša družbena skupnosti Menimo da je prav, če se ob aktivnostih, ki zahtevajo posebno zavzetost posameznikov in skupin, odločimo za dajanje priznanja prizadevnim' in opozarjanje tistih, ki svojih dolžnosti -ne opravijo. V zvezi z Zdravstveno postajo Štore je treba pohvaliti izjemna vsestranska prizadevanja članov železarne -Štore in delavčev obratne ambulante štore, da hi čimprej dokončali novogradnjo.'Z delom Strokovne službe Zdravstvenega centra Celje pa Gradbeni odbor ni in rie more hiti Zadovoljen, saj 'komaj sledijo dogajanjem, kaj šele, da bi jih Usmerjali in dajali izhodišča strokovnih rešitev. Sicer pa hodimo veseli. Zdravstvena postaja resnično raste kljub spremljajočim težavam, ki bodo pozabljene. Ostalo bo samo zadovoljstvo ob zavesti, da smo s skupnimi močmi sposobni opraviti velike naloge zase in za prihodnja pdkolenja. Ob tej priložnosti je treba Opozoriti na ponovno potrjeno dejstvo, ■ da v Štorah '(in tudi nikjer drugje) ni moč Zadovoljiti potrebe po zdravstvenem varstvu samo z novo zdravstveno postajo. Manjka še bistveni element >—primerna samoupravna in delovna organiziranost, s katero bo preprečena prenekatera sedanja pomanjkljivost. Z željo, da še izboljšajo storitve zdravstvene službe, je dogovorjeno, da se do preselitve v novo zdravstveno postajo organizira v Štorah samostojna TOZD, ki bo združevala elemente štirih celjskih TOZD, ki že delujejo v Štorah. če povzamemo povedano, vidimo, da je pravzaprav vse dogovorjeno: 'izgradnja, oprema, samoupravna organiziranost, ostane samo še realizacija. Ob doseženem tudi to ni ovira do boljšega zdravstvenega varstva, ki bi moralo biti že zdavnaj prisotno tudi v Štorah. Jože Gabršček V brigade... AKTIVNOST ZSMS V NADALJNJEM RAZVOJU PROSTOVOLJNEGA MLADINSKEGA DELA -Mladinske delovne akcije mnogo prispevajo k celotnemu družbenoekonomskemu razvoju naše države. Zaradi tega je potrebno v naslednjem obdobju nenehno krepiti gibanje prostovoljnega mladinskega dela na vseh ravneh organiziranja, od lokalnih do zveznih -mladinskih delovnih akcij/ kot sestavni, del idejno vzgojne in delovne aktivnosti ZSM. Mladinske delovne akcije ;šo še uveljavile- kot -šole samoupravljanja, v katerih se krepi bratstvo in enotnost ter (delovne navade, mladih,'. V naslednjem Obdobju mora biti večja aktivnost usmerjena v formiranje stalnih mladinskih delovnih brigad iz struktur in okolij, kjer mladi živijo in delajo. Delovne akcije lokalnega značaja so se odvijale že v. preteklem obdobju pod - vodstvonj sindikalne organizacije, in ZK. Zgrajeni sta bili. obe' trasi za želeiznico, ■ športni- objekti na Lipi. ter še mnogo, drugih. V .lanskem, letu iso se. mladinci železarne udeležili šestih akcij brigad. Na teh akcijah je bilo prisotnih- 19 mladincev iz 00. Akcije so se odvijale od 'Istre do Niša, pa od Goričkega do Kozjanskega. Vse so se uspešno končale in mladinci so se vrnili v DO kot Udarniki im pohvaljeni od strani brigadnih konferenc. Med drugimi, -da.ne.pozabimo tudi naše brigade »Norbert Veber«. : .Aid lahko mladinec he da bi so4eloval na lokalnih akcijah,; odide ha -republiško ali zvezno akcijo? To -vprašanje se postavlja rnmogokje. Zato smo'ise na posvetu predsednikov odločili, da ustanovimo v Železarni Štore mladinsko 'delovno brigado, ki bo stalna brigada z vodstvom. Visak brigadir bo moral delovati v tej brigadi, če bo hotel oditi v akcijo republiškega ali zveznega pomena. Letošnje leto bodo dve republiški akciji in sicer Kozjansko ter Istra. Zvezni akciji .pa bosta v -Nišu ter Pešter v Srbija. Datum akcij bodo naknadno 'javili ha Štab brigade Železarne Štore. Vsak mladinec, -ki želi sodelovati ih biti član mladinske brigade Železarne Štore in si s tem pridobiti možnost sodelovanja na republiških in -zveznih mladinskih delovnih akcijah,-naj izpolni in izreže prijavnico ter jo odda v OO ZSMS v TOZD ali DS do 20. 2. 1979. PRIJAVNICA Priimek ih ime Datum rojstva ........ TOZD ali DS kjer dela Akcije na katerih- je že sodeloval ŠPORT IN REKREACIJA TEKAČI - REKREATIVCI »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA« Dupeljski .smučarski ¡maraton »Po poteh kokrškega odreda« je postal tradicionalno, množično tekmovanje' v smučarskih tekih. Letošnjega četrtega maratona se je udeležilo rekordno število tekmovalcev — 1.26.1 .tekačev. Kljub pomanjkanju snega je prirediteljem uspelo progo dobro pripraviti, da je bila varna za nastopajoče. Proga malega maratona je bila dolga 15 km in je potekala mimo petih spominskih obeležij iz NOB, v znak Obujanja spominov na prehojeno pot in borbe kokrškega odreda. Lepo speljane smučine so potekale proti Strahinju, Malem Nak- lu, po trasi plinovoda se je po-’ vzpela proti Cegelnici in po Krasu na Kranjskem polju tekla skozi Udin boiršt do spomenika na Ceigelnici. Tu smo morali odpeti smuči in ¡približno 200 m preteči brez smuči po strmem zaledenelem klancu. Od vznožja nas je smučina vodila po ravnini nazaj k Dupljam do cilja. V kategoriji TRIM'teka mali maraton na 15 km, je nastopilo 488 tekmovalcev. Železarno Štore so zastopali štirje tekmovalci in zasedli naslednja mesta: 80. Kavka Franc, 114. KaVka Marjan, 162. Vrtovec Branko in 256. Zupanc Rajko. Ob rob slovenskemu kulturnemu prazniku Vsak omikan narod časti in se s ponosom ozira na svoje velikane v umetnosti, ki so narod pomagali oblikovati, mu dajali duhovne in moralne vzpodbude. Posebno mesto imajo pisatelji majhnih narodov. Nekdo je dejal, da bi moral številčno majhen narod imeti veliko več .umetniških u-stvarjaicev, da bi tako rekoč-vsak njegov član moral biti umetniški ustvarjalec, le tako ise bo majhen narod ohranil, ostal vitalen in se izognil nevarnosti, ki preti malim narodom — asimilaciji in utapljanju v velikih narodih. •Če pa je kultura ireš vodnica in nujna spremljevalka nekega naroda, tedaj jo je treba spoštovati, jo gojiti. Le tako bo naša šola višje človekove zavesti, boljšega okusa in večje humanosti. Slovenci imamo v Prešernu velikana, Od je našo dotedanjo skromno kulturno dediščino, naš jezik in miselnost preoblikoval v umetniško kvaliteto, ki seza v evropski vrh. S tem je Prešeren o-pravil za Slovence zgodovinsko dejanje: prebil je meje dotedanje provincialno-poUčne literature. Poglejmo kako je še V. Vodnik prigodniško, alpsko-poskočno opeval našega človeka v »Dramilu«: . Slovenc, tvoja zemlja je zdrava ih .pridnim nje lega naj prava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija , tebe rede. Pozna tudi hudomušnost in igrivost, saj pokara prevzetno deklico, ki ga noče uslišati: Fante zbiraš- si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; varji, varji, da priletna samčka se ne boš jokala! Na Dunaju se pesnik seznani z evropskim ¡kulturnopolitičnim ¡razvojem’ - in sklene S svojimi pesmimi služiti domovini. »Želje, da zbudil bi slovenšč’no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo.« Hudo ošvrkne konzervativnost in nestrokovno kritikarstrvo tedanje dobe, ko cilja na Kopitarja: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Kraj svojega nesrečnega snidenja z Julijo opiše takole: »Trnovo, kraj nesrečnega imena! Tam meni je gorje bilo rojeno od dveh očesov čistega plamena.« Svoboda in narodnost pa preraščata Prešernove ljubezenske motive. Kako moderno zveni Zdravljica, ki bi jo lahko imenovali pesem mednarodne solidarnosti. Postala je tdlažnik in vzpod-budnik v vseh težkih časih naše novejše zgodovine: Prešeren ima že izdelan program. Njegov pesniški svet vznemirjajo tele vodilne teme: ljubezen — narod —svoboda. Ko pesnik v rani mladosti zapusti svojo ¡kmečko domačnost in se željan spoznati svet, poda v tuje meščansko okolje, ga muči hudo domotožje. Zapoje: O' Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b’uka žeja me iz tvoj’ga ‘sveta speljala ne bila, goljufiva kača! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Prešernovo pesniško izročilo živi naprej še v vrsti pesnikov do današnjih dni, kar samo še potrjuje kako univerzalen in preroški je bil njegov duh. Ugotovili smo, da so -fantje kondicijsko kar dobro pripravljeni, saj bi mogli teči tudi na 30 km. Naslednja preizkušnja vzdržljivosti bo za naše fante na Trnovskem maratonu na 21 km. — Q — Na drugem množičnem teku na smučeh »Po poteh pohorskih, partizanov« dolgem 15'km, ki je bil dne 10. 12. 1978, vam posredujemo 'uvrstitev naših tekmovalcev. Od Skupno 239 tekmovalcev so naši dosegli, naslednjo uvrstitev: 27. mesto Bobnič Drago 56.35,4 51. mesto Vrtovec Branko 1,01.05,0 62. mesto Kavka Franc ■ ‘ 1,02.17,2 159. mesto Zupanc Rajko ® 1,15.34,9 Vrsta železarjev ;— trimovci na pripravah na Svetini — pri Vrunčevem .domu Prvo pregledno tekmo tekačev-rekreaitivcev je dobil Franc Zupanc. . Smučarska sekcija —: oddelek tekačev je organizirala prvo pregledno tekmovanje tekačev-re-kreativcev po zelo lepo speljani 3 ¡km dolgi TRIM progi z višinsko razliko 80.m, ki je potekala od VruBČevega doma. do Babnega vrha in nazaj. Po pričakbvanju je zmagal Franc Zupanc, prijetno pa je presenetil 14-letni pionir, Marko Pirman, ki - je zasedel odlično, drugo mesto. Rezultati: 1. Zupane Franc - 17:06 2. Pirman Marko 19:25 3. Kavka Marjan 20:00 4. Vrtovec Branko 20:38 5. Zupanc Rajko 21:17 6. Kavka Frane... 21:25 7. Radmanovič Boro 23:02 8. Bogdanovič Zoran 25:15 9. Kavka Dejan 29:20 Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj so zagotovilo za uspešno udeležbo na tekmovanjih, ki jih organizirajo za tekače-rekreativce, po vsej Sloveniji. — 0 — " V času od 5. do 23. februarja bo pri Vrunčevem domu na Svetini vsak dan, razen sobote in nedelje, trim tekmovanje za značko »TRIMčEK SMUČAR«. Udele- žimo se te popularne trimske akcije v čimvečjem številu. — 0 — Štorski Partizan nam sedaj v zimskem času omogoča udeležbo na njihovih kar številnih smučarskih tečajih. Ob žičnici na ¡Svetini nikoli ne manjka privržencev bele .opojnosti.. »Minbsmučarski tečaji« pa se odvijajo'tudi 'drugod. ■Tako poučuje v Kompoiah smučarsko abecedo vaditelj Jože Grmek, v Prožiniski vasi Maksi Mastnak, iz Laške vasi in Pečovja pa se zbira staro in mlado v popularni »Žlajfi«. Prav tu se je v nedeljo, dne 7. januarja dopoldne odvijal ¡smučarski turnir pri temperaturi —15° C in v organizaciji mladine Krajevne Skupnosti Štore, Zbralo se je 53 tekmovalcev, ki jih je »Občudovalo« čez 40 godalcev. "Nastopajoči iso.se pomerili v slalomu, veleslalomu in sankanju. Rezultati: Pionirji do. 14 let starosti: 1. Bokšan Gorazd 2. Škoberne Milan 3. Ocvirk Vasja Odrasli: 1. Majorane Vlado 2. Kavka -Dejan. 3. Pirman Marko ■ (Nadaljevanje v prihodnii številki) STOHSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor:'Gra-dišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, Ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. dk