Etnolog 17 (2007)
O VIRIH IN NA^INIH PRE@IVLJANJA METLI[KIH OBRTNIKOV IN TRGOVCEV MED SVETOVNIMA
VOJNAMA
Andrej Dular
179
IZVLEČEK
Prispevek prikazuje gospodarske in dru`bene razmere v Metliki med svetovnima vojnama
ter vire in na~ine pre`ivljanja obrtnikov in trgovcev, ki so v mestu predstavljali prevladujo~o
poklicno skupino prebivalstva. Razmerja med obrtniki in ostalimi prebivalci, ki so bili njihove
stranke, avtor razkriva s pomo~jo ohranjenih arhivskih virov metli{kega obrtnega zdru`enja,
dokumentov nekaterih obrtni{kih dru`in in izjav informatorjev, ki so obravnavano obdobje
pre`iveli v Metliki.
Ključne besede: gospodarstvo, obrt, na~ini pre`ivljanja, obrtniki, posli, Metlika, Bela
krajina
ABSTRACT
The article presents the economic and social conditions in Metlika between the two world wars
and the resources and livelihood of the craftsmen and merchants, who were the most important
professional group of the town’s population. The relationships between the craftsmen and the
other inhabitants, who were their customers, are revealed through preserved archive sources
of the Metlika Crafts Association, documents kept by craftsmen’s families, and statements by
informants, who lived in Metlika in the stated period.
Key words: economy, crafts, ways of livelihood, craftsmen, servants, Metlika, Bela krajina
Načini preživljanja, ki so pogojeni s stopnjo družbeno ekonomskega razvoja, predstavljajo eno najpomembnejših človekovih aktivnosti. Od česa ljudje živijo, kako in s čim si služijo svoj vsakdanji kruh, kakšna medsebojna razmerja pri tem vzpostavljajo, so vprašanja, ki vedno znova zanimajo etnologe. Težnja po preživetju je človeku prirojena in stalna, spreminjajo se le okoliščine in oblike, ki jo določajo. Zato se zakonitosti sedanjega načina preživljanja ne razlikujejo dosti od tistih, ki so značilni za pretekla obdobja. Tako je na primer v ne tako davni preteklosti na mestu današnje industrije trdno stala proizvodna obrt Ta je v veliki meri oskrbovala ruralno in urbano prebivalstvo z izdelki, ki jih danes izdeluje in ponuja industrija. Obrtniki so bili pomemben del socialne in poklicne strukture prebivalstva, temu primeren je bil tudi njihov vpliv na način življenja v mestnih in vaških sredinah, saj so se zaradi svojega socialnega položaja aktivno vključevali v vsakodnevna krajevna dogajanja. Spreminjajoči se viri in načini
Andrej Dular
pre`ivljanja so temelj za diahrono preu~evanje razli~nih delovnih, poklicnih, prijateljskih, sorodstvenih ter drugih odnosov med prebivalci v dolo~enem okolju. In obratno – ta razmerja ka`ejo na vrsto in obliko pre`ivetvenih dejavnosti v preteklih obdobjih.
Pri~ujo~i prispevek je plod terenske raziskave sredi devetdesetih let 20. stoletja in prikazuje nekatere osnovne vrste in na~ine pre`ivljanja in iz njih izhajajo~a razmerja med obrtniki in trgovci ter ostalimi mestnimi in okoli{kimi prebivalci mesta Metlike. Ozna~uje ~as, ko industrije v Beli krajini {e ni bilo in so kmetijstvo, razli~ne obrti in trgovina predstavljali poglavitne pre`ivetvene mo`nosti.
V poznih osemdesetih letih 20. stoletja mi je takrat `e upokojeni in edini ob~asno {e delujo~i metli{ki ~evljar Anton Doltar na vpra{anje, kako so v o~etovi delavnici pred drugo svetovno vojno nabavljali reprodukcijski material za svoje obrtni{ko delo, dejal: “Ni bilo denarja, takrat se je vse na puf jemalo, v {tacuni, pri obrtnikih, v gostilni. Je bila rev{~ina, do kraja!” Instruktivna izjava, ki jo je ~evljarski mojster takrat pospremil {e z nekaj krepkimi besedami, in ki sem jo kasneje sli{al od mnogih informatorjev, se mi je nekaj let zatem izkazala kot dobra izto~nica za preu~evanje gospodarskih razmer in medsebojnih odnosov med mestnimi prebivalci.
Splo{ne gospodarske in dru`bene razmere
Metlika, ki le`i na ju`ni meji slovenskega etni~nega prostora, je bila med svetovnima vojnama majhno pode`elsko mesto, obdano z mo~nim agrarnim zaledjem. V njej je po koncu 1. svetovne vojne `ivelo 1278 prebivalcev, katerih {tevilo se je do leta 1931 celo zmanj{alo na 1247 ljudi. V letih pred drugo svetovno vojno so bili v njej sede` ob~ine, `upnije, okrajno sodi{~e, dav~na uprava, `andarmerijska postaja in oddelek fi nan~ne kontrole. Razen tega je bila v kraju osnovna in obrtno nadaljevalna {ola, zdravstveni dom, lekarna, po{tno brzojavni in telefonski urad, `elezni{ka postaja ter sede`i razli~nih dru{tev in organizacij (Dular 1978: 36). Obstoj teh ustanov nakazuje, da je bilo `e takrat v mestu precej inteligence, uradni{tva in ljudi razli~nih poklicev, ve~ino prebivalstva pa so vendarle predstavljali ve~ji ali manj{i kme~ki posestniki, obrtniki in trgovci. Leta 1934 je bilo v Metliki 75 obrtnih delavnic, 24 gostiln (na ozemlju metli{ke ob~ine, ki je takrat obsegala ozemlje dana{nje metli{ke in semi{ke ob~ine, je bilo skupno 54 gostiln!) in 17 trgovin (Rus 1982: 15). Tak{no {tevilo obrtnikov je bilo razumljivo, saj v mestu med svetovnima vojnama ni bilo industrijskega obrata, ki bi omogo~al zaposlovanje in ustvaril sloj industrijskega delavstva. Razen tega je bila Metlika pomembno gospodarsko sredi{~e za severovzhodno Belo krajino, zahodni @umberak in obkolpske hrva{ke vasi. Agrarno zaledje mesta ni premoglo ve~jih in specializiranih trgovin in obrtnikov za vse potrebe kme~kega prebivalstva, zato je skoraj v celoti gravitiralo proti Metliki. Med metli{kimi trgovci in obrtniki je za ~as med svetovnima vojnama zato prevladovalo prepri~anje, da so `iveli od strank iz okolice Metlike, hrva{kega @umberka in v manj{i meri tudi od some{~anov.
Vendar splo{ne gospodarske razmere, ki so nastopile po razpadu Avstro-Ogrske, za obrt in trgovino niso bile spodbudne. Zaradi razvrednotene krone, ki jo je v novi dr`avi v za~etku dvajsetih let 20. stoletja zamenjal dinar, in kasnej{e gospodarske
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
krize v tridesetih letih je pavperizem kot oblika splo{nega poslab{anja gospodarskih in `ivljenjskih razmer zajel tudi manj{e kraje. Obubo`anje je najbolj prizadelo najni`je sloje prebivalstva, ki so se pre`ivljali predvsem z razvrednotenim dninarskim delom, pa tudi majhne obrtnike brez vajencev in pomo~nikov, ki niso imeli kapitala ali posesti. Mo`nosti za zaposlitev so bile tudi v Metliki majhne, delo pri kmetih, obrtnikih in trgovcih je bilo pove~ini sezonsko, zaslu`ek pa pi~el in je najve~krat zadostoval le za skromno pre`ivetje. Tudi obrtniki iste stroke, ki jih je bilo v kraju kar nekaj, kot na primer ~evljarjev (13), mizarjev (7), kroja~ev (6)1, so zlasti v ~asu gospodarske krize te`ko dobili naro~ila za delo. Konkurenca je bila velika in zaradi nje so bili odnosi med mojstri napeti. Le posamezni specializirani obrtniki so imeli dovolj dela. Metli{ki sedlar je takole opisal takratne razmere: “Je bila siroma{~ina. Obrtniki so hodili po gostilnah pa so pili – po dva deci pri enem, spet dva deci pri drugem gostilni~arju. Ni bilo litrov vina na mizi, kje pa. So se obrtniki slabo pre`ivljali. Saj si ni nobeden ni~ ustvaril. Ni bilo denarja. Je bilo dela, ampak uspeha ni bilo.” 2 Bolje se je godilo zaposlenim dr`avnim uradnikom in uslu`bencem, ki so se pre`ivljali z rednimi dr`avnimi pla~ami, medtem ko so sicer redki kmetje v mestu `iveli od pridelkov s svojih kmetij.
Prepletanje neagrarnih in agrarnih dejavnosti
Metli{ki obrtniki in trgovci so se pre`ivljali z rezultati obrtni{kega dela in trgovinske prodaje. Bili pa so tudi manj{i ali ve~ji posestniki zemlje, na kateri so za svoje potrebe pridelovali hrano. Zemlji{ka posest je sodila k statusu me{~ana posestnika, kakor tudi pravica do izkori{~anja dele`a pa{nega in gozdnega zemlji{~a mestne skupnosti. Bogastvo posameznika se je merilo ne le s poklicnim statusom, ampak tudi s posestjo nepremi~nin in velikostjo zemlje. Ukvarjanje s kmetijstvom kot glavno ali dopolnilno gospodarsko dejavnostjo je bila zato obi~ajna pre`ivetvena praksa metli{kega obrtnega me{~anstva in, kakor se spominja h~i metli{kega trgovca, so “… imeli vsi obrtniki poleg svojega poklica tudi zemljo. ^e pa res ni imel kdo svoje njive, jo je vzel v najem. Takrat so si vsi pridelovali hrano, ker je bila konkurenca med obrtniki velika, vsaj nekateri brez lastnih pridelkov ne bi zmogli pre`iveti. /…/ Tudi mi smo imeli njive in nekaj vinograda pa konja, kravo in pra{i~e, tako da je bilo doma meso, mast in mleko.” 3
Ve~ja in mo~nej{a ko je bila obrtna ali trgovinska dejavnost posameznega obrtnika in trgovca, manj{a je bila njegova pre`ivetvena odvisnost od lastnih agrarnih dejavnosti. In seveda obratno. Na splo{no pa je bilo pridelovanje lastne hrane pri velikih in malih obrtnikih in trgovcih potrebno zaradi velikega {tevila dru`inskih ~lanov in v obrtnih delavnicah in trgovinah delujo~ega osebja, ki se je prav tako prehranjevalo pri delodajalcih. Kakor bomo videli kasneje, so imeli med mestnimi prebivalci lastni kmetijski pridelki tudi vlogo pla~ilnega sredstva ali pa so bili predmet menjalne trgovine.
1 Arhiv Zadruge obrtnikov metli{kega sodnega okraja. Leto 1934. Hrani Belokranjski muzej v Metliki.
2 Terenski zapiski AK 18/2–20.
3 Terenski zapiski AK 16/1–44, 45.
Andrej Dular
^evljar, ki ni sodil med premo`nej{e metli{ke obrtnike, je povedal, da so “doma redili dva ali tri pra{i~e, na njivi pridelali po devet ko{ev krompirja, 300 do 400 prekel fi `ola in v doma~i kleti skisali polno kad repe in do 200 glav zelja. /…/ Vse smo pojedli – nas je bilo devet pri hi{i, pri mizi, vsak dan! – ate pa mama, pa sestra in trije bratje pa {e vajenci in pomo~niki so bili.” 4 Obrtniki in trgovci so pove~ini prepu{~ali obdelavo zemlje in skrb za `ivino dru`inskim ~lanom in najetim delavcem, za delo na polju pa so morali poprijeti tudi vajenci. Mojstrovo in trgov~evo primarno delo je bilo v obrtni delavnici in trgovini. Tako so se pri premo`nej{ih metli{kih dru`inah kot pomo`ni in poljski delavci zaposlovali nekvalifi cirani hlapci, dekle in dninarji iz vasi okoli Metlike in obkolpskih vasi sosednje Hrva{ke.
182
Viri in na~ini pre`ivljanja in medsebojna razmerja
Obrtniki so pri{li do zaslu`ka na dva na~ina. Svoje izdelke in storitve so bodisi tr`ili na sejmih ter po vaseh ali pa so jih ponujali strankam v doma~ih delavnicah. Na metli{kih sejmih, ki so bili ob torkih in jih je bilo med svetovnima vojnama po 12 na leto, so poleg doma~ih obrtnikov ponujali svoje izdelke tudi obrtniki iz Gradca, Karlovca, Novega mesta, Zagreba, Ljubljane, pa tudi Ko~evarji in Ribni~ani (Balkovec 1994: 63–64). Prav tako so metli{ki obrtniki vozili svoje izdelke naprodaj na sejme v Semi~, ^rnomelj in Vinico. Prodajali so svoje proizvode in tudi artikle, ki so jih kupovali pri ve~jih trgovcih in jih nato z manj{im zaslu`kom preprodajali naprej. Ker so obrtniki nastopali v vlogi prodajalcev, so bili odnosi s kupci bolj formalni in nakup vnaprej dolo~en s pla~ilom v denarju. Vendar pa so obrtniki na sejmih od strank tudi sprejemali naro~ila za izdelavo dolo~enega izdelka po meri. Stranke so naro~eni izdelek pla~ale in prevzele na naslednjem sejmu. Prodaja izdelkov pred ve~jimi cerkvenimi prazniki in {e posebno v jesenskem ~asu, ko so kmetje `e zaslu`ili denar za svoje pridelke, je bila dobra. Na sejmih se je prodalo zlasti veliko mo~nih delovnih ~evljev in toplej{ih vrhnjih obla~il.
Za mestne prebivalce je bilo obi~ajno, da so kupovali ali naro~ali blago kar pri mojstru v delavnici. Tako je bilo pri {iviljah, kroja~ih, ~evljarjih in tudi pri kova~ih, mizarjih, kolarjih in sedlarjih, pri katerih sta bila narava dela in vrsta izdelka tak{na, da je bilo prikladneje priti do obrtnika, po~akati na storitev ali tamkaj prevzeti naro~eni izdelek. Za storitev ali naro~ilo izdelka je zado{~al ustni dogovor. Za izdelavo ve~jega {tevila ali ve~jih izdelkov, zlasti ko je bila tudi vrednost blaga visoka, pa so sklenili {e pisno pogodbo. Te sicer niso overili, zado{~ala sta mojstrov in naro~nikov podpis. Pismen dogovor je bil toliko bolj potreben, ker je stranka zaradi resnosti naro~ila in tudi za vnaprej{nje pokritje stro{kov za nabavo materiala morala polo`iti dolo~en predujem. Tako sta na primer metli{ki mizarski mojster Franc Gu{tin in naro~nica u~iteljica Olga Kova~i~ iz Podzemlja pri Metliki 5. aprila 1939 sklenila pogodbo za izdelavo “pohi{tva iz suhega hrastovega lesa, ki je strokovno sposoben za pohi{tvo (zadosti suh) po dogovorjenem vzorcu, in sicer: dve postelji, 2 omari, 2 no~ni omarici, 4 karnise, 1 stojalo za ro`e, eno mizico okroglo, 1 psiho z malimi kastelni, 4 stoli in mali stol~ki k
Terenski zapiski AK 7/2–17, 44.
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
183
Dol`ni{ka knjiga metli{kega trgovca in gostilni~arja Ivana Trampu{a iz 20. in 30. let 20. stoletja. (Hrani Mirko Trampu{, Metlika)
psihi. Za kuhinjo pa: kredenca po zahtevanem vzorcu, mizica, obe{alnik, 2 {tokrleta, 1 zaboj za drva in 1 klop za vodo. Napravi se vse to v ~rni (temni) polituri, na kredenci ob straneh in na vratih furnir. Vse za ceno 5800 dinarjev, in sicer do 18. maja 1939.” Pod naro~ni~inim in mojstrovim podpisom je mojster potrdil prejem 1000 dinarjev predujma za naro~eno delo.5
Stranke trgovcev in obrtnikov, ki so prihajale v Metliko iz okoli{kih vasi, so bili pove~ini kmetje. Za vsakodnevne potrebe so kupovali {pecerijsko in manufakturno blago ter naro~ali izdelke, ki so jih potrebovali v svojem gospodarstvu. Nekateri metli{ki obrtniki so imeli strank na pretek in jim ni bilo treba prodajati na sejmih. Tako sta bila v tridesetih letih v Metliki le dva sedlarja in nobenemu od njiju ni bilo treba iskati zaslu`ka izven doma~e delavnice. Stranke so kar same prihajale k njima. “Moj o~e je imel veliko strank, ker je bilo na kmetih ogromno {tevilo konj, za katere je bilo treba izdelovati opremo – komate in jermenje. Stranke so bile iz vasi v semi{kem koncu pa tudi iz vasi severno od Metlike – iz Radovice, Bra{ljevice, Boldra`a, Bo`akovega. Najve~ je
Pogodba iz leta 1939 med mizarskim mojstrom in u~iteljico o izdelavi pohi{tva. Zasebna last.
Andrej Dular
Dol`ni{ka knjiga (zvezek) ~evljarja Franca Mehaka iz 20. let 20. stoletja. (Hrani Belokranjski muzej, Metlika)
bilo strank s Hrva{kega. Na sejme pa nismo hodili.” 6 Sin drugega metli{kega sedlarja pa je o strankah svojega o~eta povedal: “O~e je imel veliko strank iz hrva{kega @umberka. Ampak tam so bili revni, da je kaj. @umber~an je {tiri ure hodil do Metlike in pripeljal s seboj dva metra drv za kurjavo, s katerimi je pla~al o~etovo delo. Ampak tudi o~e je ~akal na denar, ker je moral davek pla~at. Rev{~ina je bila, kaj ~e{ z onim @umber~anom, ki je bil reven do kosti?!” 7 Stranke iz vasi so prihajale v metli{ke trgovine ob semanjih dneh, ko je bilo mogo~e v mestu tudi kaj prodati in hkrati za izkupi~ek nakupiti najnujnej{e potreb{~ine, ali ob nedeljah, ko so ljudje {li v mesto k ma{i. H~i metli{kega peka si je iz svoje mladosti zapomnila mamin poduk: “Ob nedeljah po jutranji ma{i so prihajale pod na{o hi{o `enske iz vasi in so klicale mamo, naj pride in jim proda kvas za peko kruha. Pa je mama rekla, naj grem in jim dam kvas. Pa sem odgovorila mami – ja, kaj naj hodim za 25 par?! Najmanj je bilo namre~ kvasa za 25 par. Pa je rekla mama, zna{, dete, v nedeljo 25 par, jutri bo pa k meni pri{la kupit za dinar. Tako je tudi bilo.” 8
Upni{ko dol`ni{ki odnosi obrtnikov in trgovcev
Zaradi pomanjkanja denarja je bil v navadi upni{ki na~in pla~evanja blaga in uslug. Pri trgovcih in obrtnikih so bili splo{no raz{irjeni zvezki dol`nikov ali dol`ni{ke knjige, kakor so jim rekli, ki so bile ponavadi vezane v trde, kartonaste platnice. Slu`ile so za evidenco prodanega blaga in opravljenih storitev, predvsem pa so v njih zapisovali dolg,
6 Terenski zapiski AK 18/2–19.
7 Terenski zapiski AK 12/1–20.
8 Terenski zapiski AK 23/1–20.
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
ki ga stranke za kupljeno blago ali obrtno uslugo niso mogle takoj poravnati. Dolg se je se{teval in tudi primerno obrestoval. Trgovci in obrtniki pa niso dajali blaga na up komurkoli, temve~ le tistim, ki so jih poznali in za katere so bili prepri~ani, da bodo svoj dolg tudi vrnili. Pla~ilo z odlogom je bil na~in, kako si v boju za zaslu`ek sploh pridobiti stalno stranko. Metli{ki ~evljarski mojster Iganc Doltar je imel na primer med letoma 1926 in 1940 stranke iz 15 slovenskih in 16 hrva{kih krajev. To so bili poleg kmetov obrtniki, na primer dimnikar, kova~, kroja~, klju~avni~ar, klepar, mlinar, zidar, prevoznik, trgovec, gostilni~ar in delavci razli~nih poklicev (cestar, `elezni~ar, apnar) ter hlapci in dekle pri metli{kih posestnikih, obrtnikih in trgovcih. Njegove stranke velikokrat niso imele denarja, zato jim je mojster popravljal ali prodal ~evlje na up, ki je postal uveljavljen na~in dol`ni{kega razmerja med mojstrom in strankami. Obra~un dolgov je ~evljar Doltar opravil ve~krat na leto, pri kmetskih dol`nikih pa takrat, ko so ti za svoje pridelke dobili denar in so lahko poravnali dolg.9
Na~in poslovanja na up je bil uveljavljen tudi med samimi obrtniki, ki so dolg med seboj poravnavali bodisi z denarjem, {e ve~krat pa s protiuslugo. Ker je mojster Doltar svoje ~evljarske izdelke prodajal tudi na sejmih po Beli krajini, sam pa ni imel lastnega prevoza, je za prevoz izdelkov poprosil metli{kega prevoznika Ivana Brodari~a. Prevoznik s konji, ki je bil mojstrova stranka – pri njem je namre~ za svojo dru`ino naro~al obutev in mu dajal ~evlje v popravilo, mu je seveda rad ustregel in storitev tudi zara~unal. Vendar pa od ~evljarja ni dobil denarja, temve~ je imel pri njem v dobrem zahtevano vsoto pri naslednjem naro~ilu za obutev. ^evljar Doltar je v svoj zvezek vestno zapisoval vsako storitev. Za leto 1928 lahko pri posestniku in prevozniku Ivanu Brodari~u iz Metlike beremo naslednje zaznamke: “22. maja – eni sandali poprauleni = 10 (din); 26. maja – novi ~euli mo{ki boks = 250 (din); 1. septembra – en par ~eulou novih za mater = 225 (din); en ~evelj fl ike dve = 10 (din); 23. oktobra – en par pete iz nova = 35 (din).” 10 ^evljar pa si je za leto 1929 zapisoval tudi prevoznikove usluge: “Brodari~ – vo`na v ^rnomelj 7 krat, v Gradac 1 krat, v Semi~ 2 krat.” 11 Ker je imel Ivan Brodari~ konje, je Doltarju opravljal tudi dolo~ena dela na njivi – ogrinjal je krompir, vozil na njivo gnoj in z njive pridelke.12
Kakor prevoznik Brodari~ sta bila Doltarjevi stranki tudi mlinar Anton Lov{in iz Kri`evske vasi pri Metliki in Doltarjev sosed kroja~ Okorn. Mlinarju je ~evljar popravljal in izdeloval ~evlje za celo dru`ino in za hlapca, popravljal pa mu je tudi pogonske jermene za mlinske naprave. Mlinar je svoj dolg poravnaval z moko, zmesjo in otrobi pa tudi z vinom in `ganjem, saj je imel svoj vinograd. Dolg pa je odslu`eval {e z delom na polju. Poleg ~evljarjevega seznama Lov{inovega dolga je v Doltarjevi knjigi dol`nikov tudi listek z mlinarjevim zapisom “Moj ra~un za leto 1938: deset litrov vina – 90 (din), tri mernike zmesi – 120 (din), en dan krompir izoran in 2 voza pripelana – 150 (din), dva mernika je~mena – 80 (din), krompir ogrinjal – 30 (din).”13 Tak{na izmenjava
9 Knjiga dol`nikov ~evljarskega mojstra Ignaca Doltarja iz Metlike med letoma 1926 in 1945. Zasebna last. (Nadalje: Doltar, Knjiga dol`nikov.)
10 Doltar, Knjiga dol`nikov, str. 19.
11 Doltar, Knjiga dol`nikov, str. 23.
12 Ibid.
13 Doltar, Knjiga dol`nikov, str. 54.
Andrej Dular
Trgovina metli{kega trgovca okoli leta 1935. Pred njo stojijo: od leve trgov~eva `ena, h~i in slu`kinja iz okolice Semi~a ter sosedov fant. (Hrani Vera Pavlovi~, Metlika).
ra~unov in dolgov med ~evljarjem in mlinarjem je potekala vse do konca leta 1945, ko je mojster prenehal vpisovati ra~une v knjigo. Tudi kroja~ Okorn je pla~eval ~evljarjeve usluge z vo`njami zemlje in gnoja na ~evljarjevo njivo in vrt, vo`njami slame (nastilja), seveda pa tudi z lastnimi kroja{kimi uslugami. Te je leta 1931 ocenil v denarju takole: “Zvonkotu obleka – 160 (din), Slavkotu hla~ke – 15 (din), Anica mantel speglan – 15 (din), Slavkotu rajthoze – 15 (din), Pavla mantel obrnjen – 80 (din).”14
Metli{ki trgovci, ki so naro~ali usluge pri ~evljarju Doltarju, so prav tako pla~evali dolg z odlogom, vendar praviloma v denarju. Poleg naro~il za lastno dru`ino so trgovci in obrtniki naro~ali ~evljarske usluge in nove izdelke {e za svoje vajence ter hi{ne posle – dekle in hlapce. Gostilni~arji so ~evljarju pogosto povrnili svoj dolg z vinom kar za to~ilno mizo lastne gostilne. Stiska, ki je ob tak{nem na~inu pla~ila nastala, je o~itna v naslednji mojstrovi ugotovitvi: “Gostilni~arjeva dekla je prinesla poln cekar ~evljev, da bi jih popravil in pokrpal. Pa sem popravil in jih odnesel gospe nazaj v gostilno. ^akal sem skoraj do polno~i, da mi je pla~ala, in sem ob tem skoraj polovico zaslu`ka zapil. Naslednji~, ko je dekla spet prinesla ~evlje popravljat, sem ji pa dejal, da njihovih ~evljev ne bom ve~ popravljal. /…/ Tudi drugi metli{ki gostilni~ar je prinesel v delavnico ~evlje popravit, poleg tega pa {e pol litra vina za pla~ilo. Ampak ga je pomagal {e sam piti, za popravljene ~evlje pa ni ni~ pla~al. /…/ Tudi tretji gostilni~ar je bil tak – denar je {el te`ko iz rok, ga ni bilo. Pri gostilni~arju mi je dala gospodinja piti za pla~ilo, denarja pa ne.” 15
^evljar Doltar je bil v razmerju do svojih strank upnik, v odnosu do obrtnikov in trgovcev, pri katerih je naro~al usluge in material za svoje obrtni{ko delo, pa dol`nik.
14 Ra~un kroja~a Okorna. V: Doltar, Knjiga dol`nikov, str. 43.
15 Terenski zapiski AK 7/1–42–45.
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
Tudi on je namre~ v trgovini kupoval na up `ivilske artikle (zlasti {pecerijo) in usnje ter ~evljarske potreb{~ine. Kakor ve~ina manj{ih obrtnikov si ni mogel privo{~iti zalog reprodukcijskega materiala, saj za to ni imel potrebnih sredstev. Zadol`evanje je bila stalna in splo{na oblika izmenjave blaga in storitev, iz katere se ni bilo mogo~e izviti, zlasti {e, ker pove~ini tudi zaslu`ek ni dosti presegal cene materiala in opravljenega dela. “V Metliki je bilo okrog {tiriindvajset ~evljarjev. Karlov{ki in zagreb{ki trgovci so nam dali ledra na puf in smo s to zalogo delali tri mesece. Takrat se je vse na puf jemalo. Vsi {u{tarji so bili do u{es zadol`eni.” 16 Podobno je bilo tudi pri metli{kih trgovcih: “Na vero so ljudje dosti jemali, zlasti v trgovini z gradbenim materialom. Imeli smo dol`ni{ke knjige in smo vanje zapisovali dolg. Marsikateri ti ni nikoli vrnil dolga, ampak to`ili zaradi tega nismo nikogar.” 17
Doltar je usnje kupoval pri velikem metli{kem posestniku in trgovcu in je kar v lastno dol`ni{ko knjigo zapisoval svoj dolg z mastnimi ~rkami in {tevilkami: “v letu 1932 zgube na ledru – 9.606,32 din; v letu 1933 – 8502 din; v letu 1934 – 6579,52 din. Skupaj dolga 6.11.1933 - 18.108,82 din.”18 Ker je dolg nara{~al, je upnik za{~itil svoje terjatve s hipoteko na Doltarjeve nepremi~nine.19 Po pripovedovanju sina Antona je o~etu ta dolg uspelo odpla~ati {ele med drugo svetovno vojno, ko je pri{lo do razvrednotenja jugoslovanskega denarja in je bila pod italijansko okupacijo kot pla~ilno sredstvo uvedena lira. Potem ko so mu med drugo vojno italijanski okupatorji pobrali vso zalogo usnja in izdelane ~evlje, je o~e izjavil: “Sto dinarjev sem imel, ko sem za~enjal to obrt in sto dinarjev imam zdaj, ko je vse skupaj vrag vzel.” 20
Nenapisano pravilo je bilo, da so bili obrtniki drug drugemu odjemalci in ponudniki uslug in blaga hkrati. ^e je na primer trgovec naro~al ~evlje pri sosedu ~evljarju, je le-ta kupoval pri trgovcu olje, sol, sladkor. Ko je gostilni~ar priredil v svoji gostilni bal, so na tak{no dru`abno prireditev pri{li obrtniki, ki so bili z gostilni~arjem poslovno ali sorodstveno povezani. Pri{el je kova~, pri katerem je gostilni~ar med letom podkoval svoje konje, in brivec, pri katerem se je gostilni~ar strigel. Vsak je pla~al dru`bi, ki se je zbrala v gostilni, liter ali dva vina.
Tak{na razmerja v glavnem niso veljala za velike trgovce in obrtnike. Ti so si za svoje potrebe in `elje izbirali kvalitetne obrtnike, brez bojazni, da bi zamera vplivala na njihovo trgovsko uspe{nost in eksistenco. Blago so naro~ali in kupovali v ve~jih mestih, tudi v tujini, saj so njihove `elje mnogokrat presegale doma~o ponudbo. Hkrati so bili v razmerju do lastnih strank velikokrat pragmati~ni in prera~unljivi.
Pri metli{kih velikih trgovcih je bilo blago praviloma dra`je kot na primer pri velikih trgovcih v Karlovcu in Zagrebu. V ceno blaga so bili pa~ vra~unani stro{ki prevoza in dodatni zaslu`ek, ki je bil zaradi nezadostne trgovske konkurence v Metliki lahko vi{ji kot v ve~jih mestih. Zato so metli{ki obrtniki ve~je koli~ine blaga raje kupovali pri
16 Terenski zapiski AK 7/1–1.
17 Terenski zapiski AK 17/2–18.
18 Doltar, Knjiga dol`nikov – drugi del, str. 15.
19 Sklep okrajnega sodi{~a v Metliki z dne 25. 5. 1932 na podlagi dol`nega pisma 16. 2. 1932. Zasebna last.
20 Terenski zapiski AK 7/1–9.
Andrej Dular
sicer bolj oddaljenih trgovcih in jih pripeljali domov z vlakom. Seveda je med obrtniki in metli{kimi trgovci zaradi tega prihajalo do zamer. In ~e je bil tak{en obrtnik pri metli{kem trgovcu tudi zadol`en, kar pa ni bilo tako redko, mu je ta pogosto zagrozil s sodno izterjavo dolga ali pa je obrtniku kako druga~e ponagajal. Zadol`eni obrtnik je bil tako prisiljen kupovati dra`je blago za svojo obrt pri njem, in to brez resnej{ega upanja, da bo dolg kdaj odpla~al: “… je mislil, da je cela Metlika njegova. Seveda si pri njem lahko kupil drago blago na kredit, ampak kredit in obresti je bilo te`ko odpla~at. ^e pa si mu bil kaj dol`an, se je takoj tabuliral na hi{o ali na posestvo. Zato smo tudi {li kupovat v Karlovac in v Zagreb, kjer je bila roba cenej{a in ugodnej{i kreditni pogoji. Trgovine in trgovce smo `e poznali in bili so veseli, da smo pri{li k njim kupovat. Sukanec
je bil v Metliki po 8 din, v Zagrebu sem ga dobil pa po 4 dinarje. Ampak takoj nas je
188
(upnik trgovec, op. A. D.) pri{el v Zagreb zato`it trgovcu, da smo pri njem zadol`eni in da
nimamo ve~ ni~esar svojega. Tako nam tudi v Zagrebu ve~ niso hoteli dati blaga.” 21
Kmetje, ki so kupovali pri metli{kih trgovcih, so razen v denarju pla~evali trgovsko
blago tudi z vinom ali `ganjem. To je bilo obi~ajno, ~e je bil trgovec hkrati gostilni~ar.22
Kmetje, ki so bili gostilni~arjeve stranke, so v gostilni svoj zapitek ob nedeljah in semanjih
dneh ponavadi odpla~evali jeseni, ko so pridelali lastno vino. Z vinom so popla~ali tudi
dolg za denar, ki so si ga med letom izposodili pri gostilni~arju, ali pa drugo blago, ki
so ga med letom kupovali v njegovi trgovini. Seveda je prihajalo tudi do zagat, ko je
imel trgovec – gostilni~ar ve~ tak{nih strank in kmet ni mogel vsega dolga poravnati v
naravi, ker gostilni~ar toliko vina ni potreboval. Ponavadi je moral takrat kmet prodati
svoj vinski pridelek drugemu gostilni~arju, tudi v oddaljene kraje, in svoj dolg poravnati
s tako zaslu`enim denarjem.
Med kmetom in obrtnikom je bila menjava pridelkov in uslug redkej{a in bolj
izjemna, saj so bili metli{ki obrtniki pove~ini tudi posestniki, ki so si za svoje potrebe
sami pridelovali hrano. Tak{no sodelovanje je bilo mo`no, ~e je imel obrtnik malo zemlje,
ki ni dala dovolj hrane za dru`ino, in je `ivel prete`no od zaslu`ka obrti, in takrat, ko
obrtnik svoje zemlje zaradi razli~nih razlogov ni mogel obdelovati sam. Oranje, ko{njo
ali kopanje vinograda je obrtnik – ~evljar, na primer – povrnil s popravilom starih ali
izdelavo novih ~evljev.23 Najve~krat pa je kmet pla~eval obrtniku deloma v denarju,
deloma v pridelkih. Metli{ki posestnik si je za leto 1925 zapisal: “Su{cu (metli{kemu
kolarju, op. AD) sem dal na ra~un za voz 300 dinarjev, pa 12 litrov graha24 po 20 K;
spet sem mu dal 7 litrov graha (liter po 4 din), in 10 jajc po 1 din, skupaj 38 din.” 25
21 Terenski zapiski AK 7/1–8.
22 Vpisna knjiga za posle posestnika, trgovca in gostilni~arja Ivana Trampu{a iz Metlike. Zasebna last. (Nadalje: Trampu{, Vpisna knjiga za posle.)
23 Terenski zapiski AK 9/1–6.
24 Beseda grah je v Beli krajini sinonim za fi `ol, kar lahko razlo`imo z jezikovnim vplivom sosednjega hrva{kega podro~ja.
25 Knjiga dol`nikov posestnika Antona Gu{tina iz Metlike. Zasebna last.
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
Obrtnik in trgovec v vlogi delodajalca
Metli{ki trgovci in nekateri obrtniki so poleg blaga in storitev svojim strankam posojali tudi denar; bili so torej neke vrste posojilnica s precej visokimi obrestmi (od 6 do 10 odstotkov). Dolgove svojih strank so zapisovali v zvezke. Popla~evanje dolgov in obresti ni bilo sprotno in redno; ve~ina dol`nikov je odpla~evalo dolg postopoma, obresti na primer tudi za dve in ve~ let skupaj.
Neprostovoljne stranke metli{kih obrtnikov in trgovcev so bili tudi pri njih zaposleni delavci, hlapci in dekle. V ~asu svojega slu`bovanja so od gospodarja po potrebi prejemali denar ali tudi osebne potreb{~ine, zlasti perilo, obleko, ~evlje, platno in {pecerijo. Posebno mo{ki so zapravljali svoj zaslu`ek tudi za vino, `ganje, cigarete in tobak. Gospodar je vse te izdatke, torej denar in vrednost blaga, vestno zapisoval v zvezek in pri ve~mese~nem zapisovanju in obra~unavanju zaslu`ka in izdatkov se je v~asih pokazalo, da so izdatki za delavca v posameznih mesecih tudi presegli njegov zaslu`ek ali pa je ostalo delavcu bolj malo prislu`enega denarja. Seveda se je ta vsota ob koncu delav~evega slu`bovanja pri gospodarju izena~ila, tako da je dobil delavec skupno v naravi in denarju ravno toliko, kolikor je zaslu`il s svojim delom. Tako je bilo na primer tudi v primeru Jo`eta V., ki je pri metli{kem posestniku, trgovcu in gostilni~arju 1. septembra 1931 nastopil hlap~evsko slu`bo za 150 dinarjev na mesec. @e konec istega leta je porabil ve~, kakor je zaslu`il. Za obla~ila in drobne izdatke je porabil 640 din, kar je bilo za 40 dinarjev ve~, kot je zna{al njegov {tirimese~ni zaslu`ek. Do sredine leta 1932 je nato “zadol`itev” pri delodajalcu narasla `e na 933,25 dinarjev, ki pa jo je v tem ~asu “pokril” s petinpolmese~nim zaslu`kom v znesku 825 dinarjev. Sredi junija je verjetno zbolel, saj je imel izdatke za zdravnika in zdravila, in do 1. avgusta ni delal, saj je izostala tudi pla~a. Njegov dolg do gospodarja je namre~ 1. avgusta zna{al {e vedno 108,25 din, kakr{en je bil sredi meseca junija. Po 1. avgustu si je Jo`e V. spet opomogel, saj je delal vse do 26. januarja 1933, ko je v petih mesecih in 26 dneh zaslu`il skupno 867,75 dinarjev. Prav toliko pa je v tem ~asu zneslo tudi delodajal~evo vmesno pla~evanje ve~mese~nih materialnih potreb (izdatki za obla~ila in razno blago) in denarnih izpla~il Jo`etu V.26
Zaslu`ek poslov pri metli{kih obrtnikih in posestnikih je bil nizek, saj je zado{~al le za skromno pre`ivetje. Posli za hrano in stanovanje niso pla~evali denarja, je bil pa zato zaslu`ek toliko manj{i, ker je bilo to `e vra~unano v vi{ino njihove mese~ne pla~e. Le redkokateri hlapec ali dekla sta zato lahko prihranila za ~asa slu`bovanja tudi kaj denarja. Mo{ki so porabljali denar za suknje, hla~e, naramnice, srajce, kravate, `epne rob~ke, nogavice, spodnje hla~e in majice, ~evlje in {kornje, za stro{ke popravil ~evljev pri ~evljarju, za de`nike, cigarete, v`igalice in pija~o, zlasti vino, `ganje in brinovec pa tudi malinovec. @enske so kupovale obla~ilne kose, kot na primer naglavne rute, ~ipke, blago in podlogo za obleke; denar so porabile za klot, platno za srajce oziroma bluze in obleke, za predpasnike, lakast pas, jope, za stro{ke pri {ivilji in ~evljarju, za ~evlje, sandale in copate, za nogavice, rokavice, spodnje perilo in za milo. V~asih je bilo treba
Trempu{, Vpisna knjiga za posle.
Andrej Dular
obiskati tudi zdravnika ali kupiti zdravila ali pripomo~ke za zdravljenje kurjih o~es na
nogah.27
[. I. je pri metli{kemu posestniku in gostilni~arju stopil v slu`bo 1. marca 1938 za dogovorjeno mese~no pla~o 200 dinarjev. Njegov delodajalec si je poleg zaznamka o za~etku slu`be in dogovorjeni vi{ini pla~e po dnevih takole zapisoval njegov dolg v dol`ni{ko knjigo: “Gotovina in drugo 108 din, jopa in gotovina 92 din / 22. maja – razno 67 din; gotovina 333 din; srajca 42 din, cigareti, gotovina 38 din; / 30. junija – cigareti, gotovina, vino 60 din; srajca, cigareti 56,50 din; hla~e 90 din; / 21. avgusta – gotovina 50 din; iz listka 171,50 din; gotovina za {kornje 150 din; / 30. oktobra – gotovina, {ibice, cigareti 106 din; gotovina in maja (majica) 36 din; / 6. novembra – gotovina 10 din; /
13. novembra – vino 26 din; za podlogo (verjetno pri obla~ilu) 80 din; gotovina 220
190                                                                                                         28
din. Pora~unano 1. decembra (1938) skupaj 1726 din. Ima v dobrem 74 din.”
Posli so prihajali k metli{kim posestnikom z dolenjske strani Gorjancev, ve~inoma
pa s Hrva{kega. Bili so hlapci, mali hlapci in dekle. Nekateri od njih so s svojim tako
skromnim zaslu`kom podpirali {e najo`je sorodnike oziroma dru`ine. Hlapec J. L.,
ki je slu`boval leta 1936, je pri svojem gospodarju kupil platno za sestro (verjetno za
obleko); hlapec S. D. je leta 1932 kupoval {pecerijsko blago (mast, ri`, moka) hlapcu
F. D., ki o~itno ni mogel zaslu`iti za svoje pre`ivljanje.29
Sorodstvene povezave
Stranke metli{kih obrtnikov in trgovcev so bili tudi njihovi sorodniki. Ker so si bili metli{ki prebivalci velikokrat v bli`njem ali daljnem sorodstvu, je bilo kupovanje izdelkov ali naro~anje uslug pri “`lahti”, ~e ta ni bila v medsebojnih nesoglasjih, nekaj obi~ajnega. Ni bilo tako pomembno, ali je bilo to sorodstvo krvno, saj sta se dru`ini, ki sta se s poroko enega od ~lanov med seboj povezali, “smatrali za `lahto”. Kako dale~ v sorodstveni verigi je bilo tak{no povezovanje z obrtni{kimi in trgovskimi uslugami, bi brez nadaljnjih raziskav te`ko dolo~ili. Gotovo pa je, da je segalo do bratrancev in sestri~en. Pri tem medsebojna fi zi~na oddaljenost niti ni bila tako pomembna. Sorodstvene vezi so bile v tak{nih primerih povezovalni ~len, ki se je nana{al tudi na povra~ilo. Sorodnik sorodniku ni vedno pla~eval v denarju, temve~ je opravljeno obrtno delo ali izdelek povrnil bodisi z delom ali v naturalni obliki. “Moj bratranec Franci P. je bil {najder in sem pri njem dal delat obleko za sebe in otroke; kolar, s katerim sem tudi v `lahti, mi je pa kolesa pri vozu popravljal. Moja mama je bila mu{kra in je tudi za druge kaj naredila, tudi za ~evljara, ki je imel delavnico nasproti na{e hi{e, in ji je delal ~evlje. /…/ Jaz sem se strigel pri frizerju, ki je bil moj bratranec.”30 V tovrstnih “obrtni{kih” povezovanjih se je do neke mere kazala tudi sorodstvena solidarnost in skrb za ohranjevanje dobrih poslovnih odnosov med dru`inami. Metli{ki prebivalci pa so bili povezani tudi izven teh razmerij. Obdarovanje ob kolinah je bilo na primer med
Ibid. Ibid. Ibid. Terenski zapiski AK 22/2–26, 28.
O virih in na~inih pre`ivljanja metli{kih obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama
ljudmi splo{no raz{irjeno kot izraz medsebojnega prijateljstva, naklonjenosti in tudi pomo~i. Ta navada se je ohranila tudi v ~as po drugi svetovni vojni.
Viri in na~inih pre`ivljanja med svetovnima vojnama v Metliki ka`ejo na raznoliko
podobo in prepletenost gospodarskih panog in med~love{kih povezovanj. ^e so sicer
malo{tevilni kmetje v mestu `iveli prete`no od lastnih kmetijskih pridelkov, zaposleni
v dr`avnih slu`bah pa od pla~, so predstavljali v tem prispevku obravnavani trgovci in
obrtniki tiste mestne prebivalce, ki so se pre`ivljali tako z agrarnimi kot neagrarnimi
dejavnostmi. Dvojnost gospodarskih dejavnosti, ki je bila posledica tradicije in vpliva
ruralnega okolja, je ustvarjala pri obrtnikih in trgovcih potrebe po dodatni delovni sili.
Ta je sodelovala tako pri obrtni{kem delu in delu v trgovini kot pri kme~kih delovnih
191 opravilih. Vzporedno s temi procesi pa so se med prebivalci oblikovala razli~na razmerja,
ki so dajala mestu zna~aj ekonomsko in v mnogih primerih tudi sorodstveno mo~no
povezane skupnosti.
LITERATURA
BALKOVEC, Marjetka
1994   Etnolo{ka topografi ja slovenskega etni~nega ozemlja: 20. stoletje. Ob~ina Metlika. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
DULAR, Jo`e
1978   Metlika skozi stoletja. Metlika: Belokranjsko muzejsko dru{tvo.
RUS, Zvonko
1982   Nekaj bele`k iz zgodovine obrtni{tva v metli{ki ob~ini.V: Obrtna razstava ob~ine Metlika. Metlika: Obrtno zdru`enje Metlika, str.13–15.
VIRI
Arhiv Zadruge vseh obrtnikov metli{kega sodnijskega okraja v Metliki. Hrani Belokranjski muzej v Metliki.
Ignac Doltar, Knjiga dol`nikov 1926 do 1945. Metlika; rokopisni zvezek. Zasebna last.
Anton Gu{tin, Knjiga dol`nikov. Metlika; rokopisni zvezek. Zasebna last.
Ivan Trampu{, Vpisna knjiga za posle. Metlika; rokopisni zvezek. Zasebna last.
Terenski zapisi AK 1 do AK 32. Transkribinarni avdio zapisi (1991–1995) – Obrtniki v Metliki. Kustodiat za obrt in trgovino SEM.
Andrej Dular
BESEDA O AVTORJU
ABOUT THE AUTHOR
Andrej Dular, mag., muzejski svetovalec, kustos za obrt in trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Med letoma 1989 in 1997 je bil urednik knji`ne zbirke Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Ukvarjal se je s splo{nimi etnolo{kimi vpra{anji Bele krajine in z etnolo{kimi vidiki vinogradni{tva, zdaj pa se posve~a raziskovanjem posameznih obrti in obrtnikov. Monografske publikacije: Ob~ina ^rnomelj (1985), Pij, kume moj dragi! (1994), Modeli za modrotisk (2000).
192
Andrej Dular, MA, is a museum adviser and curator of crafts and trade at the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana. He edited the collection of books entitled “Library of the Slovene Ethnographic Museum” from 1989 to 1997. His research work focuses on general ethnological issues in Bela krajina and the ethnological aspects of wine growing; in recent years, he has been researching individual crafts and craftsmen. He has published the following monographs: Ob~ina ^rnomelj (1985), Pij, kume moj dragi! (1994), Modeli za modrotisk - Blue-printing blocks (2000).
SUMMARY
ON THE RESOURCES AND LIVELIHOOD OF THE METLIKA CRAFTSMEN AND MERCHANTS BETWEEN THE TWO WORLD WARS
The ways of livelihood of the citizens of Metlika between the two world wars depended on the social, professional, and family structures of the local population and the general economic conditions. Among the town’s inhabitants were civil servants, peasants, craftsmen and merchants with or without apprentices and journeymen, as well as people belonging to the lowest class – labourers and various servants. The livelihood of the citizens was based on government salaries, the produce of their own farms, the income from crafts and trade, day wages, and the small pay to servants employed with bourgeois landowners. This variety of resources and ways of livelihood created different relationships between the citizens and the inhabitants of the neighbouring villages, which economically depended on the services of the town’s craftsmen and merchants. Due to the economic recession and strong competition in the crafts and trade activities, monetary payments were not the only form of payment for services and goods between the individual professional and social groups among Metlika inhabitants and the neighbouring villages; alternative forms were payment in kind, rendering services, borrowing, and credit payment. Debt ledgers, other archive sources, and oral statements from people, who lived in the town in the stated period, illustrate the conditions, forms and ways of people’s livelihood in Metlika.