SLOVENEC
Političen . list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za cel« leto predplačaa rld., xa pol lete 8 gld., za četrt Ista 4 gld., n jede*
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman relja: Za telo leto 18 gld., » pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., aa jeden mesec 1 fld« V Ljubljani na dom pošiljan valja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlBtvo In ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ollee St. 2.
Rokopisi se ns vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo*
Vredniitvo je v SemeniSkih nlleah it. 2, I., 17.
izhaja vaak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telefčn - itev. 74.
&tev. 224.
V Ljubljani, v soboto 30. septembra 1899.
Letnilt XXVII
Gabilo na naročbo.
S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 ,
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci . 40 „
TJpravništvo ,, Slovenca".
„Narod" v precepu!
»Narod« je prišel v precep. Zadnjo soboto je objavil članek »Samostanske skrivnosti« s podpisom: -»liberalen duhovnik«. Ker se je mož sklica-val na »Analecta romana«, smo ga pozvali, naj citira letnik, v katerem je dobil te stvari. Mi niti nismo dejali, da bi ne bilo mogoče kje na svetu v kakem samostanu kaj enakega, le to smo zahtevali — in to je najmanj, kar smemo zahtevati — če se mož sklicuje na »Analecta romana«, naj vendar pove, kje je našel vse to!
Kaj pa »Narod« na to?
1. Očita nam, da psu jemo. Ta je pa res lepa! če »Narod« po vsej priliki laže in obrekuje, potem pa od nas še terja, naj ga lepo hvalimo, naj rečemo, da je mlad, lep, pa še pošten list! Sicer smo pa tistih par cvetk, ki nekam neprijetno diše, utrgali na vrtu »Narodovem«, in le čudno se nam zdi, da »Narod« imenuje psovke — cvetlice, ki jih s toliko ljubeznijo goji na domačem vrtu.
2.	»Narod« ne more citirati. Pravi, da »še nikdar ni videl tega časnika«, in da naj mu mi oskrbimo tisti časnik, da bo poiskal. No, ta je zopet lepa! V precepu pa še — nesramen! Ali ni pisal »Narod« v članku »Samostanske skrivnosti« : »Da pa ne bo ,Slovenec1 pobožno tajil, povemo v naprej, da smo ta slučaj posneli iz cerkvenih u r a d n i h p o d a t-kov, dobili smo te podatke v četrtem sešitku zbirke uradnih dekretov papeških tribunalov.« Kdaj je torej »Narod« lagal? Da oboje ne more biti resnica, je jasno. Če je posnel tiste stvari iz časnika, ga je moral pač videti, potem naj nam pove, kje je tista stvar ? Če ga pa ni videl, kako je mogel pisati, da je posnel te podatke iz »Analecta Romana« ? Sedaj naj mu pa še mi oskrbujemo tisti časnik, da bo šel iskat! Ta je lepa! Saj ima v bližini »liberalnega duhovnika«, ki ne laže, ki ima tisti časnik ter ga je bral in iz njega »na kratko posnel, kar je tam obširno povedano« ! Naj »Narod« vpraša tistega »duhovnika«! No, če ni drugače in če »Narod« prizna, da je res lagal, potem mu pa mi oskrbimo časnik, če bi morda vendarle kje kaj obsledil!
3.	»Narod« je pisal, da rimski kardinali prejemajo ogromne svote le da zatisnejo oči o škandalih po ženskih samostanih. Ker je bil ves članek baje posnet po »Analecta romana«, smo ga pozvali, naj pove, kje je to zapisano, sicer je — infamen obrekovavec! »Narod« se zopet zvija: »Naš dopisnik ni trdil, da je to povedano v rečenem časniku«. Dobro! pustimo to, naj torej »Narodov« .liberalni duhovnik1 sploh dokaže, da so rimski kardinali od redovnic podkupljeni ! Če tega ne dokaže, je dvakrat infamen obrekovavec! A prosimo, naj ne dokazuje tako kakor »Narod« ! »Narod« tako le dokazuje: Škof je propadel (?) Stvarni razlogi kardinalov niso mogli voditi. Torej sebični raz-
LISTEK.
. Dijogen in drugi.
Kakor je svoje dni stari Dijogen po dnevi z lučjo iskal ljudij, tako iščejo izvestni gospodje iz liberalnega tabora pisca sobotnega našega članka. To dokazuje 1. da je ta članek zadel v črno, 2. da izvestni gospodje ne morejo in si ne upajo uspešno bojevati se proti vsebini članka, zato bi radi obdelavah piščevo osebo, 3. pa, da so ti gospodje sila radovedni.
Ko ti gospodje s svojimi lučmi razsvitljujejo razne kotičke, da bi našli neljubega jim pisca, pokazujejo se nam razne zanimive stvari. Posebno vidna sta dva članka v »Slov. Narodu«, pisana v odgovor našemu sobotnemu članku. Ponatisnimo iz teh odgovorov nekaj zares dobrih stavkov. »Kdo je prej znal, kaj je zavest, kaj je narod in kaj je napredek, edino le graščaki, njih valpeti in posamezne škofije«. Napredni, da celo narodni, so svoje dni torej po besedah »Narodovega« člankarja bili graščaki in duhovni. To je zelo dobro povedano, ker sicer
»Narod« vedno govori o temnem in nazadnjaškem ter napredku sovražnem srednjem veku. Zakaj potem nekateri gospodje pri »Zvezi« s tako vnemo iščejo drugod zastopnikov napredka, ko jih je pisec, ki je gotovo z »Zvezo« dobro znan, že davno našel v škofijah, morajo vedeti že sami. Škofij ne marajo, to nam pravijo na vsa usta, dasi sami priznavajo, da so že »prej znale, kaj je napredek«, oklepajo pa se in prisezajo zvestobo našej liberalnej stranki, dasi o njej »Narodov« člankar sam trdi, da šele »teži po napredku«. Ne marajo torej ti gospodje tistih, ki že poznajo napredek, rajši so jim oni, ki šele teže po napredku. Pa še drugo čudno uganko podaje bralcem »Narodov« člankar. Dveh stvari, priseza ta mož, ne bodejo on in njegovi pristaši zatajili nikdar, »svoje svobodne volje in svoje napredne misli«. Ker vsi novejši zastopniki »napredne misli« taje svobodo človeške volje, smo zelo radovedni,2kako jo hoče napredno braniti »Narodov« člankar.
Iz teh dveh zagat je težko najti izhoda. Sicer si »Narod«, če ni drugače, kar po sili pomaga. Člankar njegov jo namreč trdil, da sta naš list in njegova stranka, ko je bilo treba »v de-
logi. Torej so podkupljeni. Torej sprejemajo od redovnic ogromne svote, da zatisnejo oči, kadar se zgodi kak škandal! Kaj bi dejal »Narod«, ko bi po njegovem kdo tako le dokazoval: »Narod« je strastno branil Dreyfusa. Stvarni razlogi ga niso vodili. Torej sebični. Torej je bil podkupljen. Torej je prejel ogromne svote od Židov! Kaj bi dejal »Narod« — ali pravzaprav, kaj je dejal, ko mu je nekaj takega očital don Jakič? Zabesnel je —: »to je najpodleje obrekovanje, to je infa-mija, ki bi jo vsakemu v goltanec nazaj potisnili, le od njega jo vtaknemo v žep, kakor moramo dostikrat v žep vtakniti kričanje pouličnega pijanca, ki v blatu tičeč opsuje vsacega, kdor slučajno mimo pride !« Ali ni »Narod« tako govoril ? Zakaj ima torej dvojno mero. Kar nočeš, da bi tebi drug storil, tudi ti ne stori!
Poživljamo torej še enkrat »Narod« in njegovega »duhovnika«, da doženeta ta dokaz, sicer
—	sicer ostaneta infamna obrekovavca!
„Po zborovanji . .
(Dopis učitelja.)
V	»Narodu« z dne 26. septembra so nam odgovorili voditelji učiteljske »Zveze« na članek v »Slovencu« z dne 23. t. m
V	tistem članku — morda se še spominjate
—	smo jim povedali, da so ti voditelji postavili
—	vse učiteljstvo v službo liberal. stranke in da so proslaveč dr. Tavčarja in Ivan Hribarja proslavljali ideje liberalne stranke, katere ideje so protivne krščanstvu slovenskega ljudstva.
Navzlic dejstvu, da se je tako vse učiteljstvo postavilo v nasprotje z verskim, gospodarskim in političnim naziranjem slovenskega ljudstva, počutijo se ti voditelji prav dobro in tega nič ne prikrivajo.
Zato jih prosimo spoštljivo, naj nam ne zamerijo, da se tudi mi upamo na dan in Odkrije....	i srnnr^a
janju in v javnosti pokazati«, da sta naklonjena učiteljem, »si obesila ključavnico na usta". To smo dokazali kot neresnično, ker so poslanci ka-toliško-narodne stranke govorili in glasovali za zboljšanje stanja učiteljev. Na to pa »Narod« sinoči odgovarja, da je vse to sicer res, da je bilo pa samo hinavstvo. Ako se »Narodu« dopada taka polemika, prav, nas razveseljuje, saj je tako ori-ginelna. Mi bi ji v tem oziru k večemu na stran stavili sledeče stavke »Narodovega« člankarja-šolnika : »Vsa ostrupljena tinta je njegovemu (našemu) člankarju šinila v pero, in z loparjem je prav po katoliški svoji navadi lopnil po učiteljskem stanu«. Ker je tinta šinila piscu v pero, je z loparjem lopnil, kako lepo sta tu opisana uzrok in učinek. Skoro tako duhovito bi bilo, ko bi kdo rekel, da je delavec v mestni elektrarni kihnil, ker je nekdo v Kurji vasi ščegetal žico električne razsvetljave. Dalje piše člankar, da naš članek nič ne de: »Kakor če udariš po vodi, se za hip vznemiri, a valovi se zopet poležejo in teko dalje svojim potom, a onega, ki jih je razburil, k večjemu oškrope po licih! Prezirajo ga ! »Valovi, ki prezirajo«, kako krasna podoba, da ne govorimo
jemo svoje mnenje. Rotimo jih pri njihovi liberalnosti, naj bodo liberalni tudi proti nam t. j. puste naj nam slobodo naše vesti, našega prepričanja in našega delovanja.
Toda — bojimo se— grdi liberalni teroristi so. To okušamo že nekaj mesecev, zlasti pa zadnje tedne, in pokazalo se je še posebno v Gorici in — tudi »Narodov« članek je pisan s terorističnim namenom. Z neko občudovano predrznostjo govorž v imenu 2000 ljudskih učiteljev, kakor bi res vse učiteljstvo ki-halo le z Dimnikovim dovoljenjem, češ: »glejte vsi smo enih mislij !«
Vaše misli nikdar niso bili!
Narodov člankar (recte trije člankarji) pride v prvih 60 vrstah svojega spisa do sklepa, da sobotnega »Slov.« članka ni pisal noben učitelj, h večjemu kak »ljudski učitelj s tonzuro« in to sklepa kot absoluten gospodar v svojem kraljestvu čisto logično češ: mojih 2000 vojakov ne spiše kaj tacega, saj jih poznam; mi sami nismo pisali in onih 30, ki so vživali 3 dni in 3 noči zrak, vodo i. t. d. ljubljanskega semenišča, pa tudi ne skuje, ker so preneumni.
Tako je prišel člankar do tacega zaključka, kakoršnega je hotel imeti.
Oh! Jakob, Jakob! Vsa častVašemu talentu, toda opomnimo Vas najuljudneje, da nas nobeden še ni prepisoval iz Vaših bukvic in da odrekanje zmožnosti vsem drugim diši zelo, prav zelo po oblastni ošabnosti, da ne rečemo kaj druzega.
Na tisto nizkotno zabavljanje o onih, ki so Be vdeležili duhovnih vaj, pač ni treba odgovarjati, ker njih čast vsled tega ne trpi prav nič, v e s t p a š e m a n j.
Posnemajoč dalje odstavkovanje »Slovenčevo« (ki je naše 3 člankarje speljalo na napačno sled) podpisujejo v prvem odstavku kar z obema rokama izjavo, ki so jo v »Učit. Tovariš u« sami pisali. To jim radi verjamemo in tudi smehljaje dovolimo. Potem pa celo malo pomokračijo: »O, da, tudi kmet se je pričel zavedati in se bode še bolj, da ni samo zato tukaj, da dela za nebesa«. O! le povejte, prijatelji, kar naravnost, kar imate Sena srci !«
V	drugem odstavku pravi, da si je katoliško-narodna stranka zapisala na prapor: »Zum Kar-toffeln 8ammeln brauche man keine Bildung«, kar se pa niso potrudili dokazati. »Da da ta stranka učiteljem za 1 krono en cel dan hrano in učenje, da ljudstvo ne bode imelo zaupanja do učiteljev, dokler si bodo hodili v »Canoso« (o duhovitosti!) grehe opirat.
V	tretjem odstavku pravi: »Kar pa kvasi dozdevni pisec — učitelj dalje, je pa jedino dobro še za one duševne velikane, ki so plačali 3 krone za vstop v semeniški muzeja. Vendar jim je ono kvasenje prizadejalo toliko težav in dela, da so po »Zvezdi« hodeč gor in dol z združenimi močmi
o ganljivem dejstvu, da člankar primerja gibanje svojih somišljenikov z — vodo.
»Narodovemu« člankarju strašansko imponuje parlament in njega običaji, ker tudi on imenuje zborovanje »Zveze« »naš parlament«. Imponuje mu pa tudi novi šolski zakon. Ali je ta zakon nastal rednim parlamentarnim potom ? Poglejmo ! Sklenil se je v odsotnosti Čehov, ki so bili v abstinenci, saino s tremi glasovi večine, tako, da je slavni dr. Rieger, ki je menda tudi Slovan in kateremu se ne more očitati klerikalstvo, rekel o šolskem zakonu v parlamentu: »Brez dvoma je, da je ta zakon nastal povse nepravilnim potom in da pomenja prelomitev ustave, napravljen je samo v interesu ene (liberalne) stranke«. Tem besedam nimamo pristavljati ničesar.
Naši domači Dijogeni bodejo seveda s svojimi leščerbami še svetili nadalje in iskali pisca. Svetovali bi jim, da iščejo raje misli prihodnjim svojim člankom. Ako pa tega ne marajo, naj pa narede, kar je naredil Dijogen, ko se je naveličal iskati. Zlezel je namreč v svoj sod, iz katerega je votlo donel njegov glas, ko je tožil, da ni mogel najti z lučjo pri belem dnevu človeka. Naših Di-jogenov glas v »Narodu« pa že sedaj doni zelo votlo, kaj šele, ko zlezejo v sod.
lovili misli in kovali svoj odgovor Potem kaže na liberalni duh, ki je zbudi! narodno zavest in požrtvovalnost. (Brr!) To vidimo in dobro čutimo.
V	četrtem odstavku navaja izrek Odrešenika: »Vaše kraljestvo ni od tega sveta!« gotovo s srčno željo, naj bi duhovni samo molili in morda še na prižnici govorili, ako bi imeli komu, ker spovedi — se itak bojč, kakor smo videli.
»Da bi se ustanovilo slovensko katoliško društvo učiteljev in učiteljic!«
Tako konča člankar svoj članek in to želim tudi jaz.
Dejstva, ki zahtevajo to, so na dlani.
Učitelji se sramujejo katoličanstva. Na jedni strani služijo liberalizmu, na drugi pa ko k e ti raj o s so ci j a 1 n i m i demokrati. Zaničujejo svoje tovariše, ki javno izkažejo katoliško versko nazi-ranje. Izjava Zvezinih voditeljev v Gorici pa bije v obraz mišljenju mnogih učiteljev. Vse to izziva odpor.
V	vreči, v katero je stlačil Jelene svojih 2000 (?) je pač pretesno in presoparno, nihče se ne sme ganiti, zato je za nas, ki ljubimo pravo svobodo, društvo potrebno.
Upajmo, da se zgodi! Voditelje »Zveze« pa rotim pri njihovi tolikrat povdar-jani liberalnosti, bodite vsaj sedaj li beraln i in pustite nas, da se orga-nizujemo.
Ponižno jih pa vprašam:
1.	Kakšen namen imajo napadi na učitelje, ki so se udeležili duhovnih vaj ?
2.	Komu škodijo duhovne vaje?
3.	Kakšen namen ima vendar učiteljstvo v službi liberalne stranke?
4.	S čim sta si zaslužila dr. Tavčar in Ivan Hribar častno članstvo »Zvez e«.
5.	Ali je še katoliško krščanstvo vodilna ideja njihovega stremljenja in delovanja?
Pričakuje določnega odgovora pisec prvega članka in teh vrstic, ki je
jeden trideseterih.
Alkoholizem pa socialno vprašanje.
(Na II. zborovanju krščansko mislečega dijaštva predaval med. Ant. Brecelj.)
V	našem mišljenju in življenju se vrši velik prevrat v znamenju socialne ideje, ki bo, kakor obetajo zanesljiva znamenja, vladala prihodnji vek. Večina narodnih slojev trpi in gine v gnilem, pogubnem družabnem redu, zato želi ogromna narodova večina preosnovo zdajnih družabnih razmer. In da se ta čim preje izvrši, mora biti iskrena želja vsakemu resničnemu prijatelju ljudstva.
Ni težko umeti, zakaj sem si izbral iz svoje stroke za predmet predavanju ravno alkoholizem. Ta pomenja namreč veliko družabno bolezen, ki naj ne zanima samo strokovnjaka, ampak tudi vsakogar, ki ima kaj srca za blagor ljudstva.
0	malokaterem družabnem pojavu vlada celo med razumništvom toliko napačnega mnenja in krivih predsodkov, kakor o alkoholizmu. Zato treba, da se pravo, na znanstvenih resnicah utemeljeno na-ziranje o alkoholizmu zanese med razumništvo in med narod, zakaj resnica nas bo osvobodila.
Poleg tega se mi zdi alkoholizem pripraven, d&, zapeljiv vzgled, da na njem objasnim bistvo in izvor mnogega drugega družabnega zla, pa tudi njega zdravljenje.
1	Alkoholične pijače niso hraniva, ampak živila.
Predno si ogledamo alkoholizem sam, spregovoriti mi je dve tri besede o alkoholu, ki pro-vzroča ta bolestni pojav.
Alkoholov je več vrst. Vsi nastajajo iz slad-korov ob vrenju pod vplivom nekih glivic (saccha-romyces) in njih produktov. Bistvene razlike ni med alkoholi, težki alkoholi delujejo bistveno tako kakor lahki, samo njih delovanje je nekoliko močnejše. Razvpiti škrobni cvet, amylalkohol (Fusel-geist) se kakovostno ne loči od navadnega vinskega cveta, aethylalkohola, pač pa kolikostno. Povsem napačno bi bilo vinski cvet smatrati za nedolžen in le škrobnemu cvetu vzdevati strupenost.
Alkohol vživajo ljudje raztopljen in razredčen v obliki opojnih pijač. Najnavadnejše opojne pijače so vino, pivo, žganje, kumys in kefir. Kumys je kobilje mleko, čegar sladkor je razkrojen v alkohol, istotako je kefir alkoholično zavreto kravje mleko.
Ako hočemo alkoholu vrednost določiti, treba najprej rešiti vprašanje, katero mesto zavzema alkohol med predmeti, ki jih človek vživa.
Človekovo življenje se vrši, kakor življenje vsakega organizma sploh, ob neprestanem menjavanju snovi. Da se človekovo življenje ohrani, treba neprestano izrabljene in izločene snovi z novimi uporabnimi nadomeščati, treba torej skrbeti, da ne ginejo sestavine človekovega telesa ampak Be vzdržavajo in v dobi rasti tudi množe, treba v človekovo telo spravljati snovi, ki mu dajejo ani-malno (telesno) toploto in mehansko energijo (telesno moč). Snovi, ki zadoščajo tem zahtevam, imenujemo hraniva (Nahrungsmittel.)
Alkohol ne spada med hraniva. Ni ga organa v človekovem telesu, čegar potrebna in bistvena sestavina bi bil alkohol. Dasi se alkohol rad spaja s kisikom, ali z drugimi besedami, rad gori in se ob tem gorenju razvija dokaj toplote, vendar velja alkohol za slabo in neprimerno gorivo za ohra-njenje animalne toplote. To pa radi tega, ker vpijajo in srčejo alkohol najrajši oni organi, ki so najmanj pripravni za okisavanje alkohola in ki opravljajo važnejša opravila nego je razvijanje animalne toplote. Več o tem kasneje. Alkohol je tudi nesposoben, da bi se mogla njega kemična energija izpreminjati v mehansko.
To uče znanstveni poskusi in življenska izkušnja. Z vednostno točnostjo so učenjaki dognali, da alkohol prav nič ne poveča človekove življen-ske energije, ampak jo celo pomanjša v vsakem oziru. Telesna moč peša, tudi če vživa človek alkoholične pijače prav zmerno, istotako oslabe duševne moči, kakor spomin, pravilno združevanje predstav ali domišljija, še bolj trpe pod alkoho-lovim vplivom zmožnosti razumne duše. To je potrdila tudi življenska izkušnja. Angleški vojaki in pomorščaki, ki ne vživajo prav nič alkoholičnih pijač, mnogo lažje prenašajo vse napore in težave v kateremkoli podnebju nego njih tovariši, ki je prav zmerno vživajo. Tudi bolehavost in umrljivost je med prvimi znatno manjša nego med drugimi. Nansen pravi, da je alkohol v tečajnem podnebju če ne naravnost škodljiv pa vsaj odveč in da je na svojih napornih potovanjih lažje shajal brez njega nego žnjim. Isto nam zatrjujejo izkušeni hri-bolazci in kolesarji. Kako neugodno vpliva alkohol na duševno življenje, je dovolj znano.
Alkohol torej ni hranivo.
Človek vživa tudi snovi, ne toliko radi tega, ker mu nadomeščajo obrabljene telesne sestavine in ga oskrbujejo s toplotno in mehansko energijo, ampak najbolj radi tega, ker prijetno vplivajo na njegovo živčevje ter je nekako poživljajo. Te snovi imenujemo živila (Genussmittel). Semkaj spadajo dišave, mesna juha, kava, čokolada, čaj, tabak, semkaj prištevajo tudi opij in alkohol. Razlika med prvimi živili in med naposled naštetima, ni mala. Res, nekatera živila, kakor kava in tobak, zavajajo v nezmerno vživanje, vendar nima tudi nezmerno vživanje teh živil tako zlih, tako osodepolnih posledic za posameznika in za družbo sploh, kakor zmerno, a redno, tolikanj bolj nezmerno vživanje opija in alkohola.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. septembra.
Mlnisterska kriza tudi še danes ni rešena, vendar je posneti iz vseh dosedanjih znamenj, da rešitev ni več daleč. Zadnja dva dneva sta bila namenjena vsprejemom zastopnikov raznih parlamentarnih strank. V četrtek in včeraj dopoldne so bili pri cesarju v avdijenci načelniki desničarskih klubov, včeraj popoldne pa levičarski zastopniki razun načelnikov socijalno - demokratične in Schonererjeve skupine. Možje, katere je vsprejel vladar v avdijenci, so dobili utis, da dobimo v kratkem uradniško ministerstvo, ker je soBtava vsakega drugačnega kabineta v sedanjih razmerah nemogoča in bi nobeno drugo ministerstvo ne moglo izpolniti vladarjeve želje. Temu uradniškemu ministerstvu bo načeloval, kakor se sedaj z vso gotovostjo naglaša, štajerski cesarski
Priloga 224=. štev. „Slovenca" dn<§ 30. septembra 1899.
nameBtnik grof C1 a r y • A1 d r i n g e n , ki je bil včeraj ob 11. uri pri cesarju v posebni avdijenci. Ta mož ima neki zbranih okolu sebe več sek-cijskih načelnikov, ki so voljni prevzeti posamne ministerske portfelje. Vendar pa še niso odstranjene popolno vse težkoče, ker sicer bi vladar ne bil odložil za danes nameravanega potovanja na velike love na 4. oktobra. Nekje toraj še ni vse v redu. Levičarji so s sedanjim stanjem ministerske krize prav zadovoljni, ker so zagotovljeni, da pride na krmilo njim prijazno ministerstvo in da bodo v najkrajšem času odpravljene jezikovne naredbe. Ne tako pa desnica, posebno pa Mladočehi, ki so že sklenili, da stopijo v brezobzirno opozicijo, in katerim se pridružijo brez-dvoma vsaj vsi slovanski zastopniki. Po vsem tem sklepati, bo Clary komaj kaj druzega mogel izvršiti, nego odpravo jezikovnih naredeb in pa volitve v delegacijo.
Češki listi o položaju. S sedanjim političnim položajem se pečajo umevno vsi češki listi brez izjeme. Vsi so v tem jedini, da češki narod ne more ničesar dobrega pričakovati od nove vlade. Odprava jezikovnih naredeb, ki je začrtana kot prva točka v programu nove vlade, je udarec za Cehe, katerega, kakor je razvidno iz pisave vseh čeških listov, zastopniki češkega naroda ne bodo mogli preboleti. To so tudi naglašali pri avdijenci klubovi zastopniki in povedali, da bo klub postopal strogo v smislu zadnjega sklepa. Nazna-čeni program, pravi praška »Politik«, je naravnost izzivanje desnice in preziranje onih strank, ki so služile zadnjim vladam in državi z največjim samozatajevanjem in požrtvovalnostjo. Od centralistiško-burokratiškega ministerstva no moremo ničesar drugega pričakovati in naj mu tudi načeluje Clary, Gautsch, Bylandt ali Wittek. — V tem smislu se izražajo ostali listi, najostreje pa pišejo »Narodni Listy«, ki so bili vsled tega tudi konfiskovani.
Delavsko varstvo in socijalni demokratje. Pri predvčerajšnjem zborovanju na soci-jalistiškem kongresu v Brnu je poročal državni poslanec Hannisch o delavskem varstvu. Iz njegovega poročila je razvidno, da so socijalisti po daljšem času vendar uvideli, da vsi njih nauki niso osrečevalni za nižje stanove. Mej drugim so dosedaj socijalisti učili, da prej ne bo mogoč preobrat, dokler ne postanejo vsi nižji stanovi sami proletarci, dokler beda ne doseže skrajnih meja. Čim večja je beda mej delavstvom in obrtništvom, tem preje se razruši sedanji družabni red. To pravilo je prišlo sedaj ob veljavo, kakor je trdil predvčerajnim poročevalec Hannisch. Računati moramo z dejstvom, pravi govornik, da se bomo še precej dolgo gibali v okvirju sedanjega družabnega reda. Naloga je toraj proletarske stranke, da pribori delavstvu od države čim ugod nejih delavnih pogojev. Takozvano »Verelendungs«-teorijo moramo popolno opustiti. Dolgotrajna izkušnja je namreč pokazala, da čim bedneji je položaj delavstva, tem manj je to zmožno za gospodarski in politiški boj. Da bo pa ta boj uspešen, treba delavnega parlamenta, v katerem pa mora biti socijalno demokratična stranka bolje zastopana. Z ozirom na delavsko varstvo je toraj pred vsem potrebna splošna in jednaka volilna pravica.
Razmere v Srbiji so z vsakim dnem bolj napete in ako se kralj Aleksander v kratkem ne pokori svetu zunanjih prijateljskih krogov, bodo postale razmere usodne zanj in za celo dinastijo. Milanov terorizem bo sicer, ako se mu posreči cel načrt, odstranil do 150 najboljših in najpremožnejih srbskih radikalcev, toda vkljub temu je radikalna stranka še najmočneja in vsaka srbska vlada mora nanjo računati. Tem večje začudenje pa vzbuja Milanovo postopanje proti najboljšemu srbskemu odvetniku Mostiču, ker je postavljen pod policijsko nadzorstvo samo zaradi tega, ker je kot zagovornik na dvajsetletno ječo obsojenega sekcijskega načelnika Protiča v svojem zagovoru kritikoval današnje srbske razmere. Tako dalje pač več ne Bme iti in v svojo lastno korist naj bi kralj obrnil sedanjo politiko.
Ministerska kriza v Španiji. Proračun vojnega ministra za prihodnje leto, kateremu so se pridružile še nekatere druge okolnosti, je prov-zročil krizo v španskem ministerstvu. Vojni minister general Poiavieja zahteva za obsežne utrdbe
kar 150 milijonov pezet, česar pa ostali tovariši niso voljni dovoliti, naglašujoč, da dežela ne more preneBti tolikega bremena, kar je seveda le pre-resnično. Španci niti posledic zadnje nesrečne vojske niso mogli preboleti, in sedaj naj bi si nakopali novih dolgov. Listi poročajo, da bo Silvela danes podal ostavko celega kabineta, vendar se splošno sodi, da se bo umaknil samo vojni minister, ako ne bo odnehal od svoje zahteve.
Tedenski koledar.
Nedelja, 1. oktobra: 19. pobink. Rožno-venška, evang.: Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 23. — Pondeljek, 2. oktobra: Julijan m. — Torek, 3. oktobra: Kandid m. — Sreda 4.oktobra: Frančišek Seraf. — Četrtek, 5. oktobra: Placid in tov. mm. — Petek, 6. oktobra: Bru-non sp. — Sobota, 7. oktobra: Marcij p. sp. — Solnce izide 5. oktobra ob 6. uri 10 min., zaide pa ob 5. uri 27 m. — Lunin spre min: Mlaj 4. oktobra ob 8. uri 12 m. zjutraj. — Dan se skrči v oktobru za 1. uro 35 min. — Mu-sica sacra v nedeljo, 1. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Oclemens... Virgo Maria« zl. dr. J. Benz, graduale Ant. Foerster, ofertorij Karol Greith. V mestni cerkvi svetega Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v D-moll zl. V. E. Horak, graduale »Propter veritatem« A. Foerster, ofertorij Fr. Gerbič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. septembra.
(Vodstvo slovansko-krščanske narodne zveze) je ta mesec zastopal posl. Povše, zato se je povabljen vdeležil zadnje dni raznih posvetovanj desničarjev na Dunaju. Ker se je kriza zavlačevala ter se je desnica v vseh točkah dogovorila, vrnil se je vodja Povše domov, naročivši dr. Fuchsu, naj mu brzojavi, ako bi bil on potreben na Dunaju. — Tudi ko Be je zvedelo, da cesar vsprejme v avdijenciji nekaj načelnikov desniških klubov, je vodja Povše brzojavno vprašal, če bo tudi on kot načelnik slov. kršč. nar. zveze zaslišan. Dobil je odgovor, da ne, in zato ni šel na Dunaj. Toliko izjavljamo na željo g. Povšeta in na ljubo resnici vzlasti z ozirom na »Slovenski list«, ki je radi tega ojstro napal posl. Povše-ta. Ako bi bilo vladi kaj na tem, kroni priporočiti tudi zastopnika zveze za zaslišanje, bi se bilo to lahko zgodilo, kakor so poklicali brzojavno dr. Engel-na iz Karlovih varov in dr. Kathreina iz Halla. Glavno krivdo torej iščimo v nam nasprotnem zistemu, ki našo zvezo in nas sploh pri vsaki važnejši priliki brezozirno prezira.
(Prezentlran je) za župnijo Št. Vid nad Cir-knico č. g. Janez Lovšin, dosedaj upravitelj v Polomu na Kočevskem. Danes je bil inštaliran č. g. Frančišek M e k i n e c na župnijo Ihan.
(Pouk ruščine in »N. Fr. Presse«.) Zdravnik ljubljanski dr. L. Jenko je prevzel nalogo brezplačno poučevati ruščino v Ljubljani. To seveda ljubljanskim nemškim nacijonalcem ni po godu in zato se jeze nad tem v »N. Fr. Presse«, češ, to je dokaz, da imajo učitelj in učenci preveč — prostega časa! Tako smisel imajo nemški nacijonalci pri nas za kulturne napore.
(Vedno na potu!) Liberalni učitelji so v »Narodu« trdili, da katol.-narodna stranka nima nič srca za učitelje, ter da so »Slovenčevci« molčali, kader je bilo treba govoriti za koristi učiteljstva. Mi smo po zapisniku deželnega zbora kranjskega dokazali, da so naši zastopniki iskreno in odločno zastopali koristi učiteljstva, sedaj pa »Narod« pravi, da so to storili iz hinavščine, iz taktike itd. in konečno se sklicuje na seje finančnega odseka, dasi mu glede tega popolno jednostavno konštatujemo, da so naši zastopniki v finančnem odseku stali na istem stališču kakor v javni zbornici, da so torej postopali pošteno, dosledno in po svojem najboljšem prepričanju zastopajoč na jedni strani učiteljske koristi, na drugi strani pa ozirajoč se na finančne moči naše dežele, kakor so to povdarjali v javni seji. — O surovem debe-luharskem tonu »Narodovem«, ki se vali po tej »Narodovi« notici, ne izgubimo nobene besede, ker se mej dostojnimi ljudmi sam obsoja. Mo-liere je svojedobno dejal svojemu Trissotin-u: Vous donnez sottement vos cjualites aux autres.
(Slovensko gledališče.) Včeraj smo prvič na slovenskem odru čuli slavno Leoncavallovo opero «Pagliacci« — »Glumači«. Opera je dosegla velik vspeh s svojo ognjevito godbo. Sosebno je ugajal koncem prvega dejanja prelep zbor, posnemajoč glas zvonov. Občinstvu ste Be predstavili včeraj dve novi moči: operna pevka gdč. Ela N o e m a in tenorist g. Anton L e b e d a. Gdč. N o e m a (Nedda) je povse prodrla s svojim zvonkim pet-tjem in živahnim igranjem. Slovensko gledališče ima letos tako izborne pevke, kakeršnih doslej še ni imelo. G. L e b e d a (glumač Beppo) včeraj ni mogel pokazati svoje sposobnosti, pač pa je gosp. D e s a r i (glavar glumaške družbe Canio) pokazal se v znatno boljši luči nego zadnjič. Izrazovito njegovo petje, združeno z umetniško igro je včeraj občinstvo burno odobravalo. G. N o 11 i je igral škodoželjnega glumača Tonio dobro, pevske točke si pa ni dobro memoriral. Mladega kmeta Silvija je pel g. P o 1 a š e k. Nedostajalo mu je šole, kar se pa lahko popravi, ako bode svojemu glasu dobil še — podporo za izobrazbo. Zbori so bili izborno študirani. Dejanje nove muzikalne drame je v kratkem to-le: Glavar glumačev Canio ima koketno ženo Neddo, ki ga vara z mladim kmetom Silvijem. Ženo zasleduje tudi gobasti glumač Tonio, katerega Nedda z bičem odpodi. Tonio opazi sestanek Nedde s Silvijem in poln maščevalnih mislij hiti po Canija. Canio leti za roparjem rodbinske sreče, a ga ne dobi. Potrt pride nazaj in pretresljivo toži svoje gorje. Skoro se vdrami z sarkastično tolažbo: »Vsaj sem le bajazzo!«, kateri mora kljub duševnim bolim igrati, da se smejo ljudje. Ljudje prihajajo, da vidijo igro. Igra se prične. Glumači igrajo rodbinsko dramo. Canio igra varanega moža. Nakrat zahteva od žene ime njenega zapeljivca. Poslušalci burno ploskajo, misleč, da Canio tako izborno igra. Nedda ga zasmehuje. Canio zbesni in zabode Neddo, ki kliče na pomoč Silvija. Silvijo prihiti. Srdit plane Canio nanj ter tudi njega zabode. Stoječ nad mrtvimi trupli zapoje Tonio : »Končan je igrokaz«. — Gledališče je bilo razprodano.
(Učen zgodovinar) je ljubljanski gimnazijski proiesor Matevž Klim esc h. Zlasti dobro je poučen o Slovanih, o katerih ve povedati pri vsaki priliki kaj novega, doslej še neznanega. Pred kratkim je povedal osmošolcem, da je zgodovinska laž, da so papeži kedaj dovolili bla-govestnikoma sv. Cirilu in Metodu slovansko litur-gijo, in da je neresnica, da sta ta dva moža brala kedaj slovensko mašo. Ko so učenci želeli vedeti dokazov, se je učeni gospod odrezal: »Wir werden hier nicht politisiere«! « Skrajni čas je, da bi pač dež. šolski svet nekoliko popolitiziral s tem gospodom.
(Iz blejskega kota), 28. septembra. G. »Narodov« dopisnik je v št. 216 z dne 21. sept. odgovoril na popravek g. Oblaka v »Slov. Narodu« in moje odprto pismo v Slovencu. Dobro! Gosp. dopisnik pravi, da popravka in odprtega pisma ne bo popravljal. Prav pametno in modro! S tem gospod očitno prizna, da je obrekoval in sumničil, ko je g. Oblaka dolžil, da je v letošnji sezoni iz sebičnosti po dvakrat maševal, da ptujim gospodom ni hotel dajati prenočišča v otoškem župnišču, da je tudi trdil neresnico, ko je pisal, da je blejska liberalna stranka g. oskrbnika M. Tavčar-ja pri knezu očrnila in ga hotela iz službe spraviti. Ta dejstva, g. dopisnik, sami, priznavate, ker na nje ne morete odgovarjati. S tem ste nam, blejskim duhovnikom, dali očitno zadoščenje. Lepa hvala! Toda zakaj pridete z novim sumni-čenjem, zakaj z novimi napadi na dan? Oprostite, da Vaše ravnanje zopet plemenito in liberalno imenovati ne morem. Ker smo Vam dokazali, da župnik od nedeljskih sv. maš nima ka-cega dobička, pravite, da je lansko leto imel g. Oblak v Ribnem vsaj indirekten dobiček od druge sv. maše. G. dopisnik, zakaj niste bili tako modri, da te svoje trditve tudi takoj dokazali niste? Vi ste radovedni, zakaj je g. Oblak staro šolo kupil. Umirite se! V škodo grajske fare gotovo ne. Knezoškofijski ordinarijat bi mu bil to prepovedal. Kolikor je bila šola vredna za Vašega somišljenika, ki jo je dražil, toliko je vredna tudi za grajsko faro, pravijo pametni Blejci. S čegavim denarjem se je šola kupila? Odveč sle radovedni. Na to vprašanje Varn odgovori g. Oblak, ko Vas pride
prosit, da mu jo pomagate plačati — poprej ne. Blejski reveži se Vam smilijo. Nam tudi! Kaj ko bi grajska cerkev, ko si nekoliko opomore, nekaj teh ubožčekov vzela v staro šolo. Ali bi ne bilo to plemenito, g. dopisnik? Tudi reveži bodo s tem veliko bolj zadovoljni, kot na prostoru, katerega jim je odločil g. I. Peternelj. Moje mračno ime, ki se med imeni drugih odbornikov belanskega gasilnega društva blesti na gasilnem domu, Vas v oči bode, g. dopisnik. Mene — tudi! Vi pravite, da tega nisem zaslužil. Istega mnenja, kot vi, sem jaz. A, če Vam povem, da je to grozovito pregreho zakrivil g. načelnik našega društva brez moje in brez vednosti ostalega odbora, da je ono ploščo sam plačal in vzidati ukazal, mi tega pač ne boste vrjeli, ker moram po Vaši sodbi pred svetom veljati — kot slavohlepnež. Ko bi jaz enako hotel pisati kot Vi, bi n. pr. takole lahko pisal: G. P. je na banketu ob otvoritvi nove šole naprosil g. Pl., naj poveličuje in v zvezde kuje njegove zasluge za Bled. — Kaj bi Vi na tako sumničenje odgovorili? Rekli bi: To je perfidno, kdo more g. P. tako napadati. In prav bi imeli! G. P. poznam kot nesebičnega in neslavohlepnega moža, zato bi o tem gospodu nikdar ne zapisal take trditve — Vi pa, g. dopisnik, o meni enako pišete, ko vendar še osebno nikdar občevala nisva. Denite, kakor v »Narodu« pišete, roko na srce in govorite čisto resnico, brez zavijanja in hinavstva, in povejte: Ali je plemenito in liberalno svojega političnega nasprotnika tako obsoditi, ko Vi mene? Vi pišete: Vi nas hočete učiti olike, omike in plemenitosti . . . Da, g. dopisnik, nekaterim izmed Vas so te čednosti sila potrebne, ker jim celo navadnega »takta« manjka. Evo Vam dokaza! Na banketu pri otvoritvi nove šole je vstal mož, akademik, ki je v svoji napitnici naravnost žalil g. župnika in našo stranko. Splošno ogorčenje, kajti gg. Verderber in nadučitelj Rus sta naravnost zatrjevala, da ta mož, ki je tako netaktno govoril, oficijelno na banket niti vabljen ni bil. G. nadzornik Žumer in drugi možje Vaše stranke so splošno obsojali njegov nastop. G. dopisnik! Ali pa Vi odobrujete tako netaktnost, katero obsojajo prvaki Vaše stranke? Ako to, podpišite, prosim, pod prvi Vaš dopis v »Narodu« svoje čestito ime in če prav niste pohajali dunajskega vseučilišča, zatrjujem Vas, da postanete diplomovani doktor olike — na Bledu. Grajsko cerkev pa le prav pogosto popisujte v »Narodu« ! Revica je že od leta 1835 odločena, da se podere. Morda Vaši dopisi vendarle ganejo tudi Vaše petične strankarje, da se tako navdušijo za novo cerkev kot za novo šolo. Tudi Vaše ime se bode potem v zlatih črkah lesketalo nad portalom. Vi in jaz — oba bova ove-kovečena, Vi — na veličastni grajski cerkvi, jaz — na revnem belanskem gasilnem domu. Upam, da nadaljni boj opustiva. Bojim se namreč, da najini dopisi tako »Narodu« kot »Slovencu« presedajo in jih bosta oba gg. urednika, ako jih še kaj zagrešiva, imela le za uredniški koš. M. Mrak.
(Okrajnim glavarjem v Velikovcu) je imenovan g. Franc Mayrhofer pl. Griinbuhel. Slovensko ne zna!! Mi smo svoje stališče do tega imenovanja že pred časom označili! —Dosedanji glavar g. R. Kreuter pride za poročevalca k deželni vladi v Celovcu. — Tajnik dež. vlade g. Jan vitez pl. Rainerje od okrajnega glavarstva celovškega premeščen k dež. vladi.
(Občinski svet ljubljanski) ima prihodnjo redno sejo v torek, 3. oktobra ob 5. uri popolne v mestni dvorani, na katere dnevnem redu so poročila personalno-pravnega, finančnega, stavbnega in šolskega odseka.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 1. oktobra uprizori se drugikrat velezabavna iz francoskega za slovenski oder prirejena veseloigra »Potovanje gosp. Fajdige«. — V torek dne 3. oktobra v predvečer imen-dana Njeg. Veličanstva v slavnostno razsvetljenem gledišči poje se nova opera Leoncavalla »G 1 u m a č i« in igra se duhovita veseloigra Ja-roslava Vrchlickega »V D i o g e n o v e m sodu«. V četrtek dne 5. oktobra noviteta, velika drama Langmannova »Jernej Turazer«.
(Iz Savinjske doline) se nam poroča o hmelju : Hmelj je bil padel že na 50 in 60 kr. kilo, a cena je kmalu poskočila na 70, 80 in celo 85 kr. Zdaj pa je naenkrat zopet padla na 50 in 60 kr. Taka je židovska »švindlarija« s hmeljem, da nima
dva dni jednake cene. Grdo delajo tudi nekateri prekupci, kateri kmeta preveč privijajo, da dobe hmelj ceneje od njega.
(Na Gomllskem) se ustanovi v nedeljo »bralno društvo«. S tem društvom bo potem v vranskem okraju imela VBaka župnija razun jedne svoje bralno društvo.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Kovorju za stroje dovolilo 200 gld. podpore.
(Slavnostna otvoritev Hansenbichlerjere koče na Mrzlici) (1100 m) se je vršila včeraj ob navzočnosti 250 zavednih Slovencev. Koča in veliki križ pred kočo sta bila slovesno blagoslovljena. Ob otvoritvi je govoril učitelj g. Petriček, ki je oddal kočo v last »Slov. planinskemu društvu«, v čegar imenu je lepo govoril g. Verovšek. Z vnetimi govori vzbujal se je spomin na pokojnega rodoljuba Hausenbichlerja. Na predlog prof. Frischaufa se je poslala cesarju udanostna izjava. V ime »Savinjske podružnice slov. plan. društva« pozdravljal je goste g. nadučitelj Kocbek, g. Kač pa je v svojem govoru slavil pri prosti narod naš. Prosta zabava je bila med to složno družbo jako iskrena.
(Zadružno skladišče v Sinčivasi.) Poroča se nam: Stavba novega skladišča v Sinčivasi stalno napreduje, vedno večje je pa tudi med našimi zanimanje za važno podjetje. Zanimajo se zanje seve tudi nasprotniki, kajpak po — svoje I Čutijo, da se po tej poti manjša njihova moč, in od tod tolika jeza. — Podružnica skladišča vVelikovcu, v prej Kabonovi hiši blizu Sternvvirta, se otvori v sredo dne 4. oktobra in se bodo ta dan že sprejemali razni pridelki. Otvoritev skladišča v Sinčivasi bode v nedeljo dne 15.oktobra, in sicer prav slovesno. Ob 1. uri popoludne bo blagoslovljenje skladišča, potem pa zborovanje, za katero je naprošenih več izvrstnih govornikov.
—	S tem bo storjen prvi veliki korak k stanovskemu združenju na slovenskem Koroškem. Temu bodo sledili kmalu še drugi.
(Slovensko politično društvo v Mariboru) je imelo, kakor smo že ob kratkem omenili, minolo nedeljo občni zbor, na katerem je drž. poslanec dr. Gregorec jako pikro govoril o naših političnih razmerah. Dr. Pipuš je utemeljil resolucije gled6 slovenskega vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, celjskih izgredov in hrvatsko-slovensko vzajemnosti. V odbor so bili voljeni: Dr. Glaser, odvetnik v Mariboru, predsednik ; drž. odbornik Fr. Robič, dr. Glančnik, odvetnik v Mariboru; dr. Ko-vačič profesor in urednik v Mariboru; dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru; Lorber, veleposestnik pri Mariboru, dr. Gregorec, kanonik v Novi cerkvi, dr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, dr. Hrašovec, odvetnik v Celju, Rogina, veleposestnik pri Slovenskem Gradcu.
(Na korist družbi sv. Cirila in Metoda) je jutri v »Narodnem Domu« v Celju predstava igre: »Revček Andrejček« Začetek ob 7. uri.
(»Kneippovci« t Ljubljani.) Piše se nam: Včeraj se je v gostilni pri »zlati ribi« ustanovilo društvo vodnih prijateljev. Navzočnih je bilo okolu 20 gospodov, ki so velezanimivo debatovali o Kneippu in o Bilcu. Radi jednega Nemca, so večinoma nemški razpravljali. Bil je navzočen tudi župan g. Hribar. G. župan je tudi posegel nemški v debato na ljubo čevljarskemu mojstru Lukasu, ki je sicer vse časti vreden Kneippovec, ki je pa že toliko let v Ljubljani, da bi lahko vsaj županovo slovenščino razumel. Končno je padel predlog, da bi se novo društvo imenovalo po Kneippu in Bilcu, za kar je bil tudi gospod župan, ter je bil vsprejet predlog g. A. K 1 e i n a ml., da se društvo imenuje »Društvo Kneippovcev v Ljubljani«. Ker bode mesto dalo društvu potrebni prostor brezplačno, namerava društvo maja meseca pr. 1. otvoriti zdravišče. Včeraj se je tudi dejalo, da bi društvo prirejalo nemška predavanja in samo pojasnila dajalo v slovenščini. To bi bilo pač čudno postopanje, katerega bi morali odločno
—	kneippati. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: Anton Klein ml. predsednikom, Fran P a u e r , podpredsednikom, P e t e v s i g , tajnikom, Franchetti, blagajnikom in odbornikom L u k a s.
(Utonil) je včeraj v Gruberjevem kanalu petletni sinček predilniškega delavca, Jožef Lukner. Ob delavskih hišah je spuščal v zrak papirnatega zmaja. Gledal je za njim, kako se vije po zraku,
hipoma pa mu zmanjka tal in pade v vodo. Njegovi tovariši so hiteli po pomoč, ki je pa došla prepozno. Oče in mati pustila sta sinftka samega doma, da sta šla na pokopališče na grob otroka, ki jima je umrl predvčerajšnjim.
(Usposobljenostni izpiti) za ljudske in meščanske šole pred ljubljansko komisijo se začno dne 3. novembra tega leta. Prošnje je poslati do 30. oktobra tega leta.
(Za živinorejce.) Deželni odbor bo letos ob priliki premovanja goveje živine v Novem Mestu dne 16., v Logatcu dne 18. in v Lescah dne 19. oktobra nakupoval lepe, 1'/» do 2 leti stare čistokrvne plemenske bike sive in cikaste barve, na kar se živinorejci, ki bi imeli dobrih takih bikov na prodajo, opozarjajo, da jih ob dotičnem času priženo v omenjene kraje.
(Is Krope) se nam poroča, da je bil na mesto umrlega gospoda načelnika prostovoljnega gasilnega društva enoglasno izvoljen gospod Jurij Ma-gušar, trgovec in posestnik v Kropi.
(Plemenske bike) bode deželni odbor kranjski oddajal meseca oktobra in sicer plemenjake pinc-gavske in tudi sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati je do 15. oktobra t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika.
(Umrl) je v Celju dne 24 t. m. Pavel Leit-g e b , c. kr. okr. šol. nadzornik. Bil je sicer nemškega mišljenja, vendar Slovencem prijazen.
(Potres) smo čutili v Stopičah 28. t. m. ob dveh 16 minut popoldne.
(Naša straža.) Mož popolnoma vešč v občinskih stvareh bi rad nastopil službo občinskega tajnika. Ako bi ne bila velika občina, prevzel bi tudi posel občinskega sluge. — Pisar išče službe. Zmožen je v pisavi in govoru slovenščine in nemščine. — 281etni mož, oženjen, sposoben v govoru in pisavi slovenščine in nemščine prosi službe pisarniškega sluge. Prevzel bi tudi kak drug primeren posel.
(Ustrelil) se je v Celju dne 25. t. m. stotnik 27. pešpolka, Vencelj Fleger.
^genj.) Dne 26. t. m. je osemletni Franjo Zabret iz Topolja v kamniškem okraju zažgal kozolec posestnika I. Lapa. Ljudje so še pravočasno pogasili ogenj ter rešili polovico kozolca.
*
* *
(Novo orožje.) Kaj, zopet novo orožje ? Da, Francozi so si izmislili sablje, s katerimi more vojak tudi streljati. Ta sablja, kedar )e nabita, je seveda precej težja. Kaj vse še izumijo, da več krvi prolijejo I
(S čim se ljudje pečajo ?) Razni čudaki so na svetu, ki ubijajo svoj čas. Tako je neki Anglež štel črke in vrste Schakespearovih spisov ter dognal, da je najdaljše delo »Hamlet«, ki v angleškem izvirniku šteje 3930 vrst ali 29.482 besed ali 120.050 črk. Za »Hamletom« pride drama »Antonij in Kleopatra«, dalje »Mocbeth«, ki šteje 2103 vrst itd.
(Iz življenja kitajske cesarice.) Sedanja kine-ška cesarica vdova je iz jako revne družine, ki niti kruha ni imela vedno na mizi. V največji stiski sta oče in mati to svojo hčer izložila na trgu, da jo prodasta, kar je na Kitajskem dovoljeno. Kupi jo neki kitajski general, ki jo pozneje vsprejme kot pravo svojo hčer. Preskrbi jej tudi najboljše učitelje. Slučaj je hotel, da je bil premeščen na cesarski dvor, kamor je vzel seboj tudi krasno svojo hčer. Pri neki priliki jo opazi sam vladar nebeškega carstva in se zanimlje za njo. General mu je po kitajski navadi pokloni v dar cesar jo sprejme in kmalu izbere za svojo prvo ženo. Sedaj je 63 let stara vdova, ki neomejeno vlada največje cesarstvo.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 2. do 7. oktobra.) Na Kranjskem: 2. v Novem mestu, Kostanjevici, Litiji, Starem trgu, pri Fari, na Jesenicah, v Gor. Logatcu, na Vidmu ob Krki in Št. Ru-pertu; 3. v Metliki, pri Sv. Heleni; 4. v Motniku, Zagorju na Notr., Zdenski vasi in Šturiji; 5. v Toplicah in Št. Petru na Notranjskem; 7. v Tržiču. — Na Bloven. Štajerskem: 2. v Ar-nužu, Konjicah, Dolu pri Hrastniku, pri Sv. Urbanu pri Slivnici; 4. v Artičah, Žalcu in na Ptujem ; 7. v Poličanah. — Na Koroškem: 4. v
Trebižu in St. Vidu. — Na Primorskem: 2. v Hrpeljah, Šmarju pri Kopru, Padovi; 4. v Ve-roni in B»sunu (14 dnij); 5. v Gorici; 6. v Gle-tnoni.
Društva.
(Vabilo.) »Slovenska krščansko - socijalna zveza« vabi k proslavi Mihaelove nedelje dne 1. oktobra t. 1. Vspored: Dopoludne ob četrt na 10 sveta maša v nunski cerkvi, zvečer ob četrt na 7. uro družbinsk i večer b petjem pevskega zbora »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«. komični prizori, burka »Štempihar mlajši«, laterna magioa, prosta zabava. Vstop članom krščansko socijalne organizacije prost. Odbor vabi k najobilnejši udeležbi.
(Koncert litijske godbe priVi-r a n t u) v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. se vrši po nastopnem sporedu : 1. »Naprej«, koračnica. 2. »Ma-zurka«. 3. »Potpouri«, venec slovanskih pesnij. 4. »Castaldo«, koračnica. 5. »Slovo lastovice«, valček. 6. »Spomladanska cvetka«, polka franc. 7. »Vitežny pochod Sokolu«, koračnica čeških sokolov. 8. »Mazurka«. 9. »Pozor«, koračnica. 10. »Kdo je mar«, polka hitra. Koncert se vrši pri ugodnem vremenu na vrtu, pri skrajno neugodnem pa v notranjih prostorih. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo.
(Pevsko društv o v Š t u r i j i) priredi 1. oktobra ob svoji lOletnici koncert pod vodstvom g. Vogriča v društveni dvorani. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20, s sedežem 50 kr.
(Ciril Metodove podružnice zborovanje v Marenbergu.) Podružnica Ciril in Metodovega društva za Vuhred-Marenberg imela je 17. kimovca svoje letno zborovanje na »Stari pošti" ali v našem »Narodnem domu«, kjer je slovenska gostilna, Posojilnica, zavžitno društvo in »kršč. podporno delavsko društvo«. Nikdar še ni bilo zborovanje pa le od kmetiškega prebivalstva tako izborno obiskovano kakor letos v našem »Narodnem domu«. Vendar pripomnimo, da odličnjakov bilo je bore malo, na katere smo se zanašali, ki tudi kaj darovati premorejo. Mogoče da so se slabega vremena zbali, ali nemirov, kakor se je letos po mnogih krajih godilo. Opomnimo pa, da je bilo zvečer lepo vreme in popolnoma mirno. Komur toraj gori srce za narod naš, ostane naj pajdaš in nevstrašljiv mejaš. Ne boji se nikakega vremena, še manj škiljavega sovraž nika. Tukaj ob meji je vzajemno neprestrašeno in Btrogo delovanje potrebno. Brezdelaven, omahljiv, bojazljiv nikakor ne sme biti, kdor želi nositi ime narodnjaka. Tukaj se širi glasito po Ma-renberškem trgu: naj si napravljajo Slovenci posojilnice, društva, katerakoli hočejo, šola pa je vendar naša in bo vso okolico ponemčila. Tako mnenje, take nade imajo naši nasprotniki tu govoreč: naj delajo Slovenci kar hočejo, šola je nemška je v naših rokah, otroci morajo postati Nemci ali vsaj nemčurji in v kakih tridesetih letih bo vse nemško. Dragi domoljubi, ako mežimo in se ne ganemo, bodo naši potomci rekli : dremali so, spali so, niso ničesar storili. Pravil mi je nekdaj etari Marenberžan, pred 80 leti je v Marenbergu malokdo govoril nemški, in zdaj malokdo slovenski in to po tem, ker so v Jozefinskem času dobili nekega Nemca iz Gradca za učitelja; ker je ta vedno le nemško idejo otrokom v glavo zabijal, se jih je mnogo ponemčilo. Iz otroka lahko napravi kar hoče. Na zborovanji je enako gospod dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru, sijajno v svojem govoru navzočemu občinstvu razkladal in dokazoval, da nemška šola otrokom iztrga vso ljubezen do slovenščine. Edino narodna šola doseza svoj namen in tudi zna le značaj nega otroka iz-gojiti, nasproti nemška šola ga pa pokvari. Je li bo učitelj, ki ne ljubi slovenskega naroda otroku ljubezen do istega vcepil? Nikoli. Kdor sam sebe dobro spozna, bo tudi sam sebe spoštoval, bo postal značajen rodoljub in se bo za tujcem klečeplazil, in se pustil od njega voditi, kakor slepec. Tako in enako so radi poslušali kmeje iz okolice, kojih je posebno veliko bilo iz Mute, kjer se že snuje slovenska šola. Na zborovanji je bila splošna želja slišati, naj se le kmalo otvori. Enako nam je potrebna v Marenbergu, kajti v petrazredni novi nemški šoli se ne bo nikdo za Slovenca iz-gojil, kjer je že napis »Volksschule« v nemški trobojnici. Slavna društva, Ciril in Metodovo, Straža, kakor tudi drugi domoljubi pridite nam na pomoč, da tudi v Marenbergu moremo kmalo začeti zidati slovensko šolo, kojo slovenski okoličani in pametni Marenberžani željno pričakujejo, kajti v Marenbergu je razun pet »nemškonacijo-nalcev« še mnogo ljudi, ki svojim otrokom ne branijo slovenskega poduka, temveč želijo, da se v slovenščini podučijo, ker je v vsakem slučaju dobro, ako otrok več jezikov zna, ker tudi več velja. Na delo toraj, dokler je še čas, in vdele žujmo se radi zborovanj. Pomagajmo si sami in Bog bo naše delo blagoslovil, da se mladina ne bo izgojevala v isti šoli, kojo so odpadniki od Rima postavili, in v kateri bi se le nemški jani-čarji izgojili.
Darovi.
Uredništvu došli darovi za Jeranovo dijaško mizo: gosp. J. Brence, župnik v Preski
2	gld., g. M. Skerjanec, kaplan v Zagorju 4 gld., gospa Hribarjeva mokarica v Ljubljani 2 gld., g. A. Hočevar, župnik na Brezovici 3. gld., M. I 5gl., g. I. Tavčar, župnik v Lešah 5 gld., g. M. Narobe, župnik v Zapogah 5 gld. Neimenovana gospa
3	gld. — Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Hinisterska kriza.
Dunaj, 30. septembra. Pri včerajšnjem vsprejemu opozicijonalnih voditeljev je ape-loval cesar na patrijotizem strank, naj podpirajo uradniško ministerstvo in strankarsko stališče podrede splošnemu interesu. S poslancem dr. Luegerjein je govoril cesar o škodi, ki jo je povzročila zadnja povodenj.
Dunaj, 80. septembra. Štajerski ces. namestnik grof 01 a r y - A 1 d r i n g e n je poklican, da sestavi uradniško ministerstvo. Nemško-liberalni viri navajajo sledeča imena: Clary predsednik, Korber notranje, Welsers-heimb deželno brambo, Bohm-Bawerk finance, Wittek železnice, Hartel nauk, Klein pravosodje, Stibral ali Weigelsperg trgovino, Blum-feld poljedelstvo.
Dunaj, 30. septembra. Današnji dunajski listi pričakujejo, da bo grof Clary danes ali jutri dognal sestavo novega kabineta. „N. Fr. Presse" poroča, da je cesar odložil za danes določeno potovanje k velikim lovom na 4. oktobra.
Dunaj, 30. septembra. Novo ministerstvo po sporočilih nem.-liber. listov razveljavi brezpogojno jezikovne naredbe ter potem predloži načrt jezikovnega zakona za češko in Moravsko. Jezikovni zakon za vso državo predloži parlamentarno ministerstvo, kateremu se sedaj snujoče kmalu umakne.
Dunaj, 30. septembra. Po nemških virih opiralo se bo novo ministerstvo na nemške stranke razen skrajnih radikalcev, na del Poljakov, na Italijane in del katol. ljudske stranke. Po čeških in poljskih virih pa je desnica še vedno solidarna.
Postojna, 30. sept. Velik požar je včeraj vpepelil v vasi Strmici v župniji Stu-deno 17 hiš z vsemi gospodarskimi po?lo-pji, v ognju je umrla tudi gospodinja Marija Podboj.
Celoveo, 30. septembra. Bivši deželni šolski nadzornik Gobane, znani nasprotnik Slovencev, je sinoči umrl.
Praga, 30. septembra. Izvrševalni odbor čeških državnih in deželnih poslancev sklicuje k skupni seji, ki se vrši v ponedeljek in pri kateri bo razgovor o stališču nasproti novi vladi.
Brno, 30. septembra. Socijalistiški strankarski shod je včeraj zaključil zborovanje. Prihodnji kongres se vrši v Krakovem. Dr. Adler je poročal o razporu mej francoskimi socialisti in izražal upanje, da se razpor v kratkem poleže.
Budimpešta, 30. septembra. Ministerski predsednik Szell je v včerajšnji seji odgovoril posl. Košutu, da se tudi vlada ne prizadeva dognati določitev kvote po kroni, marveč rednim parlamentarnim potom. Minister upa, da se to zgodi, ako pa ne, se bo o tem nadalje govorilo. — Prihodnja seja je v ponedeljek. Na dnevnem reda je volitev delegatov.
Kapstadt, 30. septembra. Kriiger je včeraj odgovoril na zadnjo Chamberlainovo brzojavko, da se Transvalci ravnajo strogo po iondonski pogodbi iz leta 1884. Vprašanja glede pokroviteljstva se odgovor ne dotika.
V vsakem gospodinjstvu pripete se pri raznih opravilih ranjenja, radi katerih treba previdnosti, da se prepreči vnetje ali pa onesnaženje. V to pa naj se vporabijo sredstva, koja rane hladd in bolečine olajšujejo ter celjenje pospeSč. Slovito, skoro v vsaki domači lekarni se nahajajoče prašk o mazilo je pač najboljše sredstvo, katero ima vse lastnosti za tako uporabo. Dobiti je v vseh lekarnah.	2
Za dntilno najvažnejie vpraianje so zdravilni
učinki živil in užitnin, katere se uporabljajo. Telesna dobro-čutnost, krepko razvijanje otrok, dostikrat celo dolgo življenje zavisi od tega, kaj se uživa. Kako resuo dolžnost imajo torej matere, hiSne gospodinje, vzgojiteljice. Kljub temu spoznanju se vendar vse preveč spregleda radi navade, in marsikatera mati, katera ve, da bi ne storila prav, ako bi dajala otrokom upijanljivih pijač, pripravlja zanje bobovo kavo, katera ima prav tako slabe posledice! Ne moremo nikoli dovoij po-vdarjati, da je Kathreiner-Kneippova sladna kava jedina zdravju koristna kava, katero je že preskusilo na stotisoče družin in ki se je vselej nad vse dobro obnesla. Ako se rabi kot primes, stori bobovo kavo skoro neškodljivo in poveča ter zboljSa celo njen dobri okus. Toda nujoo treba opozarjati, da ima samo Kathreiner-Kneippova sladna kava omenjene izvanredne prednosti in da se mora varovati pred veduim slabim ponarejanjem. Pristni Kathreiner se dobi povsod, toda le v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kathreiner«, prodajati se torej ne more in ne sme nikoli »na vagoc.
Umrli so:
28. septembra. Ana Šinkovic, delavčeva hči, 11 dni Florijanske ulice 15, črevesni katar.
V bolni&nici:
28. Meta Strah tesarjeva žena 62 let je bila umirajoča prpeljana.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra
Temperatura po Celzija
Vetrovi

Nebo
Se . = s
291 9. zvečer |__3o'3 | l2-6 | sr. sever : oblačno
oaI 7. zjutraj H 2 popol.
sl. jug sl. svzli.
Ipol oblač.l 23-6
7345 1 115 '33-4 | 17-6 Srednja včerajšnja temperatura 13 0', normale: 13'0°. '
v
QsfJ)Jet za sobne slikarje, najnovejše in najlepSe KJlHJLUltt> vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnauja naročila proti povzetju.	228 17 11—6
791 4-1
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konces učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26.
p^T Modni salon.
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
i^Kdor hoče^i
svoje pridelke najugodnejše prodati ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakoršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbim točno in za majhno provizijo.	772 6—2
Alojzij Grebene
avtor, javna tehtnica in komisijonalna trgovina v Trstu ulica Torrente 30—32.
Ovinjene (weingrilne) sode
različne, msijline in velike, stare in nove
prodaja
J. Buggenig,
sodarski mojster, 775 3-2 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
—
SI
« i;
ja —' S N
" J3
" g
efi
£ ° s a>
i
•S'5"
o-a j t* M o.
>5
M
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kailju in hrlpavosti.	(Ilf.) 20—39
izvirek: Giesshtibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti zastonj in franko.
katol. tiskovnega društva za 1.1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oonta m t. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega In solldtiegu blaga po nlzk>h cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 54
Službo občinskega tajnika
želi sprejeti bivši šestošoiec. 789
Njegov naslov pove upravništvo »Slovenca«.
Trgovski pomočnik,
vešč v trgovini z mešanim blagom in železnino, išče službe.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod St. 100 poste restante Laze pri Kamniku. 773 3-2
Vsestransko jako pohvaljena
,Vzgoja in omika aii izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjig:* za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču v Ljubljani, Stari trg št. 4. III. nadstropje.	717 21—5
Založnik, ozir. prodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
Prodajalnica
je oddati
z vsem skupaj ali pa samo oprava v Ljubljani, Rožne ulice štev. 11.	788 3—2
Izvrstna, naravna hrvaška
S
S
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1. itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—10
Redka priložnost za nakup pohištva.
c7an.
mizarski pohištveni obrt
"V Ljlll>lj»lli 650 22-9
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva.
gld 5--, 7 5 J, I0 -, I2>, 14--.
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace	i
7 gid„ »
pulte za masne knjige « 7 |
itd. itd.	gld. 10'—, 15 —, I71--. I
Naročila se točno Izvršujejo.	W
BT Cen i 1 n i k s podobami zastonj ln franko. O
Redka priložnost za nakup pohištva.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
Trljerl (čistilni toji za žito v nstančrii nloe za sadje in zelenjavo. — Skropiluloe proti peronosperl, zbolišani se«tav Vermolerov. — Mlatllnloe, mlini za žito, stlskalnloe (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono Mfšilno moč, kakor hidravlične [vidovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stlskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja t najboljši izvrši .vi
G. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 287 20-18
je na Lazih hii. št. 1, občina Zgor. Tuhinj
nad Kamnikom, kakih 20 korakov od deželne ceste oddaljen. Mlin je brez oprave. Vodna moč je tolika, da žene 5 kamenov in stope. Pripraven je tudi za fužino.
Več pov6 Janez Hribar, posestnik na Cešnjicah.	787 3-3
\
J. SOKLIC
v lijnbljani, Pod Trančo 1
priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
UME o k si/
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po en^ros-cenah 259 44-29 v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil vprodajalnlol
Maksa Uomicelj-a,
v Ljubljani, Rimska cesta vis-a vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na doni brezplačno.
Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskib mlinov.
V strokovno dovršeno izvrševanje
stolpnih in strešnih litovskih del	594 7-7
se priporoča prečastiti duhovščini, gg. podjetnikom in slavnemu občinstvu ALOJZIJ LEIVC^FCT^T «tavbinski »n galanterijski klepar
■ ^^ V^-Mii**., v LJubvJanl| Sv. Petra cesta 4ti 21

m
Dr. Sose-je? Um Mo domače izilo
za želodec
Iz lekarne II. HC\<,MK v Pragi
je le nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja
želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. vtč.
je staro najprej v Praifi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. vtč.
S
varilo! Na vseh d^ih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. založiteljica, y Pragi,
Mala. strana, vogal Spornerjeve ulice.
Se vsak dan razpošilja.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter
v vseh drugih lekarnah Avstro - Ogerske.	760 26—2
Oton
7o8 3-2
Fettich-Frankheim
možki in ženski friser Ljubljana
Kontgsresai tsrg	iT-
Strokovnjak
v zmivanji glave
izdeluje
vsa lasna dela.
Kite v vseh barvah v zalogi.
®
DOBRA VARČNA KUHINJA.
Jahtna zabela Mag grl prekosi vse druge: vsako juho m slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - le nekoliko kapljic je treba .- Dobi se v izvirnih stekleničicah po 60 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dižav, koloinjalnega in špecerijskega blaga. Izvirne atehlenloe ae po oenl napolnnjejo z novo Juhlno zabilo Maggl-Jevo. 830 12-11
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar ,,prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železna,tem vinu
lekarnarja Ploooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
JCdT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 57
Knjigoveškega pomočnika,
v svoji stroki popolnoma sposobnega (zavednega Slovenca ali Hrvata) sprejme takoj podpisana tvrdka, kateri naj se pošiljajo ponudbe.
Knjigotisfcarna in knjigoveznica Jos. Krmpotič V Pulju (Pola).	797 1-1
h-	gT^HHnflF*]	PSHsBferoflMufiulll EjBT^^BpČMM	
-J			
t« -a		^MjpBJRm g	
	Br L, Mikusch^Bi tovarna dežnikov, /AHsj RjPJ/ Ljubljana, Mestni trg 15. lljHfi		
Ivan Škerjanec, gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 8t 6, priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka
iz zanesljivo prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 gld. in višje po pošti proti povzetju.
Vsak ponedeljek in petek večer, ter torek in soboto zjutraj dobo se sveže kranjske klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, k|er se toči pristno, naravno vino 743 6-4
Ker opustim trgovino
z umetnimi cvetlicami, venci, šopki itd.
prodajam vso zalogo svojo
globoko pod tovarniško ceno.
Posebno prodajalce tacega blaga opozarjam na to ugodno priliko.
S spoštovanjem se priporočam
V. Elsnev
776 3—2	v Ljubljani, Medarske ulice.
Št. 526.
Razpis.
792 1-1
Pri podpisani bolniški blagajni odda se za dobo enega leta vožnja za prigledovanje bolnikov po deželi.
V to svrho določuje se
ki so bode vršila ustmeno
dne 4. oktobra 1899. 1. ob 8. uri zvečer
v pisarni podp sane blagajne in h kateri se vabijo vsi ljubljanski izvozčeki.
Vsak dražitelj položiti mora pred pričetkom dražbe varščino v znesku 50 gld. ali v gotovem denarji ali pa v vložni knjižici katerekoli hranilnice ali posojilnice.
Zdražiteljeva kavcija se v blagajni pridrži, dočim se drugim draži-teljem vrne po končani dražbi.
Ako bi sc zdražitelj skesal in bi ne hotel vožnje prevzeti, razpiše se ob njegovih stroških nova dražba
Zdražitelj bode moral podpisati tudi pogodbo, katera se bode na dan dražbe in pred nje pričetkom udeležencem prijavila.
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1899.
Načelnik: Iv. Kregar s. r.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije ccsta hiš. št. 1,
v Knezov i liiši, obrestuje hranilne vloge po	464 8-5
4% odstotka
brez odbitka r elitnega, davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Poštnega hranil ničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
Največjo zalogo
izdelanih ■■ ■•«» R» >■ i !■ i m-s m. lil ■ «■ od črnega švedskega sijenita in granita lastnega izdelka, kakor tudi ■■ «*	k ■ »« » >■■ mm i kt«»w m E^. 1
od najboljših in najlepših marmorov priporoča p. n. občinstvu po najnižji ceni	794 6—1
elilss
kamnoseški mojster v Ljubljani, Reseljeva oesta št. 26.
Podpisani štejem si v prijetno dolžnost, da izrazim javno svojo zahvalo tukajšnjemu zastopstvu zavarovalnice banke

SLAVIJ E" v Pragi,
katera mi je vsled požara, ki mi je vpepelil 10. t. m. v mestnem logu veliko zalogo sena s poslopjem vred. brez vsacih odbitkov v najkrajšem času izplačala celo zavarovalnino.
Ob jednem priporočam to edino slovansko zavarovalnico svojim so-rojakom radi kulantne postrežbe kar najtopleje.
Ljubljana, dne 29. septembra 1899.
Jurij Jankov ič,
posestnik.
790 1-1
OOOOOOOOOOOOO i OOOOOOOOGOOOI
s
O	Udano podpisani naznanjajo častitim kupcem, da zaradi
dražjega premoga slav. trboveljske premogokopske družbe
in zaradi zvišanih troškov
od 1. ofitoBra 1399 naprej cena premogu p o sli oči
in sicer tako, da stane
50 kg do 500 kg v plombovanih vrečah a 56 kr. 500 „ „ 1000 „ „	„ a 54 „ q
1000 „ „ 2000 „ v odprtem vozu ... 52 „
pr 50 kg.
Vožnja od2000 kg više, brez vage, o O kr. Celi vagoni po 10.000 kg po dogovoru.
795	Ljubljanski trgovci s premogom,
ooooooooooooooioooooooooooS
m
■3	v
i Vincencij Camernik
~mr m	M ■ .	m	* * -m	«/	-B m	u .
T lijubljauii, Slomšek o v© ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
'j po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh
Iij svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
j| nagrobnih spominkov
Bi iz raznovstnih marmor ev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po Špeli cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zel6 I nizke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	769 10—4
S mr
E®
Narisi so na razpolago.
II
I
Št. 338. / Pr.
793 3-2
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo
knjigovodskega praktikanta
z letnim adjutom 480 gld.
Za vsprejemanje v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovršeni nižji gimnaziji ali nižji realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozoeje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se še-Ie potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost
Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do dne o. oktobra 1899
ker bi se pozneje vložene prošnje ne vpoštevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. septembra 1899.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrate revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na
ur trocevne puške ^m
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
FRAN SEVOlK 618 20-11
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Josip Kastelic,
krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovščinini v Izdelovanje vsakovrstne
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne iemiaete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadaj oda dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za-
dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnloo, v kateri izdelujem
oMii za mulo ln ttis
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 619 31-18
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno iu pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdfc, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-30
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode>
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Naznanilo o otvoritvi trgovine.
Podpisanec si usojam čestitemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem r
trgovino z železnim blagom
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8
(preje A. C. Achtschin).
Na podlagi večletnega delovanja v tej stroki sem v prijetnem položaju ustreči željam in potrebam svojih čestitih odjemalcev; potrudil se bodem svojo trgovino imeti založeno z najboljšim blagom ter si z nizkimi cenami in strogo solidno postrežbo pridobiti trajno zaupanje p. n. naročnikov.
Uljudno Vas torej prosim, da me z Vašim cenjenim obiskom počastite, ter beležim z odličnim spoštovanjem udani _
764 3-3 j
F. Golob.
Posebno se Vam priporočam pri nakupovanju
kuhinjske oprave, gospodarskih predmetov, obrtnega orodja, ključavničarskega in kovinskega blaga ter raznovrstnih špecialitet.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,VAXK4 Maks Veršec' v I ..H I ll.J A > I.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto), obresti od dnš do dn6 po 4l/s%. Poštno - hranilnične položnloeso na razpolago.
----Dunajska borza, -		
Dne 29. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0> 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne »Selnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini . . ..... . .
99 gld. 90 kr.		
99	>	80 »
117	»	85 »
99	»	95 »
116	»	55 »
94	»	85 »
903	»	— »
363	>	- - ►
120	»	65 »
58	>	97V>»
11	»	79 »
9	»	67 »
44	»	50 ►
5	»	69 »
Dn6 29. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	171	gld.	25	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	50	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	95	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	.	—	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ...	128	»	50	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	50	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	90	»
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	167	»	25	»
» » južne železnice 5°/„ .	118	»	—	»
» _> dolenjskih železnic4°/n	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	166
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......27
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
VValdsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske bauke, 200 gld. .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v.	3180
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . .	420
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 102
Montanska družba avstr. plan.....273
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 191 Papirnih rubljev 100 .......127
50 75
25
75 50 50 50 37
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M B R C U B"
I., Vfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
3SUT Pojasnila -£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti AjT naloženih glavnic,
Iftft