Posamezni Izvod 1.30 ill., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.h.b.
Izdajatelj, lastnik m založnik: Dr. franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometer^aiic 10, telefon M>-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tipkarska družba z o. j. Drava, Cclovcc-Rorovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klageofurt 2, Postfach 124.	'
Letnik XIV.
Celovec, petek, 18. december 1959
Štev. 51 (918)
Po letošnjem zasedanju Glavne skupščine OZN:
Boljši izgledi za mirno reševanje sporov
Številke ffcvcieijo
Ko je bilo med proračunsko razpravo v parlamentu govora o vprašanju Južne Tirolske, so posamezni govorniki poudarjali zlasti nevarnost, ki Južnim Tirolcem grozi zaradi načrtnega naseljevanja Italijanov, torej zaradi poitalijančevanja južnotirolskega ozemlju. Rešitev iužnotirolskega problema je nujno potrebna zdaj, kajti čas dela za Italijo, se je glasil poziv na vlado.
V podkrepitev so bile navedene tudi konkretne številke o naseljevanju Italijanov, s katerim se spreminja narodnostno razmerje na ozemlju manjšine. Po navedenih podatkih je znašal delež italijanskega prebivalstva na Južnem Tirolskem:
Ida	1910	—	3	odstotka
lela	1921	—	8	odstotkov
leta	1939	—	24	odstotkov
leta	1953	—	34	odstotkov
V	letih 1952 do 1954 se je na ozemlju Južne Tirolske naselilo naslednje število Italijanov:
leta	1952	—	15.439	oseb
leta	1953	—	14.733	oseb
leta	1954	—	11.248	oseb
Iz tega sklepajo,	da	/naša	delež italijanske-
ga prebivalstva na Južnem Tirolskem trenutno okoli 38 odstotkov in — kakor je bilo poudarjeno v parlamentu — je potrebnih le Še nekaj let, da bodo imeli Italijani večino tudi že na Južnem Tirolskem samem. Ob takem razvoju asimilacije Južnih Tirolcev je
V	. / ukreputi t-koj, predrto ne bo prepozi.u, kajti potem tudi samoodločba manjšine ne naore več spremeniti gotovih dejstev.
O takem razvoju in o takih zahtevah so v parlamentu na Dunaju najbolj glasno govorili ravno predstavniki tiste stranke, ki doma ni pokazala nobenega razumevanja za rešitev manjšinskega vprašanja, marveč vedno le kriči o preveč širokogrudni ter popustljivi politiki Avstrije do lastnih manjšin. Če Iji bila manjšinska politika Avstrije res tako Širokogrudna, potem bi moral biti zagotovljen [udi nadaljnji obstoj manjšin, ki žive v mejah Avstrije. Toda resnica je žal bistveno drugačna, kar potrjujejo tudi številke uradnih štetij, ki navajajo za današnje ozemlje Koroške naslednja števila Slovencev:
leta	1880	—	85.051	Slovencev
leta	1890	—	84.667	Slovencev
leta	1900	—	75.136	Slovencev
leta	1923	—	39.292	Slovencev
leta	1934	—	26.796	Slovencev
leta	1939	—	45.000	Slovencev
leta	1951	—	22.534	Slovencev
Iz. tega je razvidno, da je število koroških Slovencev po uradni statistiki v teku 70 let padlo skoraj za tri četrtine. In to naj bi bil plod širokogrudne manjšinske politike, ko pa le dejansko le uspeh načrtnega naseljevanja tujerodnega življa ter nasilnega potujčevanja ozemlja, na katerem živi manjšina!
Če je govora o asimilaciji in nenehnem izpodrivanju kake manjšine, kakor je bilo y Parlamentu poudarjeno v zvezi z Južnimi Tirolci, potem to v prvi vrsti velja za koroške Slovence. In če se komu očita, da zasleduje politiko fašizma, rasne mržnje in nacionalizma, kakor je to napravil prof. Gschnit-zer na račun Italije, potem isti očitki vsaj v enaki meri veljajo tudi za narodnostno politiko v Avstriji. S to politiko je Avstrija namreč že do leta 1920 tako daleč uspela, da je bil plebiscit le še farsa uveljavljanja Pravice do samoodločbe, kot jo danes zahtevajo Južni Tirolci,
Kljub temu pa tudi za našo narodnostno skupino še ni prepozno, potrebno je le eno: Avstrija sc mora v svoji narodnostni politiki končno odpovedati duhu Heimatbunda odnosno Heimatdicnsta, to je duhu nemškega nacionalizma in nacizma ter dosledno in v celoti uresničiti določila člena 7, da ne bodo v škodo marveč dejansko v korist in zaščito slovenskega življa na Koroškem. Šele Potem bo imela vso moralno pravico, da isto zahteva tudi za svojo manjšino v Italiji in Se'e takrat bo 10. oktober res pravi domovinski praznik vseh Korošcev!
Ko ji e vodja sovjetske delegacije pri OZN ob zaključku letošnjega zasedanja Glavne skupščine izroči! simbolično darilo Sovjetske zveze v obliki modela prvega Sputnlka ter skulpture ..Prekuimo meče v pluge", je generalni tajnik OZN Hammarsk-iold poudaril, da pomeni lo darlo takore-koč uvod v novo razdobje mednarodnih odnosov. S tem pa je tudi v kratkih besedah nakazal bistveni uspeh letošnjega zasedanja. ki obstoji prav v tem, da so se izboljšali izgledi za mirno reševanje sporov v svetu.
Letošnje zasedanje Glavne skupščine je namreč v razlika od prejšniih zasedanj potekalo v mnogo bolj ugodnem mednarodnem vzdušju, na katero je zlasti vplival sporazum med Ameriko in Sovjetsko zvezo, da ie nuinc potrebno mednarodne probleme reševati na miroljuben način. Sicer je med razpravami o posameznih vprašanjih tu in tam še vedno strašil duh hladne vojne, toda — in to je brez dvoma naivečjega pomena — pri glavnih problemih se je pokazala splošna pripravljenost na popuščanje, na sporazumno reševanje, kar je ustvarilo nove perspektive za pomiritev in boljše mednarodno sodelovanje.
To velja v prvi vrsti za vprašanje razorožitve, v katerem je prišlo prvič v zgodovini do skupnega predloga obeh največilh držav, ki so ga potem soglasno sprejele tudi vse ostale članice OZN. čeprav je bil ta sklep le načelnega značaje, pa se duh sporazumevanja kaže tudi v praksi, namreč na ženevski konferenci za prekinitev jedrskih poskusov, kjer je sovjetska delegacija z najnovejšim kompromisom predlogom pokazala veliko mero popustljivosti, ko je v glavnem pristala na vse zahodne predloge in tudi zadnja načela, pri katerih vztraia, postavila tako širokogrudno, da bi zahodne sile le težko našle utemeljeno odklonitev.
držav, ki se morajo po osvoboditvi izpod tujega jarma še vedno boriti proti posledicam kolonializma. Njihov glas v Združenih narodih je pridobil na pomenu In pri marsikaterem vprašanju so prav one odločilno vplivale na konstruktivne sklepe zasedanja. Če iim pri alžirskem problemu tokrat še ni uspelo doseči bolj dosledne podpore osvobodilnemu gibanju v Alžiru, pa je potek tozadevne razprave le pokazal, da so minili časi brutalnega zatiranja narodov in da danes v svetu ni več razumevanja za izkoriščevalsko kolonialno politi-
ko. Uresničitev neodvisnosti francoskega Toga in italijanske Somalije v letu 1960 prav tako pomeni prispevek k nadaljnjemu ra*vc'u neodvisnih narodov.
Ko je bil na zadnji seji po več kol petdesetih brczplodn h glasovanjih dosežen še kompromis glede zadnjega nestalnega člana Varnostnega sveta (za prvo leto je bila izvoljena Poljska, za drugo pa Turčija), so govorniki cb zaključku zasedanja upravičeno ugotovili, da so bili za letošnje zasedanje značilni popuščanje mednarodne napetosti ter iskreni napori za utrditev miru.
Tudi v drugem vprašanju, ki je največjega pomena za široko svetovno javnost, v vprašaniu pomoči nerazvitim deželam, je prišlo do izraza prepričanje, da postaja la problem vedno beli problem vsega človeštva. Zato se je večina govornikov Izrekla proti sedanji obliki ..pomoči", ko razdelitev sredstev s strani enega ali drugega bloka hkrati pomeni tudi večji ali manjši pritisk. Pokazala se je splošna težnja po organ’zirani in uspešni gospodarski pomoči preko Združenih narodov in je posebni napredek letošnjega zasedanja na tem pod-ročlu prav v tem, da pomoč v tej obliki pridobiva vedno več pristašev tudi med visoko razvitimi državami. Hkrati pa je to očiten uspeh skupine mladih držav, ki svoje komaj pridobljene samostojnosti ne bi hotele žrtvovati za morebitne gospodarske koristi in se zaradi tega dosledno zavzemajo za načela Izvenblokovske politike.
Sploh pomeni letošnje zasedanje Glavne skupščine uspešno uveljavljenje tistih
Zunanji minister dr. Kreisky
je ponovno govoril o manjšinah
Zveza inozemskih novinarjev na Dunaju je priredila prejšnji petek kos to na čast zunaniemu ministru dr. Kreiskemu. Kakor poroča ljubljanski list „DqIo", so se kosila udeležili poleg mnistra tudi vs: vod Ini funkcionarji zunanjega ministrstva.
Min sfer Kreisky je ob tej priložnosti govor i o pomenu mal h in nevtralnih evropski držav v sedanjem procesu zbliževanja med velikimi silami in v bodočem obdobju mirnejšega sožitja. Omenjeni list poroča, da se je rmnister precej- obšhno ba-v I tudi z vprašanjem gospodarskega združevanja v Evropi ter ponovno zavrnil pomisleke listih krogov, ki trdijo, da bo Avstrija utrpela gospodarsko škodo, ker se ni vključila v Evropsko gospodarsko skupnost.
Po kosilu je minister Kreisky v nevezanem razgovoru s posameznimi novinarji načel tudi vprašanje narodnih manjšin. O vprašaniu Južne Tirolske je izjavil, da so pogajanja med Italijo in Avstrijo zaradi tega tako težavna, ker se italijanska vlada noče razgovarjati o pravici Južnih Tirolcev do posebne avtonomne. Na vprašanje dopisnika „De!a", kako je treba razumeti njegova večkratna navidez ne vedno skladna primerjanja med južnotirolsko in keroško manjšino, pa ie mirnsfe. Kreisky odgovoril:
Po mojem mnenju je treba vprašanje obeh manišln obravnavati načelno popolnoma enako. Toda ker ž vita manjšini v različnih pogojih — Južna Tirolska le kompaktno naseljena, slovenska ne — je treba iskati različne rešitve tega vprašanja. Južni Tirolci zahtevajo na primer ovtonomljo, ki za Slovence kot nacionalno skup'-no iz omenjenega razloga, različne naseljenosti, ne pride v poštev.
Glede konkretnih ukrepov za reš’iev manjšinskega vprašania na Koroškem je min ster Kreisky po poročilu „Dela" še povedal, da se je osebno zanimal za pr'fož-be, ki iih imajo predstavniki koroških Slovencev in da niegovo ministrstvo zdaj te pritožbe študira. Izrazil je mnenje, da verjetno ne bo pr šio do spremembe zakona o manišinskih šolah, ker je treba najprej ugotoviti, ali se ne bi dalo negativnih posledic tega zakona odstraniti in popraviti na kak drug način.
Zahod pred svojo vrhovno konferenco
Jutri se bo v Parizu začela tridnevna vrhovna konferenca zahodnih velesil, ki se ne bo bavila le s pripravami za srečanje med Vzhodom in Zahodom leia 1960, marveč bo morala reševati tudi številna notranja vprašanja, med katerimi je zlasti važen problem raznih medsebojnih sporov. Da ie mera polna, je moralo priti tik pred začetkom konference do nove napetosti med Francijo in Ameriko, ki je močno vplivala tudi na uvodno zasedanje ministrskega sveta Atlantske zveze.
Že itak precej napetemu razmerju med omenjenima državama je prilil novega olia še ameriški letalski general Twining, ki je prejšnji teden precej ostro kritiziral preveč samostojno politiko Francije odnosno De Gaulla v okviru Atlantske zveze. Poleg tega pa je Francija huda na Ameriko, ker se ameriška delegacija pri Združen h narodih ni dovolj odločno postavila za fran-
Z lastnimi silami gradi Jugoslavija boljšo bodočnost
V zadnjem času je imel predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito spet dva govora, ki sta vzbudila veliko zanimanje tudi v širnem svetu. Na proslavi 40-letnice KP Jugoslavije in revolucionarnega delavskega gibanja v Zagrebu jc zlasti govoril o odnosih med Jugoslavijo in vzhodnimi državami. V tej zvezi je poudaril, da so napadi na Jugoslavijo s strani vzhodnega bloka samo posledica, ker se Jugoslavija noče vključiti v njihov blok. Ko je govoril o mednarodnem položaju, pa je maršal Tito dejal, da je položaj danes mnogo boljši kot pred dvema letoma ali tremi, ker se danes ne postavlja več vprašanje vojne in miru, temveč vprašanje gospodarskega sodelovanja. Pač pa se gospodarsko tekmovanje ne bi smelo povezovati z blokovskimi pogoji, kajti miroljubna koeksistenca mora zajemati vse države sveta.
Med svojim obiskom v Varaždinu pa je maršal Tito v krajšem govoru obravnaval zlasti vprašanja domačega gospodarstva ter se dotaknil tudi problema pomoči, ki jo je Jugoslavija prejela iz tujine. Če kdo zdaj pravi — je rned drugim poudaril — da smo s pomočjo, ki smo jo dobili iz tujine, ustvarili tisto, kar imamo, tedaj je treba na to odgovoriti: Drži, da nam je bila ta pomoč dragocena v obdobju, ko smo se znašli v zelo težavnem položaju. Toda znašala je samo štiri odstotke naše materialne baze, tistih materialnih sredstev, ki smo jih ustvarili in vložili v graditev naše dežele. Zdaj pa smo že dosegli tako stopnjo, da lahko ne le nadalje gradimo in razširjamo to, kar imamo, marveč da prav tako lahko zboljšujemo življenjsko raven naših delovnih ljudi.
cosko kolonialno politiko, marveč se je vzdržala glasovanja o alžirski resoluciji.
Ta dva problema sta bila glavn' predmet razgovorov med francoskim in ameriškim zunanjim ministrom pred zasedanjem Atlantske zveze, pa tudi ameriški predsednik Eisenhovver bo moral precejšen del svojega jutrišnjega sestanka z De Gaullom posvet ti poskusom, da bi ublažil spor med obema državama. To še toliko boli, ker ameriško-trancoski spor ni edini primer nesoglasja med zahodnimi zavezniki. Se bolj resnega značaja je namreč zaskrbljenost, ki io je med evropskimi državam-članicami Atlantskega pakta povzročil večkratni poziv Amerike, da moraio v bodoče iz lastnih moči č'm več prispevati za skupne obrambne napore, iz česar so sklepale, da namerava Amerka umakniti svoje oborožene sile iz Evrope.
Amerika je tozadevne skrbi svoiih evropskih zaveznikov sicer delno že razpršila z uradno izjavo, da se tudi v bodoče ne bo odrekla svojim pozicijam v Evropi, kljub temu pa je na sedanlem zasedanju Atlantske zveze vladala gotova rezerv'ranost, ko je ameriški zunanji minister Herter pojasnjeval svoj desetletni načrt za NATO. Tudi ta načrt se namreč opira na povečanje evropskih prispevkov za dosego skupnih c:ljev in ie le boli propagandnega značaja Her-ferjevo zagotovilo, da „bo Amer ka tako dolgo stala ob strani svojim evropskim zaveznikom, kakor dolgo bo trajalo sovjetsko ogrožanje."
Predsednik Eisenhovver se bo po svojem potovanju po raznih državah, kjer je bil deležen veMčasfnih sprejemov, znašel v Parizu v precej boli hladnem ozračju z mnogimi temn mi oblaki, ki mečejo sence na enotnost zahodnih zaveznikov.
Mnenje drugih:
V zadnjem letu in pol je bilo moč ugotavljati stalno, čeprav v nobenem primeru dramatično slabšanje meddržavnih odnosov z našim severnim sosedom — z Avstrijo; vzrok temu je bila predvsem avstrijska politika pritiska na našo manjšino v Avstriji, nedvomno pa je na to vnlival tudi širši mednarodni razplet, oziroma avstrijske politične kombinacije v zvezi s tem razpletom.
Ne bi se spuščali v ocenjevanje in presojo, kako stoje avstrijsko-jugoslovanski odnosi danes; ne bi pa bilo prav, če bi šli molče preko parlamentarne debate v prvih dneh decembra, v kateri je bila omenjena tudi Jugoslavija, oziroma jugoslovansko-avstrijski odnosi. Ker so parlamentarne debate zelo važen element za presojanje politične atmosfere naj omenim nekatere značilnosti te debate, kolikor le-ta zadeva Jugoslavijo.
•	Debata je bila zmernejša od lanske in veliko bolj niansirana. Izostali so grobi napadi na Jugoslavijo in obtožbe, „da se Jugoslavija vmešava v notranje zadeve Avstrije“.
•	Več govornikov je govorilo v prid izboljšanju odnosov z Jugoslavijo, le skrajna desnica je bila odkrito proti temu in se je zavzemala za hladno vojno na Karavankah.
•	Zunanji minister Kreisky je drugače izrazil svoje prejšnje stališče do problemov manjšine na Koroškem, po vsebini in po obliki.
•	S tribune najvišjega predstavniškega telesa Druge republike so oporekali tezi o tako-imenovanih „Windiscberjib“, ki naj bi bili posebna narodnostna skupina.
Če bi hoteli podrobneje razčleniti potek parlamentarne razprave (kolikor se je dotaknila Jugoslavije), bi morali nedvomno izbrati za izhodišče izjavo, ki jo je dal 2. decembra zunanji minister Kreisky. Govoreč o avstrijski manjšini v Italiji in naši v Avstriji je dejal: „Pri Južnih Tirolcih gre za kompaktno naseljeno manjšino na določenem področju, do-čim gre na Koroškem za pripadnike manjšine, ki je raztresena po vaseh. Nikoli nisem rekel, da želimo za obe manjšini enako rešitev. Dejal sem samo, da je treba dati manjšini pravico do posebne zaščite in da mora biti taka zaščita zajamčena z zakoni ali z mednarodno pogodbo. Zatem sem izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena dati in da želi dati slovenski manjšini, ki živi v Avstriji, ustrezno zaščito, brez omejitev. Tu gre torej za načelo“.
Čeprav so v izjavi avstrijskega zunanjega ministra elementi, ki opravičujejo določen optimizem in določeno zaupanje glede življenja naše manjšine na Koroškem, pa je vendarle treba pripomniti:
•	Izjava zunanjega ministra v parlamentu se vsebinsko razlikuje od izjave, ki jo je dal 29. septembra letos, po povratku z zasedanja Generalne skupščine glasilu socialistične stranke Arbeiter Zeitung": „V razgovoru z drugimi delegati (tudi s Kočo Popovičem — op. ur.) sem zagovarjal stališče, da moramo manjšinam v Avstriji priznati tisto, kar zahtevamo za avstrijsko manjšino v drugih državah“. To pomeni, da ima slovenska manjšina na Koroškem pravico do tistega, kar zahtevajo Južni Tirolci v Italiji.
•	Teze o „kompaktnosti“ avstrijske manjšine v Italiji, oziroma „raztresenosti" slovenske na Koroškem ni mogoče sprejeti; upoštevati je namreč treba, da bi bila tudi avstrijska manjšina v Italiji danes že „raztresena“, če bi bila izpostavljena tako sistematičnemu pritisku in raznarodovanju, kot je bila desetletja slovenska manjšina na Koroškem.
7. avstrijske strani je dostikrat slišati, da je nerešeni problem avstrijskega premoženja v Jugoslaviji glavna Ovira za normalizacijo odnosov z našo državo. V parlamentu je bilo govora tudi o tem vprašanju. Ko je poslanec vladne Ljudske stranke govoril o „nevrnjeni zemljiški lastnini v obmejnih predelih sosednjih držav“ (Italija, Jugoslavija, ČSR, Madžarska), je dejal: „V odnosih z Jugoslavijo so ti problemi rešeni v takoimenovanem glei-chenberškem sporazumu . ..“
Zanimiv je tudi besedni dvoboj med poslancem Osterreichische Freiheits Partei Gredler-jem in poslancem avstrijske socialistične stranke dr. Neugebauerjem. Ko je Gredler plediral proti normalizaciji z Jugoslavijo in proti zagotovitvi manjšinskih pravic na Koroškem, se je opiral tudi na tezo o „Windischerjih“, ki naj bi bili posebna narodnostna skupina.
„In vendar te narodnostne skupine zgodovina ne pozna", mu je vpadel v besedo dr. Neugebauer. „Vi teh stvari ne razumeteje skušal poslanec ljudske stranke V/eissmann iz Koroške pomagati svojemu kolegu z desnice, toda dobil je odgovor, ki je vzbudil splošen smeh v avli: „Dr. Neugebauer je vendar edini strokovnjak za zgodovino jugoslovanskih narodov ...“ (Neugebauer je namreč profesor zgodovine).
V tej zvezi je bilo vsekakor umestno opo-
Ob stalnem kratenju naše enakopravnosti
koroški Slovenci 116 ITIOrBITlO dlOlCdtl!
Kakor so se manjšinskega vprašanja dotaknili poslanci med proračunsko razpravo v parlamentu na Dunaju, tako je bilo o šolstvu na dvojezičnem ozemlju govora tudi v proračunski razpravi v koroškem deželnem zboru. Le-ta je v tem tednu obravnaval posamezne postavke deželnega proračuna za leto 1960, ki tokrat prvič presega vsoto pol milijarde šilingov, je pa kljub temu v vseh treh delih — redni, eventualni jn izredni proračun — krit z dohodki v isti višini. Med razpravo je, kakor je to običajno ob takih priložnostih, prišlo do več ali manj ostrih spopadov med govorniki posameznih strank, končno pa so vsi razen komunističnega poslanca glasovali za v bistvu nespremenjeni predlog proračuna.
Ko je deželni zbor obravnaval postavko šolstva in kulture, so posamezni poslanci govorili tudi o šolskem vprašanju na dvojezičnem ozemlju. Medtem ko je KP-posla-nec Kazianka nakazal številne pomanjkljivosti manjšinskega šolskega zakona ter opozoril zlasti na izvajanje teh določil, ki praktično stremijo za tem, da bi slovenščino popolnoma ‘izrinili iz šol na Koroškem, pa se vindišarskemu Einsp;elerju zdiio šolski odloki o dvojezičnem šolstvu očitno zato pomanjkljivi, ker je bilo preveč otrok prijavljenih za pouk v slovenščini. Zelo značilne pa so bile izjave socialističnega poslanca Lukasa, ki je hvalil manjš:nski šolski zakon, češ da je privedel do daljnosežne pomiritve, ter deželnega glavarja Wedeniga, kateri je o tem vprašanju dejal: Končno je čas, da se nehajo diskusije o tem problemu, ker se na obstoječi rešitvi ne bo dalo več spreminjati, zato tudi nima nobenega smisla, to ozemlje vedno spet vznemirjati s ponovnim nasilnim ppstavlja-njem problemov.
Tudi ml smo mnenja, da s stalnim vnašanjem nemirov ne more biti rešeno sožitje obeh narodov na dvojezičnem ozemlju, toda pomiritev ne more biti zgrajena na redu, ki ni in ne more biti red, kajti o redu in pomiritvi more biti govora šele takrat, ko bo manjšinsko vprašanje res pravično in v celoti rešeno v duhu pravičnosti in tolerance. Da pa o taki rešitvi trenutno še ne more biti govora, je nakazal tudi socialistični poslanec Neugebauer v parlamentu, ko je ugotovil, da povojna ureditev dvojezičnega šolstva ni bila slaba, pač pa so se pri Izvedbi novega šolskega zakona pokazale mnoge slabe posledice, kot jih je naštel:
£ da so sfarSi že v prvem razredu prijavili k nemškemu pouku tudi tiste otroke, ki niso znali niti besedice nemlki in praktično torej niso mogli slediti pouku;
% da so učitelji uvedli pouk slovenščine po rednem pouku, zaradi česar so k slovenSčini prijavljeni otroci časovno na slabSem;
O da kampanja o manjvrednosti slovenskega jezika na KoroSkem Se ni ponehala;
$ da slovenski gimnaziji niso dovolili poučevanja nekaterih predmetov iz praktičnosti dvojezično, da stalni popoldanski pouk močno ovira pouk in da vpraSanje telovadišča Se vedno ni reSeno.
Kakor je značilno, da je ves avstrijski tisk dosledno zamolčal kritične pripombe poslanca Neugebauerja na račun novega šolskega zakona, tako je tudi povsem nerazumljivo in nemogoče govoriti o že doseženi zadovoljivi in končni rešitvi tega problema. S tem, da se slabe strani enostavno zamolčijo, zadeva namreč ne bo boljša in koroški Slovenci tako dolgo ne moremo In ne smemo molčati, dokler se bo — pa čeprav z navidezno demokratičnimi zakoni — nadaljevalo kratenje naših pravic in enakopravnosti!
Kulturno sodelovanje med ZDA in SZ
Medsebojni obiski visokih in najvišjih predstavnikov Amerike in Sovjetske zveze kažejo velike uspehe tudi v sodelovanju obeh velikih držav na področjih kulture, umetnosti in znanosti. Prvi kulturni sporazum med Ameriko in Sovjetsko zvezo je bil ob poteku dveh let ponovno podaljšan za dve leti, hkrati pa tudi bistveno razširjen in izpopolnjen.
Čeprav med obema državama tudi na teh področjih še niso padle vse meje, pa se sodelovanje vedno bolj intenzivira; gostovanja kulturno-umetniških skupin dosegajo tako v Ameriki kakor tudi v Sovjetski zvezi velikanske uspehe. To je pokazala tudi nedavna turneja sovjetskih glasbenikov v Ameriki, kjer so bili „od prvega trenutka predmet občudovanja, prijateljstva in dobre volje“, kakor je o gostovanju zapisal ameriški tisk. Po novem sporazumu bo razširjena izmenjava
industrijskih in tehniških študentov, nadalje napovedujejo obširno sodelovanje radia in televizije, predvideno je znanstveno sodelovanje na področju medicine in javnega zdravstva, napovedana so medsebojna gostovanja z gledališkimi in plesnimi ansambli; Sovjetska zveza je celo pripravljena sprejeti gostovanje ameriške mornariške godbe, vendar so v Ameriki še pomisleki, da bi za povračilo povabili znani zbor Rdeče armade. Poleg tega pa vlada v Ameriki tudi veliko zanimanje za turistične obiske v Sovjetski zvezi.
Posebnega pomena pa je razvijajoče se sodelovanje Amerike in Sovjetske zveze na področjih atomske znanosti in raziskovanja, vse-mirja. Za to sodelovanje so predvideli izmenjavo znanstvenikov ter skupno uresničevanje raziskovalnih projektov.
Filmska proizvodnja v Sloveniji
Ko so pred kratkim na seji Sveta za kulturo in prosveto LRS v Ljubljani razpravljali o vprašanjih slovenske filmske proizvodnje, so bile navedene tudi zanimive številke o dosedanjem razvoju filmske umetnosti v Sloveniji. O velikem razmahu kino-matografije po vojni govorijo podatki o obisku kinopredstav: medtem ko je pred devetimi leti obiskalo kinodvorane v Sloveniji 9,3 milijona ljudi, je njih število v preteklem letu znašalo že 16 milijonov.
Posebno zanimanje vlada seveda za do-
mače filme, ki si jih je lani ogledalo samo v Sloveniji 1,8 milijona obiskovalcev, v celi Jugoslaviji pa 13 milijonov.
Čeprav slovenska filmska proizvodnja ni imela tradicije iz predvojne dobe, je bilo v Sloveniji po letu 1945 posnetih že 14 celovečernih, 6 koprodukcijskih in 139 kratkih filmov. Po načrtu filmske proizvodnje pa naj bi do konca leta 1961 izdelali v Jugoslaviji še 35 celovečernih igranih filmov, od katerih naj bi jih na slovensko filmsko proizvodnjo odpadlo 6 do 8.
zoriti na tezo, ki jo je o ,,Windischerjihu razvil prof. Neugebauer: pojem Windischer pravno sploh ni veljaven in torej o njem ni moč resno razpravljati; če bi se nemško govoreči prebivalci na Južnem Tirolskem proglasili za posebno narodnostno skupino, kakršna naj bi bili Windischerji jih Ljudska stranka proglasila za izdajalce ...
Bilo bi napak delati kakršne koli zaključke na podlagi teh bežnih citatov; prav tako na-
pak pa bi bilo prezreti potek letošnje parlamentarne debate v avstrijskem parlamentu in ne upoštevati, da se po vsebini in po tonu razlikuje od lanske, in to v smeri, ki opravičuje domnevo, da je tudi na Dunaju začelo prevladovati spoznanje o potrebi boljših, oziroma dobrih sosedskih odnosov med obema državama, za katere se je Jugoslavija vedno zavzemala.
.Delo", 11. 11. 1»», L|ubl|ana
Nikosla. — Pri nedeljskih volitvah prvega predsednika mlade republike Ciper je zmagal nadškof Makarios, ki je dobil 144.500 glasov, medtem ko je bilo za njegovega protikandidata Klerdisa oddanih 71.753 glasov. Republika Ciper bo uradno začela obstojati februarja 1960.
Moskva. — Sovjetska vlada je uradno« protestirala proti pospešenemu oboroževanju Zahodne Nemčije. V svoji noti opozarja nemško vlado na odgovornost, ki jo le-ta prevzema pred svojim ljudstvom in pred narodi drugih držav, ko skuša povečati oboroževalno tekmo in ko ustvarja ovire za likvidacijo ostankov vojne, ki jo je povzročil nemški militarizem.
Varšava. — V Jugoslavijo je odpotovala skupina predstavnikov poljsk h sindikatov. V Beogradu bodo zbrali gradivo za sestanek najvišjih predstavnikov sindikatov Poljske in Jugoslavije, ki bo konec januarja v Varšavi. Iz Poljske s« je vrn la jugoslovanska kmetijska sindikalna skupina, ki se je tam nekaj časa mudila na poučnem potovanju.
Pariz. — V Parizu so podpisali med Sovjetsko zvezo in Francijo zapisnik o kulturni izmenjavi med obema deželama. Prvič predvdevajo izmenjavo televizijskih programov, filmov, univerzitetnih programov ter obiskov književnikov in umetnikov. V Parizu bodo med drugim organizirali tudi razstavo sovjetskega slikarstva.
Adis Abeba. — Etiopski cesar Haile Selasie je pred nekaj dnevi sprejel delegacijo Jugoslovanske ljudske armade in se z njo zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru. Etiopija in Češkoslovaška sta podpsali sporazum o prijateljstvu ter o kulturnem in tehničnem sodelovanju. Češkoslovaška je Etiopiji zagotovila gospodarsko pomoč.
Varšava. — Poljski sejem je sprejel zakon o poostreni borbi proti alkoholizmu. Določili so mesta, na katerih ne smejo prodajati žganih pijač. Proti alkoholikom so tudi poostrili kazni, zdravljenje pa je obvezno.
Tokio. — V bližini japonskega mesta Jokohame je prišlo do hude nesreče, ko je kamion s štirimi tonami eksploziva zadel v drug kamion. Štiri osebe so bile takoj mrtve, 80 pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Eksplozija je bila tako silnci/ da je razrušila 48 hiš, v premeru dveh kilometrov pa so se razbila vsa okenska stekla.
Berlin. — Med Vzhodno Nemčijo in Nizozemsko so podpisali novi trgovinski sporazum za prihodnje leto. Na osnovi tega sporazuma bodo izmenjali blago v vrednosti okoli 66 milijonov dolarjev.
Pariz. — Francosko notranje ministrstvo javlja, da so doslej identificirali 267 žrtev katastrofe v Frejusu. Dvaintrideset jih še niso identificirali, 87 pa jih pogrešajo-Pravijo, da veljajo ti podatki skoraj za dokončne.
Beograd. — Tajnik socialistične stranke Italije Pietro Nenni in član CK Nino Fogliaresi sta v soboto obiskala glavnega tajnika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Edvarda Kardelja, s kater m sta se dalj časa razgovar-jala. Razgovorom je prisostvoval tudi član predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Veljko Vlahovič.
Beograd. — Prihodnje leto bo iz Velike Britanije z letali .Charter' prispelo v Jugoslavijo 12.000 turistov. Letala bodo pristajala v Zagrebu in Titogradu. Prve skupine turistov pričakujejo že v začetke maja.
Pariz. — Pred nekaj dnevi je nenadoma umrl znani francoski igralec Henri Vidal, star šele 40 let. Smrt je nastop I® po kratkem srčnem napadu. Henri Vida > mož Michele Morgan, je igral v filn” .Obala", .Ulica sanj", • dame" in več drugih. Vida) ^Spadal
najpopularnejše francoske^igrdfNke nike.	V> touSiu */
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Kakor vsako lefo je Slovenska prosvetna zveza tudi letos posredovala naročnikom in ljubiteljem slovenskih knjig in povesti lep in cenen knj žni dar. Knjižni dar je že na razpolago pri Slovenskih prosvetnih društvih In v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Kakor že povedano, vsebuje letošnji knjižni dar pet lepih in zanimivih knjig in cser: KOLEDAR slovenske Koroške za leto 1960, zgodovinsko povest priljubljenega slovenskega pisatelja Franceta Bevka VIHARNIK, roman švicarskega pisatelja Hansa R u e s c h a NA VRHU SVETA, povest Venceslava W i n k I e r j a POT NA LISEC ter splošni op s NASA DOMOVINA JUGOSLAVIJA, ki ga je napisal prof. F. Planina.
Celotni knjižni dar, torej vseh pet knjig stane komaj šil. 25.—. Vsebina pa je v kratkem naslednja:
Koledar slovenske Koroške za leto 1960
vsebuje 160 strani in prinaša poleg koledarskega dela v svojem prvem delu opis zgodovine nekaterih prosvetnih društev in zgodovino koroških podružnic Slovenskega planinskega društva ob 60-letnici ustanovitve njegove Ziljske podružnice. V svojem drugem delu prinaša opise Koroške kot zibelke slovenskega slovstva, pouka slovenščine na državnem učiteljišču v Celovcu, uničevanja naših gorskih kmetov po fevdalcih in kapitalistih ter mučeniške poti koroških mater. Tretji del koledarja je posvečen obletnicam. Za desetletnico smrti našega velikega pisatelja Prežihovega Voran-ca prinaša njegovo črtico Umik, za 70-let-nico Franceta Bevka pa odlomek njegove Slepe ulice. Za 100-letnico rojstva in 25-let-nico smrti Franceta Grafenauerja je priobčen kratek opis njegovega dela kot poslanec. Med aktualnostmi je omeniti predvsem članke Koroški Slovenci in leto 1960, Vzgoja v šoli in izven šole ter Kmečki gozd v zadružni upravi. Poleg tega vsebuje koledar še leposlovne črtice, med njimi Zdravka Gorskega Strel v božični noči, pesmi najstarejše živeče slovenske pesnice Kristine Šulerjeva in dr. Ferda Milerja. Koledar, 'd je bogato ilustriran, zaključujejo Nasveti 2a Kmetovalce.
Borovlje
Vharnik je novo izvirno delo najplodo-vitejšega in enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Franceta Bevka. V tej svoji povesti nas pisatelj popelje v francoske čase, kakor so jih doživljali prebivalci samotne tolminske vasi. V stare navade zakoreninjeno prebivalstvo le z odporom in nezaupljivo sprejema novosti tistega časa. S tem ozadjem opisuje Bevk usodo treh druž n, posebej pa dveh zaljubljencev, od katerih je fant v strastnem boju za osebno svobodo izpostavljen vsem viharjem tiste dobe, medtem ko dekle v hrepenenju po koščku sreče izgori v svoji ljubezni.
Na vrhu sveta je roman, ki opisuje življenje Eskimov v najsevernejšem delu Kanade. N:egov avtor Hans Ruesch. v Italiji rojen Švicar, ki ga je življenje zaneslo v ZDA, si je z izvirnikom tega romana v angleščini ustvaril poseben sloves. Roman je bil preveden v mnoge druge jezike. V slovenščino ga je prevedel Avgust Petrišič. Bralec v njem spremlja družino lovca Ernene-ka skozi njeno pustolovsko življenje, ko se bori s kruto naravo za svoj obstoj. Junak romana se sreča s civiTzacijo belcev, kar sproži vrsto posledic. Roman je izredno napet, hkrati pa zelo poučno branje.
Pot na Lisec je povest iz polpretekle dobe o dogodkih po vaseh in gozdov h kočevskega Roga pod italijansko fašisfčno okupacijo. Osrednji osebi Winklerjeve po-
vesti sta sirota Tomažek in stari Urh. Do-č'm Urh pade pod fašističn mi kroglami, sirota Tomažek ostane in v okolju nepoznanih ljudi preživlja po svoje takratne težke čase. Zgodba prikazuje tiho delo revnih ljudi, ob katerih so se oblikovali mladi značaji.
Naša domovina Jugoslavija je splošni opis Jugoslavije, tako njenega prebivalstva in njene zgodovine, kakor tudi njenih družbenih pogojev in gospodarskega bogastva. Prof. Francetu Planini je v tem opisu uspelo, da je na kratek, a popolen način podal sliko Jugoslavije. Opis, ki je opremljen s številn'mi slikami, risbami in zemljevidi, bo izredno pripraven priročnik za vsakogar, ki potuje po Jugoslaviji ali pa snuje načrte za svoj dopust ali oddih. Knjiga je v lepem žepnem formatu, zato bo vedno spet segel po njej, kdor se bo odločal za svoja potovanja ali pa ko bo gledal njene številne zanimivosti.
Vse knjige razen koledarja so v prikupnem žepnem formatu in prav okusne zunanjosti. V dolgih zimskih večerih bodo vsakomur prijetno branje, s katerim bo lahko izpopolnil svoje znanje. Ker je cena tako nizka, da njegov nakup zmore prav vsakdo, smo prepričani, da bo knjižni dar SPZ našel prijatelje po vseh naših vcseh, v vseh slovenskih družinah. Zato priporočamo, da pohitite z naročilom oz. nakupom.
šolske kazni za slovensko govorjenje?
Kakor slišimo, je v Lepeni razpisano mesto šolskega upravitelja, za katero se baje poteguje tudi tamkajšni učitelj Stossler. šolski otroci pa vedo baje povedati, da jim ta učitelj celo med telovadnimi in prostimi urami prepoveduje v medsebojnih razgovorih vsako slovensko besedo ter jih menda tudi kaznuje, če ga ne ubogajo. Pri tem pa je treba upoštevati, da na šoli v Lepeni noben otrok ni bil odjavljen od dvojezičnega pouka.
Taki ukazi brez dvoma presegajo učiteljeve pedagoške dolžnosti ter sl jih ni mogoče razlagati drugače, kakor da so poro-
jeni iz mržnje do slovenske govorice. Pričakujemo, da se bo šolska oblast pri namestitvah učnih moči na šolah dvojezičnega ozemlja zanimala tudi za nastrojenje učitelja nasproti drugemu deželnemu jeziku, ki je priznan in enakopraven po ustavi in členu 7 državne pogodbe. Naloga učitelja kot vzgojitelja je v veliki meri vendar tudi v tem, da goji med mladino narodno strpnost In medsebojno spoštovanje, še več, da jo vzgaja k spoštovanju in zvestobi svojemu ljudstvu ter iz rodu v rod podedovanim dobrinam, med katere neoporečno spada tudi materina beseda.
Ženitovanjsko gibanje med pevci in pevkami na Radišah
Pet let so delali vodovodno napeljavo *a dobro pitno vodo za Podljubelj in Bo-rovlje. Zmagovati so morali mnoge težko-ffe in je napeljava stala ogromne vsote. Kljub znatni podpori s strani dežele in države je morala občina nositi večji del stroškov, kar je razumljivo obremenjevalo njene proračune. Samo dva po 100 metrov dolga rova sta stala 900.000 šilingov, druga gradbena stopnja, namreč položitev 2,5 km dolge cevne napeljave od vrelca do gostilne Schellander v Podljubelju, 1,6 milijona šilingov ter nadaljnjih 1,5 milijona šilingov za napeljavo cevi do starega vodnega rezervoarja.
Dogodek končanega dela so proslavili v gost Ini Schutz v Kožentavri. Župan Sorgo je pozdravil častne goste, med temi deželnega finančnega referenta Simo, cestnega in vodnogradbenega referenta Truppeja, predstavnike tvrdk Hitz, Kunze in Durn-bock kakor inženirje ter delavce. Deželni svetnik Sima je izrekel zahvalo vsem, ki so s svojim delom, znanjem in žrtvami pripomogli k uresničenju tega načrta, prebivalstvu pa je čestital k lepemu uspehu.
Borovlje. — Čeprav je korakala trgovina Kometter že vedno na čelu tistih podjetij v Borovljah, ki jim je mnogo za moderni razvoj in napredek našega mesta, je sedaj storila korak, ki prav gotovo pomeni Prelomnico v trgovinski tradiciji ter dviga Borovlje v vrsto mest z najmodernejšimi trgov nami. Pri Kometferju so uvedli način Samopostrežbe, vendar pa so, upoštevajoč želje in potrebe domačega kupca in po-hošnika, povezali ta najmodernejši način Prodajanja, ki se je v velikih mestih že udomačil, tako spretno z delno osebno postrežbo, da bo tukaj v bodoče prav dobesedno postreženo vsakemu po svoje.
Novemu prodajnemu načinu primerno so bili v večmesečnem delu izgrajeni novi Prostori v prvem nadstropju ter preurejeni stari prostori v pritličju hiše, ki jih med seboj vežejo po arhitektovi zamisli lepo in
V zadnjem času smo imeli na Radišah več veselih družbenih dogodkov, o katerih hočemo danes poročati. Poseči pa moramo nekoliko nazaj, da zajamemo vse. Gre namreč za ustanovitev novih družinskih celic iz vrst naših pevcev in pevk.
Najprej se je opogumil Kajžnikov Rudi na Radišah ter si za nevesto izbral Kučni-kovo Pepco v Zgornjih Rutah. Dne 13. septembra sta si obljubila zvestobo do smrti, cerkvene poročne obrede pa je opravil domači g. župnik. Ženitovanjsko slavje smo obhajali v gostilni pri Potoku v Dvorcu. Ob dobri postrežbi z jedačo in pijačo ter živahni godbi plajberških godcev smo bili dobre volje in se vrteli do ranega jutra. Kar pa je slavje zelo povzdignilo in poživilo, je bilo, ker sta vmes prepevala moški in mešani zbor iz naših Radiš, ki sta ju ženin in nevesta povabila na svatovščino. Zbora sta zelo ustregla zlasti tistim, katerim se ni ljubilo plesati ter jim je noč prekmalu minila. Oba mladoporočenca sta od zgodnje mladosti, ko sta komaj zapustila šolske klopi, marljivo sodelovala pri naših pevskih zborih, pri vseh naših gostova-
ustrezno izdelane moderne stopnice. V prvo nadstropje so preselili oddelek za moško, žensko in otroško konfekcijo, oddelek za čevlje in oddelek posteljnine in preprog. S tem pa je v pritličju ostalo dvakrat toliko prostora kakor prej za oddelek perila ter za oddelek živil in gospodinjskih potrebščin, ki so sedaj nameščene v sodobnih gondulah, da si jih kupec lahko ogleda od blizu in če hoče, tudi sam izbere.
Posebne otvoritve svojih novih in novo urejenih prostorov trgovina Kometter ni in tudi ne bo priredila, saj si jih lahko vsakdo vsakčas ogleda. Namesto da bi plačevala stroške za otvoritveno slavnost, je trgovina Kometter raje storila zelo hvalevredno socialno potezo s tem, da je dala na razpolago primerno vsoto gospodu županu kot prispevek k akciji, s katero občina vsako leto obdaruje potrebne občane.
njih in sploh v prosveti tudi kot sposobna igralca.
Kmalu zatem se jc poročil Culechnerjev Joži, ki si je svojo življenjsko družico izbral v Ždovljah. Z izvoljenko Elizabeto Schwarz sta sklenila zvezo za življenje 15. novembra, svatovščina pa je bila na nevestinem domu. Na slavje sta povabila celotni radiški moški zbor, ki je ubrano prepeval vso noč, da so gostje uživali tudi brez plesa. Zunaj je bilo neprijetno vreme, v srcih gostov pa prijetno toplo in vedro razpoloženje. Z Jozijem, ki je bil 28 let zvest sodelavec pri našem moškem in pozneje pri mešanem zboru v prosveti in cerkvi kot odličen tenorist, zgubimo mnogo. Za vse njegovo požrtvovalno sodelovanje se mu srčno zahvaljujemo in upamo, da nas bo večkrat obiskal na Radišah in bomo še skupno zapeli.
Tema zgledoma je sledil Mataverjev Pepi v Spodnjih Rutah in poročil Boštijanovo Ne-žiko v Tucah. Vesela svatovščina je bila 22. novembra na novo preurejenem nevestinem domu. Okoli 70 ženitovanjskih gostov se je ob veselem plesu zabavalo do belega dne. Spet sta na svatovščini doprinesla svoje najboljše naša zbora in z ubranim petjem kratkočasila staro in mlado. Nevesta Nežika je bila od šolskih let ena izmed najboljših altistk našega mešanega zbora, sodelovala pa je tudi pri drugih odrskih prireditvah.
Pevci in pevke so novoporočenim parom v priznanje za njihovo zvesto sodelovanje poklonili v spomin po eno lepo sliko, Culech-narjevemu Joziju pa je podarila tudi farna cerkev lepo sliko naših Radiš.
Nove mlade družinske celice so ustanovili pari, ki jim zvestoba in prizadevanje za hudo preizkušeno slovensko ljudstvo na Koroškem ni prazna zadeva, temveč stvar srca, prepričanja in nepokvarjenega značaja. Iz; zdravih korenin novih družin lahko pričakujemo, da bo izšel naraščaj, ki bo nadaljeval in čuval tradicijo rodov na naši zemlji, cenil materino besedo in z veseljem prepeval naše domače narodne in tudi umetne pesmi, ki naj nikdar ne utihnejo po naših selih in domovih, po dolinah in hribovitih krajih od Zilje do skrajnega konca Podjune. Hkrati oa novoporočencem srčno čestitamo in jim želimo obilo družinske sreče in zadovoljstva mnogo mnogo let!
Tudi v manjših mestih modernizacija hitro napreduje
Struga pri Kapli
Spet se je preteklo nedeljo pomikal sprevod žaln h gostov od Gvažarjeve hiše na pokopališče v Kapli. Komaj pred enim mesecem smo spremili k zadnjemu počitku Gvažarjevo mater, v nedeljo pa njenega moža Šrnana Valentina, ki je umrl v starosti 86 let.
Pokojni je bil po poklicu slikarski mojster, ki je v stroko spadajoča naročila izvajal vsem v zadovoljstvo, vestno in dobro-Kot človek je bil poštenjak in zgleden značaj. Vedno je bil tudi zaveden član slovenske narodne družine na Koroškem ter je svoje prepričanje izkazoval tudi v dejanju, tako poleg drugega tudi kot marljiv sodelavec v prosvetnem društvu. Med drugo svetovno vojno so nacisti zaprli njegovo ženo, ker ni soglašala z nacističnim- nasiljem.
Številna množica žalnih gostov je prisostvovala pogrebnim svečanostim. Pokojnega Gvažarjevega očeta bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. —
V cerkvi v Kapli opravlja službo cerkovnika in organista Štefan Pipan že dobrih petdeset let. Nihče njegovih predstojnih pa se doslej ni spomnil, da bi primerno in skromno počastil njegov visoki delovni jubilej. Zato pa mu vaščani, ki ga poznamo in cenjmo, čestitamo in želimo, da bi še mnogo let čil in zdrav opravljal svojo službo!
Drveša vas
Skoraj že v vzdušju prazniškega razpoloženja je bridka kapljica žalosti kanTa v Mervovo družino v Drveši vasi pri Pliberku. Umrla je nad vse dobra in spoštovana mati Marija Merva. Več let je trpela in bila bolna, dočakala pa je častljivo starost 84 let. V bolezni ni bila osamljena, njen sin Ivan se je z vso sinovsko ljubeznijo prizadeval zanjo. Mnogokrat smo ga slišali, ko je v družbi dejal: Moram domov, mama je bolna. Svoje oči je za vedno zaprla v sinovih rokah. Lepo pa sta zo bolno mater skrbeli in ji stregli tudi Ivanova žena Ika in njena sestra Ančka ter je v družini vladala sploh najlepša harmonija. Lepo starost je Mervova mati dosegla, toda mati ni nikdar prestara ter vedno prekmalu umrje, ker mati je le ena.
Pokojna mati je bila zgledna žena. Mnogo je brala in zaradi tega veliko vedela ter stala visoko nad povprečjem mnogih drugih, ki so zavrgli in zaničujejo rod, iz katerega so izšli. Zaradi svoje odločne narodne zavesti je morala prestati mnogo krivic. Zgled pokojne matere je vplival tudi na sina in hčer Maro, ki je s svojim možem Mirkom prihitela iz Slovenske Bistrice na Štajerskem, da se poslovi od svoje dobre zlate mame. Razumljive in kakor biseri so
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Slovensko prosvetno društvo .Bilka’ v Bilčovsu vabi na igro
„NA POLJANI"
ki bo na Štefanovo, dne 26. decembra 1959, ob 19.30 uri v prostorih pri Miklavžu.
Vabimo k številni udeležbi!
bile solze v očeh že zrelih in preizkušenih otrok. V tolažbo naj jima bo nedeljeno sočustvovanje vseh, ki so pokojno mater poznali, spoštovali in radi imeli.
Sneg je padal, ves drobno tkan, ko smo blago mater spremili na njeni zadnji poti na pokopališče pod Libič ter položili njene telesne ostanke k večnemu počitku. Spomin na Mervovo mater pa bo ostal dolgo svetal in čist.

Petek, 18. december: Cracijan Sobota, 19. december: Urban Nedelja, 20. december: Evgenij Ponedeljek, 21. december: Tomaž Torek, 22. december: Demetrij Sreda, 23. december: Viktor Četrtek, 24. december: Adam in Eva
Slovenska prosvetna zveza v Trstu
je na občnem zboru začrtala smernice bodočemu kulturno-prosvetnemu delu tržaških Slovencev
Zadnjo nedeljo je imela Slovenska prosveina zveza v Trstu svoj redni občni zbor, na katerem so v navzočnosti zastopnikov včlanjenih prosvetnih društev ter drugih gostov kritično ocenili dosedanje kulturno-prosvetno delo na Tržaškem. Hkrati so obširno razpravljali tudi o potrebah in oblikah dela v bodoče ter v začrtanih smernicah opozorili zlasti ha nove oblike prosvetne dejavnosti, kakor jih zahteva hitri razvoj v svetu. Kot najvažnejšo nalogo zveze in društev pa so poudarili delo, ki ga imajo za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupine na Tržaškem in v Italiji sploh.
Prof. Andrej Budal, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika tržaške SPZ, je na občnem zboru govoril o pogojih, v katerih se razvija kulturno-prosvefna dejavnost tržaških Slovencev. Posebej je naglasil težki boj Slovencev v Italiji za narodnostne pravice in enakopravnost, ker je pet let po podpisu londonskega sporazuma še vedno marsikaj iz obveznosti Posebnega staluto ostalo le mrtva črka. Uzakonitev slovenskih šol, jezikovna enakopravnost, pravica Slovencev do javnih služb in druge narodne pravice še vedno čakajo na uresničenje, poleg tega pa je izvajanje zastarelih zakonov iz prejšnjih dob po uradih in sodiščih v veliko škodo slovenskega prebivalstva, kar je hkrati v nasprotju z ustavnimi in mednarodnimi določbami, v nasprotju pa tudi s številnimi izjavami najvišjih predstavnikov države.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je občnemu zboru bratske organizacije v Trstu poslala brzojavko naslednje vsebine: Pozdravljamo Vaš občni zbor in želimo obilo uspehov v Vašem delu za kulturno rast in pravice slovenskega ljudstva v Italiji!
Velike poplave v Jugoslaviji
Med Tržičem in vasjo Pristava je začel drseti hrib, ki je ogrozil več stanovanjskih hiš z mnogimi družinami. Zemeljski plaz je povzročilo obilno deževje v prejšnjem tednu. Plaz je raztrgal cesto v dolžini 40 metrov, tako da sploh ni prevozna. Ogromni plaz se pomika za 3 do 4 cm na uro, drsi pa približno milijon kubičn h metrov zemlje. Zemlja je zajezila strugo reke Bistra, da se je voda izlivala do vasi Spodnja Preska. Stanje se je popravilo, ko so poslali na pomoč 30-tonski bager z Jesenic ter počistili nakopičeno zemljo in omogočili normalen odtok vode. Kljub temu pa so ogrožene še vse hiše na pobočju griča, kjer so morali preseliti 61 družin. Za nadaljnjo preselitev je poleg teh pripravljenih še 20 družin iz vasi Preska. Delovni kolektivi, politične in sindikalne organizacije Slovenije zbirajo :n pošiljajo denarno pomoč prizadetemu prebivalstvu. —
Tudi poplave so zajele velika področja
Jugoslavije. Po podatkih je v Bosni in Hercegovini poplavljenih okoli 50.000 hektarjev obdelane površine. Najhujši položaj je v Bosanski Dubici, kjer je v mestu poplavljenih okrog 950 hiš, medtem ko je 350 hiš resno poškodovanih. Zaradi otežkočene oskrbe prebivalstva s pitno vodo in prehrano so poslali na pomoč enote jugoslovanske ljudske armade. V okolici Bosanske Dub:ce je bilo poplavljenih osem vasi, od katerih so morali nekatere izprazniti.
Na Hrvatskem sta Mleva in Kolpa na področju Karlovca poplavili okrog 16.000 ha obdelovalne površine. V dolini Neretve je stanje še vedno težko, ker so Neretva in njeni pritoki poplavili ogromne površ ne zemlje, južno od Čapljine je poplavljenih okoli 600 hiš.
Vodovje pa se sedaj polagoma umika, le pri novi hidrocentrali nad Omšem se je sfanje poslabšale? in je vasico Zakučac popolnoma zasulo.
Globok poseg v cerkveno blagajno
Neverjetno kot kakšna fantastična pripovedka se sliš jo posamezne podrobnosti iz procesa pred dunajskim porotnim sodiščem, pred katerim teče razprava proti knjigovodji in blagajniku dunajske nadškofije V/immerju ter soobtoženim zaradi poneverbe vel kanske vsote 16,000.000 šilingov. Še bolj fantastična pa postaja zadeva zato, ker je med razpravo pogosto slišati številna imena visokih cerkvenih dostojanstvenikov ter 'OVP-jevskih funkcionarjev.
Imenovani Wimmer je obtožen, da je iz blagajne dunajske nadškofje poneveril okoli 16 milijonov šilingov, ki jih je »nalo-žil* v raznih podjetjih. Stvar se je pričela že leta 1952, najprej z manjšimi vsotami, pozneje pa se je razrasla v zadevo z vel kanskim obsegom, v katero so se vključevale vedno nove »femne" osebnosti, predvsem bivši SS-Oberscharfiihrer in solastnik tovarne peči Svvoboda (ki se na obravnavi baha s fotografijo, na kateri je slikan skupno s kanclerjem Raabom, nekim proštom ler
predsednikom Ustavnega sodišča Zigeuner-jeml) ter hotelir Holzl (dober znanec OVP-jevskega namestnika deželnega glavarja Kargla), ki je Wimmerja »olajšal" za skoraj 10 nvlijonov. Poleg tega je Wimmer »investiral” precejšnje vsote za izdajanje lista »Inferesanfes Blatt”, ki ga je po lastni izjavi hotel preurediti v katoliško glasilo, 1 ki bi ga širili duhovniki.
Dosedanji potek obravnave proti Wim- 1 merju in soobtožencem, med katero so bili zneski 180.000 šTingov imenovani »smešne vsote”, je razkril dve značilnosti: Kako je bilo sploh mogoče, da je prišlo do poneverbe tako visoke vsote, ne da bi bila cerkvena oblast posegla vmes. Pa tudi po odkritju leta 1957 je bil Wimmer samo odpuščen, dočim je prišla zadeva pred sodišče in v javnost šele v zvezi z drugo stvarjo. Druga značilnost pa so sumljive zveze obtožencev z visokimi osebnostmi cerkve in 'OVP.
Občni zbor koroške pokrajinske bolniške blagajne
V trgovinski zbornici v Celovcu ie imela minuli pefek koroška pokrajinska bolniška blagajna svoj občni zbor. Zastopnik Glavne zveze socialn h zavarovalnic Rodler je podal pregled o stanju bolniških blagajn, k: nikakor ni rožnat. Vzrok je v tem, da morajo s prspevki dveh milijonov polno plačajočih zavarovancev preskrbovati 5 milijonov ljudi. Vsled fega so državne dotacije k bolniškim blagajnam nujno potrebne.
Predsednik koroške pokrajinske bolniške blagajne Schmidt je v svojem poročilu povedal, da je blagajna v letu 1958 imela 3,3 milijona šilingov poslovnega pribitka. K pribitku je brez dvoma pripomagalo povišanje pristojbin za recepte, kar je v poslovnem letu vrglo 2,8 milijona šilingov.
Bolniška blagajna je izdala za zdravljenje boln kov okoli 47 milijonov šdingov, za zobozdravstvo 13,120.000 šilingov, za preskrbo bolnikov v bolnišnicah in zavodih
24.180.000	šilingov, za družine in dnevnice
26.230.000	šilingov, a mafernsko zaščifo
9.472.000	šilingov fer za očuvanje pred boleznimi 1,590.000 šilingov.
Blagajniški zdravniki in bolniški zavodi stavijo vedno nove, deloma visoke zahteve po zvišanju dosedaniih tarif. Kakor je predsednik Schmidt izjavil, bolniške blagajne ta čas nikakor niso v stanju ustreči novim zahtevam. Na občnem zboru so tudi
naglasili, da zahteva prenos vedno novih nalog na blagajno tudi vedno več nameščencev. Upravno poslopje na Velikovškem predmestju je tako prenatrpano, da smatrajo za nujno potrebno povečati stavbo za kakšno nadstropje.
Rennerjeve nagrade za leto 1960
Tako imenovane nagrade dr. Karla Ren-nerja, ki jih je dunajska občina osnovala ob 80-lefnici rojstva bivšega zveznega p e-zidenta Rennerja, so za leto 1960 podelili osebnosfm in skupnostim, katerih delo je b'lo vePkega pomena tudi za širšo javnost. Nagrajeni so bili štirje posamezniki ter tri skupnosti: letalski konstruktor in tehnik Igo Etrich, strokovnjak na področju kazenskega prava prof. dr. Ferdinand Kadecka, zastopnik slavne dunajske viol nske šole prof. Fritz Kreisler in generalni glasbeni ravnatelj prof. dr. Bruno VValter ter bolnišnica usmiljenih bratov na Dunaju, avstrijska le- | talska reševalna služba in skupina avstrijskih inženirjev, znanstvenikov in metalurgov za pomembno iznajdbo (tako imenovani L.-D.-postopek).
Posamezni nagrajenci so prejeli po 10.000 šilingov, nagrajene skupine pa po 20.000 šilingov.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: —
5.55	Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Vsak dan razen ob sobofah In nedeljah ob 14.00 poročila in objave.
Sobota, 19. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja. 20. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 21. 12.:	14.00 Veliko pričakovanje . . . —
17.55	Koroški kulturni pregled.
Torek, 22. 12.: 14.00 Adventne pasmi.
Sreda, 23. 12.: 14.00 Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 24. 12.: 14.00 Sveta noč, blažena noč.
Pelek, 25. 12.: 7.30 M. Tomc — A. Nagele: Slovenski božič.
Sobota, 19. december:
I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 »Z napačnim denarjem" —	15.30 Koroške mestne slike: St. Vid ob
Glini — 16.20 Oddaja za žene — 16.45 Odlomki iz Lebarjeve operete »Paganini* — 17.10 Glasbeno kramljanje — 17.40 Zveneči alotria — 18.40 Pestro mešano —
18.55	Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Mojstrska dela italijanskih oper — 22.20 Okno v svet.
Nedelja, 20. december:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrl — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo pelje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert —
13.45	Iz	domovine — 14.30 Pozdrav	nale	—	16.00	Otroški oder	— 17.05 Plesna glasba ob	petih	—	18.10	Hom-
bergov kalejdoskop — 19.00 Šport 19.45 Za dobro voljo — 20.00 .In peljal jih je v Egipt" — 21.10 Igra Vam Dunajski radijski orkester.
Ponedeljek, 21. december:
I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.45 Prav za Vas —- 15.30 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Eduard Kminekove melodije — 16.30 Koncertna ura — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Oddaja za	mladino — 18.40 Pestro mešano	—	18.55	Spori
—	19.00	Nekaj za dobro voljo —	20.15	Citati in	razu-
RADIO, PROGRAiM
meti — 20.30 Drugi šoferski izpit — 21.00 Za začetek zime — 21.30 Popevke.
Torek, 22. december:
I. program:	8.00 Ljudstvo igra —	8.45 Domači
zdravnik — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Vedno veseli — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncerl —
18.10	Iz prve roko — 19.00 Ljuba mama! — 19.15 Kako bi se odločili Vi? — 20.15 »Češnjev vrl", komedija —
22.10	Okno v svet.
Sreda, 23. december:
I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 Roman — 16.00 Igra Vam mali dunajski radijski orkester — 16.30 Knjige za božič — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.25 Sestanek s šefom — 18.55 Športna poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Zabavni koncert — 22.10 Okno v svet.
četrtek, 24. december:
I.	program: 8.00 Zveneče plalno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 13.00 Mladina igra — 13.25 Za naše maie poslušalce — 14.30 Božične pesmi iz Italije, Francije Španije in Anglije — 15.00 Pravljice — 15.45 »Noč 24. decembra" — 15.55 Zveneči mozaik — 16.30 Tirolsko družine igrajo — 17.50 Predno sveča gori ... —- 18.0C Za božič — 18.30 Mladinska ura — 19.15 Priljubljene viže — 20.04 Slušna igra — 21.25 Veselite se zdaj —
22.00	Operni koncert.
II.	program: 6.05 Predno odidete — 7.10 AAajhen kalendarij — 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.00 Pesmi in glasba — 12.03 Za aviomobilisle — 13.30 Za ljubitelja opernih melodij — 14.40 »Zvezdni mlin" 15.00
------------------------------------------------^
Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o l z e r, p. Sf. Vid v Podjuni.
Povsod je božič — 15.30 Zveneči otroški svet — 16.00 Oddaja za žene — 16.34 Praznična glasba — 17.10 Znane pesmi — 17.35 Večerna glasba — 18.00 Govori zvezni minister za nolranje zadevo —	18.33 Mali solistični
koncert — 21.05 Nemška božična igra.
Pefek, 25. december:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —- 7.00 Božično jutro — 9.00 Pisan šopek melodij — 11.30 Veselile se vsa srca — 13.00 Operni koncerl — 13.45 Iz domovine
—	16.00 Otroški oder — 16.30 Nekaj za zabavo — 17.05 Danes je zame praznik — 18.00 Nehislorično kramljanje
—	19.00 Šport — 20.10 »Skrivnost", opora Bedriha Smetane — 22.10 Okno v svet.
II.	program: 7.05 Vesela glasba — 8.00 Glasbeni
jutranji pozdrav — 9.00 Oporni koncert — 10.05 Veselo in lepo cd A do Z — 11.30 Orkestralni koncerl — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Z( ljubitelje operetnih delodij
—	16.00 Hopla — plešemo — 17.55 Na bol'h in črnih tipkah — 19.30 Nič kot prosenečenja — 20.00 Zveneča snežinka — 21.15 Božična noč v starem Dunaju — 21.45 Spori,
RADIO LJUBLJANA
Poročilo dnevno: 5.05. 6.00. 7.00, 13 00. 15.00. 17 00. 22.00
Sobota, 19. december:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Redi bi Vas zabavali — 9.00 Šolska oddaja: Kaj nam je p ,vedala luna —- 9.30 Revija jugoslovanskih pevcev in samospevov 10.10 Kalejdoskop prijetnih melodj — 10.40 Pojo Invalidski pevski zbor — 11.50 10 minul s triom Bardorler — 12.00 Ciganski napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Majhni zabavni ansambli
—	13.45 Priljubljene operne arije — 14.40 Voščila —
16.00	Slovenska pesem od romantike do danes — 16.30 Za rarvodrilo in zabavo — 17.10 Glasbena križanka — 18.15 Od tu in tam — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino •— 21.00 Zvoki za prijeten konec tedna.
Nedelja, 20. december:
6 00 Nekaj domačih — 6.30 Godba na pihala — 8.30 Intormezzo na klavir — S.00 Ura popevk, melodij in ritma — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lahek koncert za podeželje — 14.15 Voščila — 15.30 Zabavni potpourri — 16.00 Humoresko fega ledna — 16.20 Mali mozaik melodij — 16.50 Dežela smehljaja — 18.45 Mozart: Mala nočna giasba — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 Skico iz življenja Richarda Wagnerja.
Ponedeljek, 21. december:
5 00 Pisan glasbeni spored -— 8.05 Skladbe za harlo
—	8.25 Ljubljanski jazz ansambel — 8 40 Umefno pesmi
pojo Planinski okle! iz Maribora — 9.20 Za ljubitelje Beothovna — 10.10 Popevke so vrstijo — 11.00 Uvodni takti — 12.00 Indonezijske popevke —	12.15 Radijska
kmečka univerza — 12.25 Narodne v priredbi Karla Pahorja — 13.30 Od 1u in lam — 14.25 Šolska oddaja: Tolminski punt — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Listi iz domače književnosti — 16.00 V svefu opernih melodij
17.10	Šoferjem na pot — 18.15 Trio orglic Andreja Blu-mauerja — 20.45 Kulturni globus — 21.00 Jesenski listi.
Torek, 22. december:
5.00	Budnica — 5.30 Po naši deželi — 6.15 Pisan glasbeni spored za dobro jutro — 8.05 Svet v orkestralnih barvah — 9.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij — 10.10 Izberite melodijo ledna — 12.00 15 minul z Vaškim kvin-
tetom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet pevcev — pel popevk — 12 40 Posmi bratskih jugoslovanskih narodov — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 S sporedov jugoslovanskih opernih gledališč —	14.40 Vesela godalo
—	15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Voščila —■
10.00	Iz zbornika spominov — 18.20 Lepe melodije —
18.45	Razgovori o modnarodnih vprašanjih — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 23. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.30 Glasbene razglednice — 9.40 Iz filmov in revij — 10.10 Popularne orkestralno melodije — 11.00 Z evropskimi plesnimi orkestri
—	12 00 Zaključni prizor iz opere »Turandot" — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Pozdrav iz Sarajeva — 13.45 Kvin'et Jožefa Kampiča — 14.25 Na Silvestrovo nekega leta — 14.55 Zvoki s harfe — 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek cb potih — 17.30 Za razvedrilo in zabavo —
18.45	Domače aktualnost: — 20 00 Ali jih poznate?
Četrtek, 24. december:
5.00	Dobro jutrol — 8.05 Radi bi Vas zabavali — 8.40-Moški zbor »France Prešeren" iz Kranja — 9.00 Iz naših koncertnih dvoran — 10.35 Izbrali smo za Vas — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Lahka glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Kmečka godba Vam igra — 13.30 Od popevke do popevke — 14.40 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 S knjižnega frga — 16.30 Iz arhiva zabavne glasbe — 17.10 »Mrzel ve'er febe žene .
Opozorilo bralcem!
Prihodnja številka »Slovenskega vestnika 44 bo izšla v povečanem obsegu pravočasno pred prazniki
17.30 Veliki zabavni orkestri — 18.00 Turistična odd°i°
—	20.00 Ceirtkov vučer domačih pesmi in napevov
20.45	Pojo Los Caribes — 21.00 Ljubezenska °e * vzhoda.
Petek, 25. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Poje	zoor
»Zarja* — 9.20 Majhni zabavni ansambli ^ Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.10 Skrinjica s po pevkami — 11.00 Plesna glasba — 11.30 Družina in don>
—	11.45 Pojo 2onski vokalni kvartet — 12 00 Zvoki * cifer — 12.25 Odlomki iz Smetanove opere »Prodana nevesta" — 13.50 Mali vokalni ansambli — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Petkov koncerl ob štirih — 17.20 Lepe melodije — 18.00 Človek in zdravje — 18 15 Polke in valčki na gorenjsko motiviko — 20.15 Tedenski zunanje-političnl pregled •— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.