List 51. I Tečaj LVIII i po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino preje ma npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 21. decembra 1900. Politični oddelek Volilni boj je bil prav za prav samo na Notranjskem Politični oddelek. *n na Dolenjskem. V gorenjskih in v ljubljansko-litijsko lU^^^ ribniških ob6inah ie napredno narodna stranka pač po stavila svoja kandidata, a to sta bila samo „Zahlkandi Volitev v kmetskih občinah. a i se tudi čisto nič potrudila nista, da bi zmagala sredo se je bil veliki volilni boj za državno- data Značilno pa je, da ravnatelj Pire » ki si je za Bohinj zborske mandate kranjskih kmetskih občin. Ta boj se je končal z zmago dosedanjih poslancev, vender ta zmaga mogla katoliško-narodna stranka pridobil znamenitih zaslug in se za Bohinjce ekspo niral tako » da prišel celo s sodiščem v konflikt, v ni taka da bi se resnično veseliti. Stranka je sicer z največjim naporom in z največjimi žrtvami ohranila svojo posest, to pa tudi jedino zadoščenje, ki ga more imeti. Izid volitev v kmetskih občinah je naslednji: bohinjski dolini ni dobil skoro nič glasov. To je pač izraz najgrše nehvaležnosti. i™ Tudi v Pfeiferjevem volilnem okraju se naprej, da je zmaga Globočnikova nemogoča. vedelo Globoč- nikova kandidatura je imela v prvi vrsti namen ? pre I. V volilnem okraju: Ljubljana-Vrhnika Litija-Za dramiti ondotno ljudstvo. Uspeh je bil jako velik. Najbolj tičina-Velike Lašče-Ribnica je bilo oddanih 6264 glasov, značilno je, da je Pfeifer propadel v Krškem in Kosta- Izvoljen bil Ivan Ven ca j z, ki je dobil 5411 glasov, njeviškem okraju torej v tistem okraju, kjer stanuje, in dočim je njegov protikandidat 815 glasov. Josip Lenarčič dobil kjer ga vsakdo pozna, in da so ga rešili samo volilci iz novomeškega in črnomaljskega okraja, torej tisti, ki ga II. volilnem okraju: Kranj-Škofja Loka-Tržič- žisto nič ne poznajo. Kamnik-Brdo-Radovljica-Kranjska Gora je bilo oddanih 6367 glasov. Izvoljen bil Josip Pogačnik j ki je Za Povšetov in za Žitnikov mandat je bila kleri dobil 5429 glasov, dočim je njegov protikandidat Gustav Pire dobil 915 glasov. kalna stranka sama v največji stiski. Računala sama z eventuvalnostjo propada in vsled tega napela najskraj nejše sile. Povše je zmagal z večino 549 glasov. Za III. volilnem okraju: Postojna-Ilirska Bistrica- zmago se ima zahvaliti samo okolnosti,-da se je udele Senožeče-Vipava-Logatec-Lož-Idrija-Cerknica danih 5363 glasov. Izvoljen bil Ignacij Žitnik bilo od- . ki žilo volitve v kočevskem okraju jako Oddanih je bilo v kočevskem okraju malo volilcev. 628 glasov, in je dobil 2839 glasov dočim je njegov protikandidat sicer 453 ?a Zupančiča in 175 za Povšeta. Kočevski okraj ima 21.000 prebivalcev. Trebanjski in žužemberski volilnem okraju: Novo mesto-Krško-Kosta- Jih imata skuPai ravno toIiko> a v tem> k<> Je bilo v Ivan Božič dobil 25 lb glasov. IV. njevica-Črnomelj-Metlika je bilo oddanih 4883 glasov. y Izvojen je bil Viljem Pfeifer, ki je dobil 3072 glasov, dočim je njegov protikandidat Ivan Glob o čni k dobil 1803 glasove. volilnem okraju: Kočevje-Trebnje-Žužemperk- V. Mokronog-Radeče je bilo oddanih 3852 glasov. kočevskem okraju oddanih 628 glasov, jih je bilo trebanjsko-žužemperskem oddanih 1534. To kaže, da se Kočevci niso udeležili volitve. Če bi bili volili, bi danes Povše ne bil več državni poslanec. » Najbolj je vse javno mnenje presenetil propad Bo > Izvoljen žiča na Notranjskem. Božič je propadel za 321 glasov in bil Fran Povše, ki je dobil 2198 glasov, dočim je sicer vsled malomarnosti njegovih lastnih pristašev njegov protikandidat Fran Zupančič dobil 1649 glasov. Ko bili količkaj resno delali » bi bil Božič zmagal Katoliško-narodna stranka svoje zmage seveda dr. Schaffer, v finančni odsek pa so bili voljeni po zelo vesela, ali to veselje ni povsem opravičeno. Stranka slanci: grof Barbo, Grasselli, Hribar, Kalan sicer ni ničesar izgubila, ali izid volitev kaže, da je na- Luckmann j dr. stalo po deželi mogočno gibanje kmetskega ljudstva zoper Povše katoliško-narodno stranko, katerega gibanja se katoliška nikar, stranka lahko po vsi pravici boji. Majaron, Modic i dr. Papež » » dr. Schaffer, baron 8chwegel in Viš tem je bil dnevni red končan. Došle peticije so Deželni zbor kranjski. . seja dne 19. decembra 1 9 0 0. Predseduje deželni glavar Oton pl. De tela. Vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in vladni tajnik Haas. Otvorivši zasedanje pozdravil je deželni glavar po slance in deželnega predsednika ter omenil, da je dežel- se odkazale deželnemu odboru, da jih predloži, kadar se bo zasedanje nadaljevalo. Na to deželni glavar za ključil sejo. Prihoduja seja bo v petek 21 m. ob 10. uri dopoludne. Politični pregled. nemu zboru odmerjen le jako kratek čas za delovanje. Rešiti mu je dve predlogi: budgetni provizorij in vladni Ta liive Bilo Volitve v Galiciji. Letošnje državnozborske so prizadejale vladajoči poljski stranki mnogo vo- skrbi. se je bati, da poljsko „kolo" v bodoče ne bode toli močno, kakor je bilo prej. načrt zakona o uvedbi doklade k državni žganjarini ostalo prejšnje posestno stanje 9 mandatov. Stranka slednja predloga je posebno važna Stojalovskega je pridobila dva mandata, volitve so pokazale nasprotno : patra polj ska ljudska pa to predlogo hoče zgubila dva. Socialisti so zgubili en mandat, tudi Malorusi to vlada podpreti dežele. Ves čisti dohodek povišanja se pridobili en mandat, padel pa je jud Levicki, torej mož one razdeli mej dežele. Dežele, ki niso pobirale posebne na- skupine zastopnikov poljskega kluba, ki so vedno tlačanili klade na žganje. bodo vsled tega mnogo pridobile. Nemcem. Kranjska dežela že itak pobirala naklado na žganje. Shod čeških zaupnih mož V nedeljo se je sešel Dobivala bo od vlade samo 323.000 kron na leto, kar v Pragi shod čeških zaupnih mož Prišli so skoro državni poslanci in drugi upi je jako malo. Vladni prispevek bo znašal 545.000 kron vzoči so bili tudi možj iz cele Češke prejšnj Na manj kakor doklada vlado birati doseglo se je porazumljenje z Prvi Kaizl, Engel, Herold, Pacak in Podlipnv se oglasil k besedi dr. Herold V svojem govor vsled katerega se za dobo 9 let dovoli deželi po-doklado do tistega zneska, kakor jo je pobirala doslej. Dežela dobi vsled tega za 9 let stalen dohodek. obžaloval, da ni prišlo do edinosti med Mladočehi in agrarci rekel je, da če kedaj, mora sedaj biti složen ves češki narod incip češkega državnegi Čehi morajo v prvi vrsti povdarjati prava Dr Herold je tudi rekel, naj se državnozborskim kan Glavar je dalje naznanil, da je izvršil sklep dežel- didatom pusti glede taktike prosta roka Bivši državni po nega zbora, 8 katerim se mu je naročilo, čestitati cesarju slanec Karol Adamek pa je med splošnim odobravanjem hudo o njegovi sedemdesetletnici, ter končno pozval poslance, da zakiičejo cesarju trikrat „Slava « m » Hoch « čemur so se poslanci stoje odzvali. prijemal agrarce svoja posebna pota oklic izide te dni. hočej v tem važnem trenotku hoditi ter oškoditi s tem češki narod. Volilni v Deželni predsednik baron Hein je pozdravil po- Državnozborske volitve v Trstu V Trstu so slance v imenu vlade ter kladi prosil » naj se predloga o do- postavljeni v V. kuriji nic mauje nego štirje kandidati kaniidirajo dr. Ryb progresovci profe Slo Atilijž državni žganjarini nujno reši Zajedno je izjavil, Hortisa, socialni demokratje pa njih mojstra Ucek da bo vlada vsem velikim razpravam deželnega zbora sledila z tem kandidatom pride četrti in to je zanimanjem ter zbornico podpirala v njenem dr. Dom p bivši tržaški župan katerega kandidira takozvani odbor neod delovanju. visnih tržaških meščanov Progres kandidatura Dompi Zbornica je potem na predlog deželnega glavarja gledati na prste tržaškim jeva jako peče, ker uživa ta mož ki je začel kot župan hudo em, posebno pa v plino se izrekla, da se vladna predloga o dokladi k žganjarini odstopi finančnemu odseku z naročilom, da o njej poroča v 24 urah, tako da jo bo deželni zbor lahko rešil še 21. t. m. baj pri poštenejših Italijanih veliko zaupanj Slovenci to- se tudi prav pridno pripravljajo za ta volitev in je že zdaj mogoče, posebno ako tori sak Slovenec svojo dolžnost, ter odda na dan volitve svoj glas za dr. Rybařa. da pride mej njim in dr. Dompierijem do Nadalje je glavar naznanil, da sta opravičila svojo Italijani jedne in druge barve oži volitve. Seveda skupno potem delovali in bi bil iz- odsotnost poslanca baron Schwegel in baron Wurzbach volien dr- Dompieri A že to, da bi prišlo v Trstu v V. ku P Ji ■ _ í I U III K I . J S EÉ U ! i ' I! Î •»• t Ti I • • • /-N* • ^ ^ • ^ _ - - posl. vanjem izvedeli Murnik, o katerem so poslanci gotovo z obžalo » da obolel pa je vzel dopust za tošnje zasedanje. Glavar je tudi omenil, da riji med Italijanom in Slovencem do ožje volitve, bilo bi jako značilno ter bi služilo javnosti v dokaz, da ni vse tako čisto italijansko v Trstu, kakor hočejo ta italijanska glasila pri- bil na kazovati onim mesto ces. svetnika Murnika poklican njegov namestnik poslanec Grasselli v deželni odbor. Bolgarska tržaških razmer ne poznajo. V Bolgariji so čudne homatije, katere provzroča deloma položaj v Macedonij deloma Seja se je potem pretrgala da so se poslanci do- žavno finančno stanj pa slabo dr Radi teh homatij je prišlo novič do govorili glede volitve v finančni odsek. Izvoljeni so bili: za reditelje poslanca grof Barbo in Lenarčič. spremembe v ministrstvu. To ministrstvo je sestavil šef prej šnjega ministrstva I v a n č težavni posel )e zdaj prevzel tudi finančnega ministra. Touč za verifikatorja poslanca Jelovšek in prejšnjega kabineta, je postal minister vnanjih zadev tudi zelo člen Drugi ministri P e j e v so : (pouk), D an če v (pravosodje), Pitorov (trgovina), kolikor so jim je napravili njihovi vojaki,-potem naj si drznejo zadev je dobil neki general, Papri ko v (vojska). Ministrstvo notranjih kaj zahtevati od Kitajske. hoče preustrojiti vso notranjo upravo nekako po vojaško in je začel delo s tem, da je na- domestil mnogo odličnih uradnikov z ljudmi vojaškega stanu Različne stranke, zlasti Cankovisti in Radoslavovci pa so nezadovoljni z ministrstvom in računajo na pomoč Macedoncev Francija. Francozka vlada vimi „slavnimi" čini. Ministrstvo je se je proslavila z no-sprejelo zakonsko osnovo zbornice o zaplembi cerkvenega premoženja. Po službeni statistiki znaša premoženje kcngregacij Že krčmarskih zadrugah v eno milijardo frankov. Gaulois" računa, da je tega premoženja 435,414.912 marciju se govorilo razpravljalo o List r frankov, ker se bolnice, sirotišča in šole ne obrtnih zadrugah v odboru „Trgovskega in obrtnega smejo računati. društva Zakaj se že takrat ni šlo na delo, ko se je Kongregacij je 1231 z 160.000 redovnikov, s 30.000 možkih Republikanski listi pa precenjujejo pre- in 130 000 ženskih. moženje krščanskih zavodov promotrilo te obrtne zadruge v smislu dne 114 zakona z na 10 milijard in vlada zapleni eno milijardo, da je zaplenila samo deseti del. 23. februvarja 1. 1897. (drž. zak. št. 63), zgolj s govore, če stališča bistvenega namena zadrug, o tem tu ni umestno Nadalje je vlada sprejela osnovo zakona o amnestiji vseh v Dreyfuísovo pravdo zapletenih kaznjencev, razun antisemitov. govoriti Misel pa je živela mej interesenti. Naenkrat pa je vsplamtelo Slučaj dogodek ki s krčmarskimi Vojna v južni Afriki Angleži so doživeli občuten poraz. Lord Kitchener brzojavlj Pretori nov da je zadrugami na delo. v indirektni zvezi, je vspodbudil delavce Ni hvalevredno » da uresničenju določenega armado generala Clem galiensbergu .napadlo 2500 dne 13. t. m. zjutraj pri Ma Burov in Bfverja Boj je bil pod poveljstvom Delareya načrta, določenega podjetja, za določen stan. kakor poraženi. Padlo je 5 Častnikov zelo vroč, Angleži so bili popolnoma nosti druge je tako velikanske važ so na pr. krčmarske za za krčmarje, vspodbuja vspodbudi dogodek mož, 555 mož in 18 Čast nikov pa se pogreša ostanki se je Clements vrnil v Coman narodno-gospcdarski efernega tu lokalnega po donek. Kitchener je odposlal na bojišče več višjih častnikov mena a tudi burske čete se množe Nad 800 konjih je dobilo nalog da mož infanterij na po novem letu odide v južno Navadno je potem tako ustanovljeno podjetje eno- stransko; glavno njegovo delovanje se potem koncentruje okoli tega, kar dalo povod k ustanovljenju Afriko. Z Malte se odpelje 400 mož. Lord Kitchener je dobil nujno naročilo, da prej ko prej dokonča vojno v južni Afriki In tega naj se obvarujejo ustanavljajoče se krčmarske in se naj posluži v ta namen vseh sredstev so mn na zadruge. Delokrog krčmarske zadruge je tako obširen $ razpolago. Taka sredstva je tudi že začel uporabljati Mesto in tako znamenit, da mu treba posvetiti največjo pažnjo Johannesburg, v katerem je prebivalstvo po svoji večini na- Gospode propagatorje ideje: združiti vse slovenske krč f * | * — , i T |U- V < K * od trnjaste marje v krčmarske zadruge, prosim, naj nikar ne pozab klonj žice. da Buiom, je ukazal obdati z gosto nikdo ne more dovažati v mesto ograjo v • • i živil. Ustanovil pa ljajo pravega namena obrtnih zadrug v obče, ki je v še neko posebno vrsto vojaške garde in angležkih naseljencev. veščih krajevnih razmer. Ta garda" ima nalogo moriti , . . v in požigati, kar jej pride v roko burskega naroda in njega da Je namen krčmarske zadruge tudi prevzemanje užit- lastnine. S takimi dejanji si hoče pridobiti bojno slavo ta človek, ninskih davščin in doklad na svoj račun. Saj vender pri uzornih pravil razložen, ter nikar preveč ne akcentujej da ie Vojna na Kitajskem čas zelo neprijetne Kitajske prihaj zadnji Dogajati so se namreč začele stvari zavednem našem obrtniku more zavladati spoznanje onega ostalega, kar proža krčmarska zadruga svojim članom. ki padajo naravnost na rovaš jednega dela mejnarodnih za- Svojega mnenja o užitninskih davščinah v deželi goriški veznikov. Kakor se namreč poroča, niso Kitaj zavlačuje mirovna pogajanja, marveč faktor oni zavezniki ne morem sedaj-le izreči, ker mi ni znano, kako si ». w prišli na Kitajsko špekulirat, in ki čakajo ugodne prilike jim pade v roke masten kos kitajske pečenke. Podkralj so da Li- želni odbor goriški misli celo stvar obče sem mnenja > ker deželna uprava pošteno misli z vsemi depa 80- Hung-Čang bi bil že rad sklenil mir, a poslaniki imajo vedno deželani, kjer se ne protežuje jednega dela na škodo kake nove zahteve in pretveze. Posebno čudno se vedeta drugega, da tam je najboljše, da prevzame užitninske nemška in angležka vlada mej tem ko nemško vojaštvo na- davščine dežela! stopa proti kitajskemu prebivalstvu obojega spol nezaslišano surovo. Vsled tega in ker je vsled slabe letine, opustošenj Pa nazaj k stvari! Kakor rečeno pri ustanavljanju in poč dela kitajski narod začelo je z nova vreti in pripr pal elikemu siromaštvu y krčmarskih zadrug mora odločevati eeli namen ne pa Kitajski Kitaj dobivaj po hišah in raznih skrivališčih, as zahteve ugonobiti tujce prej skrivaj Po celi se nov silovit ustanek po jeden delek namena! Dalje: krčmarske zadruge, ko se orožje in ga je polno jedenkrát ustanove, ne smejo ostati samo ustanovljene, ko prej Kitajski gre samo en bi bil potem da zopet mir v državi. Stradajoče ljudstvo hoče storiti konec bedi ali pa umreti v boju. Vprašanje pa je, ali bodo tujci uztra temveč morajo bdeti ter skušati izvrševati in izvršiti svoj bistveni namen. Zato se naj ustanovi centralna krčmarska zadruga, katere svrha bodi, vspodbujati krčmarske jali, ko bukne splo ustanek, Ker težko, da dolgo preživeti, kajti reke so plitve in zamrznjene ter niso za se mogli zadruge po deželi ter paziti, izvršujejo li te svoj namen plovbo v splošnem preti na Kitajskem letos huda zima Meseca januvarja utegnejo dcživeti tujci hndih presenečenj Kitaj Glede varja že prorokuj odškodnine. da ta Čas obračunaj s sovražniki Bodi pa še dodano, da bi bilo tudi za druge obrtne stanove, kakor krojače, črevljarje, mizarje itd. prav velike važnosti, če se združijo v krojaške, črevljarske j mi jo terjajo velevlasti od Kitajske, odgo- zarske itd. zadruge. Vedeti treba, da svet okoli nas kitajska vlada, naj prej Evropejci plačajo Kini škodo napreduje z neznansko silo, in če nočemo zaostati j mo * ramo tudi mi iti z njim, to je: moramo tudi mi napredovati. Zlasti velja to, ker se tiče obrtnikov. Stroj nima obzirov in respekta; služi pa vsakomur, kdor ga more kupiti, nasičevati in oskrbovati. K. \ Maloobrtni kredit Ministrstvo trgovine je ravnokar izdalo stenografiški protokol enkete o maloobrtnem kreditu i ki se vršila v maju tekočega leta Reči se sicer ne more, da bi ministrstvo ta protokol izdalo s kako hitrostjo. Vender pa smo ga videli nekoliko popřeje od drugih vladinih publikacij. Protokolu so priložene vesti o pismeni enketi, katero je ministrstvo 1. 1899. priredilo, ki pa je bilo, mimogrede rečeno, vse drugo le ne uspešna, in pa uvod i ki nam pove i zakaj se Je bila ta enketa sklicala. Leta 1892. se piše v uvodu je pričelo ministrstvo trgovine akcijo v podpiranje malega obrtništva, kateri svrha je: ohraniti srednji rokodelski stan, ojačiti ga in mu omogočiti tekmovanje z veleobrtjo. Ta akcija sicer pokazuje prav mnogo uspehov, ali ob jednem se je pokazalo, da bi ne zadostovalo samo, pa še boljše tehniško m zadružno organizovanje rokodelstva i kajti njegovo kon- konkurenčno zmožnost težkoče, kako si preskrbeti kurenčna sredstva. Organizacija rokodelskega kredita je zaostala daleč za organizacijo kredita pri drugih stanovih, glavno pri veleobrti, pa četudi rokodelstvo sorazmerno več potrebuje kredita nego drugi stanovi. Istotako ne-dostaja obrtniku potrebnega konkurenčnega kapitala. vsem tem pa mora obrtnik dajati Pri svojim naročnikom daljši kredit, včasih celo na nedoločno dobo; svoje dolž nosti pa mora prav točno izpolnjevati. Veleobrtniku pa tu drugače; dobi za svoje izdelke menico, katero more takoj eskomptovati! Obrtnik dobi težko kredit pri sedanji organizaciji, zlasti če nima imetka. Sicer je tu še privatni kredit, ali ta dela obrtnika odvisnim od up- nika. Preiskovanja so pokazala, da je skoro povsod » kjer je propadlo kako rokodelstvo » sodelovalo pomanj kanje kreoita. poslednjem času se obrnila občna pozornost na to vprašanje. Pozvalo je vse trgovinske zbornice, da mu podajo vesti iz svojega okraja. Trgovske in obrtne zbornice so odgovorile na vprašanja. Iz odgovorov je pa bilo videti kredita. i da velika nejednotnost pri organizaciji celega uvoda je razvidno j da vprašanje o maloobrtnem kreditu tudi od strani vlade smatrano za aktualno, za stvar, katero treba rešiti čim preje. Obrt- i ništvo se seveda ne sme dosti zanašati na vladine akcije temveč mora samo ugibati, samo razmišljevati, kako bi se rešilo tako vprašanje. Obrtnik sam ve najbolj, kje ga črevelj žuli. Obrtniških organizacij dolžnost pa je, da se marljivo pečajo s tem vprašanjem ter ga natančno študirajo. premogovi krizi. Zadnje leto je postal premog znatno dražji. liju 1899. so prodajali meterski cent v Rimu ju- po 1*32 gld., v septembru istega leta po 144 gld. Na začetku tekočega leta po stavki pa je veljal meterski cent 1 68 gld. Leta 1898. pa še veljal 1 25 gld. Kakor videti, za eno samo leto je stopila cena premoga za 54 do 58 kr. pri meterskem stotu. In razne vesti se že širijo, da bo premog še dražji. Za vzrok te dragote se navaja razno. Organ centralne zveze avstrijskih indu strijalcev. „Die Industrie" poroča na temelju svojih infor macij, da današnja premogova kriza ni nastala mogoče vsled nedostatka premoga, temveč vsled tega, ker so ve lika obrtna podjetja » boječ se s da ne bila na zimo brez premoga, kakor je bilo temu za časa stavke, več premoga naročila, kakor ga v resnici potrebujejo. Ta velika naročila* ki so dvakrat, trikrat večja s kot pa druga leta, so provzročila stopanje cen. Ta naročila bodo pa kmalu izvršena; ob jednem bo tudi več premoga, kajti tako velika naročila provzroče, da bo tudi produkcija premoga večja. Tudi amerikanski premog se je začel privažati k nam. Avstrijski Lloyd si ga je zadnje dni preskrbel 10.000 ton. Člankar v „Industrie" prihaja do z mnenja, da se današnji premogovi krizi odpomore regulacijo povpraševanja in ponudbe. Svari industrijalce, naj bodo previdni ter naj ne naročajo več nego v resnici resnice tiči v članku „Industrie". potrebujejo. Precej Momentalno velikansko povpraševanje zdraži blago, ki pa —r í""*'r " ser™ * ý ' ff • kg ^r+T _ ^k a^itaTI. ^JAJS* . ■feibj * £ » H^H je mahoma cenejše, če je ponudba večja. „Industrie" želela i da bi bilo povpraševanje od strani industrijalcev manjše, kajti tega posledica bi bila, da bi bila ponudba od strani lastnikov premogovih jam večja in cene zmernejše! Posli ljubljanske kreditne banke so. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev in valut posebno rent vseh vrst, zastavnih pisem, železniških prioritet, akcij, sračk, nemških mark, laških lir, rubljev ? i amerikanskih dolarjev itd. Vnovčevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk. Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk, zastavnih pisem in prioritet. Vinkulacija in devinkulacija vrednostnih papirjev vseh vrst najkulantneje. Kavcije vojaških ženitev, kakor tudi vse druge kavcije v vrednostnih papirjih preskrbuje ceno. Denarne vloge obrestuje od dne vloge do dne vzdiga s 4 % in izplačuje tudi večje zneske proti zelo kratki odpovedi. Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. Sprejemanje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje. Revizija izžrebanih številk in odrezovanje kuponov. Eskomptovanje menic kulantno in ceno. Incasso menic na vse tuzemske in inozemske bančne trge. Dovoljenje domicilovanja menic izven Ljubljane v zvezi z banko stoječih strank. Stavbni krediti s primerno podlogo najkulantneje. Blagovni oddelki. Nakup in prodaja blaga v komisiji. Poleg tega bodo se vse druge v bančno stroko padajoče transakcije najskrbneje izvrševale. Živinoreji treba trdne podlage. Ako hočemo od semenskih rastlin pridelati veliko take rast dobrega semena, odbrati moramo za seme line, ki so pravilno in dobro razvite. Po takih rastlinah se najbolj ravna dobrota novega semena in po takem se- Ako dosledno tako menu zopet dobrota novih rastlin, ravnamo, imamo zmeraj lepo seme in zmeraj lepe pridelke. Prav tako kakor pri rastlinah, treba nam je delati tudi pri živini. Tudi pri živini treba nam je odbirati za pleme lepo zraščene in dobre živali, da pridemo do bolj- kakor se radi izra- šega prirej ka, t. j. do dobre „sorte", zimo. Take lepo zraščene živali so najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek naše živinoreje, a treba jih je v ta namen po več let rediti, da se dobi po njih kaj dobrega zaroda, s katerim se zarede in razširijo dobre lastnosti plemena. Ako take živali vrh tega še skrbno izrejamo in dobro krmimo, potem se živina od roda do roda izboljšuje in postane v vsakem oziru bolj koristna in dragocena. Tako ravnajo po vsih naprednih deželah in tudi pri nas bo mogoče le po tej poti dovesti našo živinorejo na tis stopinjo katero zavzema po drugih deželah. Kaj pa pri nas opazujemo? Kaj ne delamo ravno tako? Ne! Kar se dobrega in lepega izredi, se sproti vnanje kraje, tako da so dobrimi lastnostmi za iz- V proda in sicer večinoma prodane lepe živali s svojimi boljšanje domače reje popolnoma izgubljene. Vse lepe in dobre krave se sproti prodajo, večinoma za Gradec i doma pa ostajajo že Bog zna kolikokrat prekupljene vali, ki so dvomljivih in nestanovitih lastnostij za pleme. Taka reja nima nobene trdne podlage, in s tako rejo ne pridemo v živinoreji nikdar do tistih uspehov, katere so dosegli po drugih deželah, m po katerih bi morali tudi mi hrepeneti, ako si hočemo izboljšati svoje gmotno stanje. Prepričan sem, da vedo tudi naši živinorejci ceniti, kolike vrednosti so dobre krave za izboljšanje domače reje. Žalibog pa, da s malo zmenimo, m da e v premnogih slučajih zato pre-prodajamo sploh vse, kar se da dobro v denar spraviti, glede pri tem na hipne ko ne pa na to, da spodkopujemo s takim ravnanjem ri8ti, edino pravo podlago, na katei bi bilo mogoče doseči v nekoliko letih zares dobre in stanovito ugodne uspehe Drugod so živinorejci v tem pogledu veliko bolj pre udarni in ne prodajajo dobrih krav iz hleva, toliko časa ne, dokler so dobre za pleme in za užitek kravo, ne iz gmotnih potreb ? ampak za to, ker mu ponudi kravji kupec lepo ceno in ga toliko časa pregovarja, da se spusti v kupčijo. In teh kravjih kupcev mrgoli po deželi. Vsak teden ga imaš skoraj pred seboj. Ti ljudje vedo za vsak hlev, za vsako kravo, in poberejo vse i kar je količkaj porabnega. Zadnji čas je, da se vsaj boljši živinorejci vzdra da mijo, in da s svojim dobrim izgledom vplivajo na to, se lepe in dobre živali ne prodajajo, ampak doma ob-drže za zboljšanje domače reje, kajti lepe in dobre krave so v rokah skrbnih živinorejcev najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek domače živinoreje. Kravjim tiste prekupcem pa naj se prodajajo ki niso za pleme dosti vredne in za katere ako jih dobi mesar v roke. krave s teleti ni škoda » » v i Osveta. Spisal Zmago Kračmanov. (Konec ) . Kakih 500 korakov proti jugu od vojašnice mesta nahaja se majhno, a lepo s travo obraščeno vežbališče ob času odmora v hladu zbere posadke omenjenega mesta. Košate murve in pritlikave smokve rastoče okrog vežbališča vežejo dovolj sence, da se zamorejo utrujeni vojaki odpočiti. Radi prijetnosti kraja in bližine mestnega perivoja, se tu vsaki večer polno občinstva, da se navžije svežega zraka. Zlasti mladina najde tu obilo zabave. Veselo petje spremljano z milimi glasovi mandolin in kitar čuje se od vsih stranij, tu se koketuje, tu se razodevajo čuvstva in tajnosti mladih src. Tako se godi tu vsaki večer do solnčnega zahoda z nastopom noči vrnejo s sprehajališča v mesto ter na dalj uje jo svojo promenado na glavnem trgu Le oni î ka terim je bog Amor dal dovol poguma ostanejo navadno še pozno v noč na vežbališču, in da zamorejo tu rastoče murve in smokve svedočiti, povedali bi mnogo o Romeju Juliju. Baš radi teh zakasnelih sprehajalcev prihaja patrolja, da „očisti vojašnice vsako noč ob 10. uri prva vežbališče. To se ponavlja vsako malokedaj se vrnejo vojaki v stražnico brez uspeha. iU uro do zore m vojašnici se ravno izvršil večerni raport » inspecijski organi odhajali so svojim stotnijam možtvo po hodnikih in stopnicah že na slamnicah, ležalo ter sanjalo o boljših časih, le tu pa tam čula se je koja Resnica je, da so v mnogih slučajih denarne stiske poluglasna popevka o kraljeviču Marku in o kujar Da- s kojo si je koji „corporal du juar" preganjal tisti vzrok, vsled katerega se prodajajo dobra plemena nilu živali od hiše, a v mnogih slučajih je temu kriva tudi dolgčas in spanje tista lahkomiselnost in tisto že nekako vcepljeno nagnjenje do barantije, Edino v stražnici bilo še polno življenja > ki se pojavlja pri mnogih naših živinorejcih, kajti gospod kadet poučeval je s kričoćim glasom vojake i Marsikateri gospodar proda svojo lepo in za pleme dobro kako se morajo na straži vesti odredil možtvo, katero a vsako se mura uro pregledati vežbališče, ter strogo naročil, Milan in Gjuro prijela sta krotko žival, katera jim sakogar aretovati, kogar se najde v noônem je brez obotavljanja »ledila med njima šel J« su na vežbališču. Zapovednik straže moral je povelje pred njimi korakal je Vazilij vesel in zadovoljen i osel, a da se inoviti in šele potem zapusti kadet stražnico ter odide ne vrne brez uspeha v stražnico inspecijsko sobo k počitku Točno o polunoči javil je Vazilij desetniku Jovan Tri četrt na jednajsto uro vrne se prva patrulja Aračiču da ie na vežbališču aretoval osla. kojega na slučajno brezuspešno. Točno ob jednajsti uri zapusti dvorišču stražita tovariša Milan in Gjuro. treh mož vojašnico, ter odide po uga patrolja, obstoječa iz isto Vazilij Vucemilovič ,8nim korakom proti vežbališču. Přišedši na vežbališče preiskali so vse ve duše niso našli. med katerimi je Odkar obstoji stražnica, menda še ni bilo tako ve- bila ona; smehu ni bilo konca ne kote i toda Vže so se hoteli vrniti, ko "pod bližnjimi smokvami íkaj zašumi. Na to zopet vse tiho. Patrulja obstane, vojaki pridrževali so dihanje, da im bolje slišijo, toda daleč okrog vladala je popolna hota. Jeli so že dvomiti, ter pripisovati oni šum vetru, ida naenkrat zašumi še glasneje pod eno in isto smokvo. Hipoma stali so vsi trije z nabitimi puškami v )kah kacih deset korakov pred smokvo. Vazilij skoči naprej, ter zakriči : „Kdo » Toda nikacega odgovora. Vprašanje ponavlja drugič. Zopet vse tiho. Zakriči v tretje, a zopet brezuspešno sele noči, kakor kraja. Toda stvar je bila službena in obvestiti se mora o tem tudi gospod kadet. Desetnik Aračič obleče rokavice ter odide v inspe- «H V cijsko sobo Po preteku četrt ure se vrne s kadetom kateri po20ve Vazilija, da mu pokaže in natančno javi, kje in kako so vlovili osla. Ko mu Vazilij vse nadrobno razloži, zaukaže kadet desetniku, da takoj zjutraj obvesti policijo, da se je na vežbališču našel osel, čegar gospodar ni znan. Na to so pustili osla v obzidanem dvorišču vrata vojašnice, kadet odide v svojo sobo, a možtvo stražnico. î zaprli v Že je hotel streljati, toda v pravem trenotju se remisli, natakne na puško bajonet ter pogumno odide dolgo časa je bilo čuti iz stražnice smeh nečno je vender vse vtihnilo, zadremalo. Slišala je jednakomerne korake pred vratmi stoječe straže v stražnici jela je pojemati. Naenkrat zasliši se na cesti pred vojašnico ko » še svetilka dolg roti osodepolni smokvi, med tem ko mu tovariša oprezno signal na rog, vojaki v stražnici se vzdramijo, oprťjo telečnjake in nadenejo puške na rame, kadet priteče v ledita Ko se približa kake tri do štiri korake, opazi 1 da stražnico z besedami » Ogenj ! Ogenj ! « ter veli straži eka oseba mirno pod smokvo leži, isto je slišal globoke, nastopiti. olge vzdihe In zopet tolkel je tambor p red stražnico, toda sedaj Obšla ga je groza, lasje so se mu ježili, in mrzla ni klical hišnih kaznjencev, temveč budil in alarmiral i olt mu oblije čelo, ali le za trenotje, vsaj ima v rokah celo posadko. labito puško, na puški ostro bajoneto fa ves glas zakriči: 1 čemu se bal Hipoma bilo je v vojašnici vse živo, vojaki so se opravljali, kadar je bil gotov, hitel na dvorišče, kjer imenu zakona Njegov glas še odmeval iz bližnjega perivoja, to se dozdevna oseba pod smokvo prebudi, ter urno ikoči na noge in pred prestrašenim Vazilijem stoji velik čegar svetle oči so zrle nepremično omenjene osel ri vojake î koji niso vedeli » bi se smejali ali sramo rali svoje malosrčnosti. se morajo v slučaju alarma zbrati vse stotnije. Inspekcijski organi hiteli so v mesto buditi in zvati častnike. & Za pol ure so bile vse stotnije zbrane na dvorišču prišli so častniki, isto ognjegasno orodje bilo je pripravljeno. 1 Kadet javi polkovniku, da nekje v mestu gori da Prvi spregovoril je Vazilij » ter vprašal tovariša je radi tega moral alarmirati posadko. j kaj hočejo početi z oslom, kateri je gotovo ušel iz kojega bližnjega hleva. Vže so hoteli prepustiti osla svoji usodi, ko se domisli Vazilij strogega povelja, s katerim je kadet ukazal vsakogar aretovati, koji se drzne v nočni dobi stopiti na vežbališče. Čakalo se je še na povelje polkovnika za odhod 1 ko pride na dvorišče policijski komisar, ter javi polkov niku, da — nikjer ne gori, in da isto policija ni signa lizovala ognja. znana Kadet, kateremu je bila strogost polkovnika dobro iz strahu obledel, ter opetovano zatrjeval, da 7) Hajd Milane in Gjuro, znata kako strogo za poved nam dal gospod kadet, mi moramo vsakogar on, kakor tudi cela straža, slišal signal na rog, da pa poljcijski komisar od- ar eto vati, kogar tu najdemo a 1 dejal Vazilij mora v mestu goreti ločno zanikal. kar » Toraj v imenu zakona, dragi osel 1 moraš z nami, ukaz je ukaz a kaj Polkovnik ni vedel počel . . . 1 komu verjel 1 niti ni vedel » V istem trenotku pride od stražnice vojak Vazilij, Po zimi je čepel na zapečku in tiho plakal vsled mraza, ustavi se tri korake pred polkovnikom, da ostro pozdravi dostikrat pa tudi vsled glada, kajti m javi: večkrat ni imela ne drv, ne prigrizka. njegova mamica hodil » Gospod polkovnik, pokorno javim » da da okoli v slamniku in srajčici přepásáni poletju s koncem rute. da . . . a Njegovi predilnati lasje so tiščali izpod slamnika i glavica » Vun z besedo", zagrni polkovnik pa bila podobna tičkovi. Njegova mati, » Da da nikjer ne gori, ampak signaliziral niča živeča od dne do dne i podobna uboga najem- lastovki pod Je je . . ." , Govori!" .Signaliziral je tujo streho j ga je morda ljubila po svoje, vender ga pa tepla precej pogosto in nazivala z „mehom", oooosel, katerega je vjela osmem letu hodil je že kot pastirček za trumo ovac ali patrolja št. 2. na zapoved gospoda kadeta". pa če ni bilo najti v domači koči nikakega grižljeja, šel Častniki in možtvo, kakor tudi policijski komisar je v gozd po gobe. Da ga tam ni raztrgal kak volk zahvaliti se je imel božji milosti. * jeli so se glasno smejati. Stotnije vrnile so se takoj v vojašnico, toda spati y obče pa revček ni kazal posebne nadarjenosti; ni mogel nikdo več, iz vseh sob cul se je smeh in govo- fcot pravi vaški otročaj, vtaknil je vedno, kadar ga je rice o oslovem signalu. Drugi dan videl je desetnik Jovan Aračič gospoda kadeta v pisarni polkovnika, a vojaki dolgo niso pozabili, kako se je osvětil Vazilij Vucemilovič. kdo ogovoril, prst v usta in debelo gledal. Ljudje so govorili, da ne bode dolgo živel, še manj pa, da bi nje- kako veselje, kajti opravljati gova mati doživela njim je zamogel lahka dela. Čudno pa to in ve se od - kod prišlo njegovo veliko zanimanje za godbo. Pri Godec Janko. (Spisal Sienkiewicz. Poslovenil Janez R.). Ï6E?- Í " Twť - t| B mjifc1 = J. RFiMïff ^HktefL jL Efr l'j^t -q^ř " ' i A/i jLliMlr tt^ ' Svet je zagledîl slab in bolehav. Ob ležišču porodnice zbrane botre so zmajevale z glavami nad materjo vsak glasek, in čim starejši je bil, toliko služkaval raje bi godel. Kedar je šel v gozd za čredo, ali po ja gode, — vedno je prišel prazen domov. Niti jedne ja in detetom. Kovačiča, izmed vsih najbolj zvedena » gode ni prinesel govoril boječe: sviralo. Ko ga je pa mati karala je od pričela bolnico tolažiti : Le tiho rekla. Pri Ah zaigrala mamica! v gozdu je prekrasno bodem takoj, ti potepuh! se hudovala mati in v resnici zaigrala nad njim s žgala bodem blagoslovljeno svečo, kajti, Vas bode tako kuhavnico. v kratkem konec. Botra moja, spravite se s tem svetom Ali kaj ! duhovnik mora priti, da Vam da odvezo, je rekla druga — deček mora biti takoj krščen Janko se je drl na vse grlo, obljuboval., da godbe ne bode več poslušal, dasiravno so njegove misli uhajale vidite, da niti duhovnika ne dočaka, in rečem sreča bode, ako ne bode iz njega tako strašilo. ; saj Vam vedno v gozd ker tako rad poslušal petje, brenk in i Prižgala blagoslovljeno svečo, vzela otroka v žvenk. Kdo pa gode tako lepo? Ali je poznal tega godca? vse je pelo, žvenkalo in ! . . . Na polju je da. Jelke, smereke # brenčalo : cel gozd ! > breze In odmev naročje in ga pokropila z blagoslovljeno je svetlo pogledal; nato je govorila: vodo j tako da pela vsaka travica, na vrtu za koliko cvrčali so vrabci da so se tresle črešnje. Na večer je čul različne glasove » i Krstim te v imenu Očeta i Sina tvoje ime naj bode Janko. Sedaj pa pojdi tja, od koder si prišla. Amen. No, duša krščanska pa kratko in zapustiti slabotnega telesca in iti tja, od koder in sv. Duha, in duša „krščanska" kateri so le mogoče v naravi in domneval, da poje in zveni cela vas. In kadar so ga poslali na delo, da raz-meče gnoj, sviral mu je veter ob vilah. malo ni hotela prišla, Nekoč ga je zagledal paznik, ko stal zamišljen i oprt ob vile in prislužkal vetru, igrajočemu se ob vilah nasprotno ! Pričela je brcati z nožicami tega telesca Skočil je k njemu in mu odštel nekaj mastnih po plečih z vso silo, kar jo je zmogla javkati, akoravno slabotno i in tožno, na kar so botre rekle: človek mijavka kaka mačica, ali kaj jednacega. mislil J da Toda godec kaj Poslali so po duhovnika. Ta je prišel » opravil kraj potoka piščalko, se je oglasil slavec, ko so zacvrčali nazivali „Janko od doma in si napravil noč. ko so žabe zakvakale, ko koristilo? Ljudje so ga Spomladi ušel je murčki, ko se je opravilo ter se priporočil. Bolnica se je poživela. razlegal iz plota petelinov klic, ni mogel zatisniti očesa svoje Tekom jednega tedna pa je šla že za svojim poslom. temuč pazno poslušal in bog ve, kaj je vse čul Življenje dečka je viselo na niti, in se jedva zaznalo. njegovem četrtem letu o njem V cerkev ga mati ni smela vzeti s seboj, kajti, ko na strehi je cerkovnik zaigral na orgije, katerih glasovi so se zi- kukavica nekolikokrat zakukala in obrnilo se je na bolje, bali sedaj v višavi, sedaj v nižavi, vsplamtele so dečkove dosegel je, nekoliko opomogel — deseto leto. bil vedno mršav in omahel, trebuh njegov Sicer bil oči, potem pa zamaknil polagoma kot bi zrl popolnoma pa napet, lica upadla, njegovi predilnati, skoro beli lasje so mu padali čez bistre, široko odprte oči, katere so mirno tuj svet Čuvaj kateri je korakal pozno v noč po vasi j m da ne zaspal, štel zvezde, ali se pomenkoval s psi » zrle v svet, kakor bi se zagledale v neizmerno daljavo, videl je prav mnogokrat Jankovo belo srajčico 9 kateri se * je potihotapil h krčmi. No » deček pa ni šel v krčmo, evidenčni eleve gosp. Alfonz vitez Grspan pa iz Postojne v ostal zuna] > naslonil se ključen r* na ^ in poslušal. Logatec Ha, notri se je vrtelo, da se je prah vzdigoval, in marsikateri mladenič je oprt ob svojo mladenko, prav srčno zaukal „juhe" ! Čulo «e je potrkovanje s petami in še- Občinski svet ljubljanski je v zadnji izvolil svojim zastopnikom v deželnem šolskem župana dr. Karola viteza Bleiweisa. seji svetu zopet pod- gave ženske glasove. Gosli so svirale skrivnostno: „Piti Dopolnilne volitve v »Zavarovalnice proti ne čemo, jesti čemo, hop8a8a" ! bas pa ponavljal z zgodam«. darjev so Naši kandidatje- kakor zastopniki skupine gospo-bili za I, kategorijo: M an koč Ivan, trgovec z globokim in dostojanstvenim glasom: „Kakor Bog da, lesom v Trstu- Namestnik: Dolenc Eduard, poštar v Trstu, via Belvedere. Za II. kategorijo: Tonnies Gustav, tovarnar kakor Bog da" ! Okna so se svetila, in zdelo se je, da poskakuje vsaka deska v krčmi, da vse peva in svira. v Ljubljani. Namestnik: Sa m as s a Albert, tovarnar v Ljub- Janko poslušal. Oh t kaj on dal, ko bi imel one ljani. Za VI. kategorijo: Stare Feliks, Radomlje na Kranj- gosli, ko so igrale tako tiho, tako skrivnostno : „Piti čemo, jesti čemo, hopsasa" ! Take deščice! Ha! Kje naj jih dobi, kje se sploh skem. Namestnik: Majdič Vinko, posestnik mlina v Kranju. Ljudska knjižnica in ljudska čitalnica v Ljub- ljani. Magistratni policijski svetnik gosp. Podgoršek je pred- ložil magistratu poročilo o izdelujejo? Ko bi mu dopustili to čudotvorno stvar ljudske čitalnice. Ta ustanovitvi ljudske knjižnice in vzeti v roke! Bog varuj! Dopuščeno mu bilo in ne predrag lokal. predlog se izvrši, če se dobi primeren po zagrmel čuvajev glas slušati in poslušal je, dokler ni Ali se ne zgubiš, ti pokora ! To ga je vzdramilo meril jo je naravnost proti koči. Za njem je pa odmeval po- glas gosel: „Piti čemo > jesti čemo hopsasa" ! in ravno Ljubljansko gasilno društvo je imelo v nedelio v prostorih „Mestnega doma" izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 57 članov; Ker se je načelnik društva gosp. Lu-dovik Štricelj odpovedal poveljništvu, predsedoval je občnemu zboru poveljnik prve čete gosp Anton D i n t er, pre tako mu je bučalo v ušesih nizki bas: „Ako Bog da čital dopis bivšega društvenega načelnika ter izrazil željo, da » bi se v društvo povrnil zopet mir, in da bi zavladala zopet ako Bog da za obstoj društva nujno potrebna sloga mej člani. Na dnevnem To je bilo veselja, ako je zamogel čuti gosli, naj redu bila je popolnitev odbora, se je izvršila povsem mirno si in brez opozicije. Načelnikom bil je per acclamationem izvoljen bilo to na žetvi ali svatbi. Zlezel je na zapeček in poveljnik druge čete gosp. Vinko Zirnstein, ki je izjavil, ni govoril po več dni zrl je predse kakor mačica v da sprejme nacelništvo, a le do prihodnjega rednega občnega temi. Naposled je pa ostružil deščico ter napel žimo zbora, ker mu njegova obrt ne pripušča, da bi društvu trajno nanje; toda te gosli niso igrale tako milo, tako ljubko, kot one v krčmi. Žima je brenkala tiho, prav tiho, liki muham ali komarjem No on pa posvetil v toliki meri svoje moči, kakor to neobhodno zahteva uspešen razvoj gasilnega društva. Nadalje so bili izvoljeni : Zapisnikarjem gosp. Dachs. zaupnim možem gosp. Gačnik, sviral kljub temu revizorjem pa gospod Bertl. Glede vežbalca gospod D axa od zore do mraka, akoravno je bil zato tolikokrat tepen, sklenil je občni zbor, da se istemu z ozirom na društvene finance plača primerno zniža; ako pa gosp Dax s tem ne bi da je izgledal kot zmečkano nezrelo jabolko. Taka je bila njegova narava. - bil zadovoljen, naj se mu služba odpove. Želeti je, da se Deček to prekoristno društvo, je bilo v zadnjem času preveč postajal od dne do dne vedno bolj mršav, pristopno vnanjim vplivom zopet konsolidira; uspešnega delo- trebuh je imel napet, lasje so se mu zgostili, oči nje- vaD)a razvoja pričakovati je tedaj, ako se bodo vsi gove so postajale večje, vcdene, s solzami zalite, a lica in prsa so mu upadla. Niti malo ni bil podoben drugim društveniki ogibali osebnosti in strankanstva ter v prvi vrsti imeli pred očmi človekoljubni namen gasilnega društva. otročajem » najprej pa bil podoben svojim goslam, ki so tako tiho brenkale. Malo je manjkalo, da pred žetvijo ni vsled gladu umrl. težnje po goslih. ker Zaključene ljudske šole. V zadnjem času množe se v Ljubljani bolezenski slučaji za škrlatico in davico prav opasno, kajti od dne 12. novembra do zadnje sobote zbolelo jedel le surovo repo in vsled je za škrlatico 24, za davico 18 oseb; umrlo je za škrlatico (Konec prih.) 7 oseb, za davico 2 osebi. Posamezni slučaji te bolezni pripete se sicer vsako leto, posebno ob času, ko se prične pouk ; Novice. radi tega se tudi letos ni pripisovalo posebne važnosti tem posameznem slučaju izvršile razmeram, in so se le v vsakem vse potrebne varstvene in razkuževalne odredbe. Tem večjo pozornost pa vzbuja položaj sedaj, ker spada od gori ome- Osebne njenih bolnikov 16 samo na zadnji teden. Opravičena je torej vesti. Evidenčni gospod Josip Verbič geometrom 1. razreda. geometer 2 razreda bojazen, da se utegne razviti epidemija. Šolska mladina do v Črnomlju je imenovan evidenčnim sedaj ni posebno prizadeta; vzlic temu odredil je c Kr. mestni Župnik v Sfarom trgu pri Poljanah šolski svet, da so se zaključile vse mestne ljudske šole in Peter Režek, jo dobil zlati zaslužni križec Finančni otroški vrtci in da ostanejo zaprti do 9 januvarja 1901; koncipist v Ljubljani finančnim komisarjem gospod Rudolf S je imenovan običajnim božičnicam je pristop vnanjemu občinstvu Josip Tom oficiala. . H of b a praktikant v Poštna asistenta v Ljublj in Aloj tudi zabranjen. Ta odredba umestna že zaradi tega, da se raz W Koncipist pri deželni g sta imenovana za poštna idejo učenci sedaj, ko bolezen še ni nevarno razširjena, in da ladi v Ljubljani g. Hugon se prepreči nadalnje razširjevanje teh epidemičnih boleznij. Škofj imenovan okrainim komisarjem Loki gosp Alojzij Mazgon Davčni premeščen Vrhniko, davčni praktikant na Vrhniki gosp. Fran Bolt pa okrajnemu glavarst v Ljublj Evidenčni eleve gosp. Matej Čepernič je premeščen iz Mokronoga v Logatec, pilarno varno naložen. Važna odredba. Deželna vlada je povodom necega konkretnega slučaja zaukazala. da bolniške blagajne ne smejo svojega denarja nalagati pri Šusteršičevi „Ljudski posojilnici", ker ta ni dovolj varna, to se pravi, ker denar pri njej ni po • » Novi domovinski zakon je naslov knjižici, 10 pač edina ugodnost, ki se je mogla storiti infanteristu s sve- je spisal Rudolf Starovasnik v Litiji, in v kateri so pojasnjeni tovnoznanim imenom o izvrševanju stroge vojaške dolžnosti. vsi predpisi, se nanašajo na domovinstvo. Običajnih vežbalnih vaj se mora seveda udeleževati z drugimi Grobni spomenik Ivanu Knavsu, prvemu pred- novinci vred, sicer postopajo ž njim njegovi predpostavljeni sedniku „Okrajne posojilnice" v Krškem, namerava postaviti ta zelo obzirno. slobodnem času se „infanterist Szcepanik u v posojilnica, je v ta namen za sedaj odloČila 100 kron. ranjki Ker pa ta svota za dostojen spomenik, kakoršnega zaslužil, ne zadostuje, prosi ona s tem sorodnike in prijatelje pokojnega, da v ta namen kaj darovali in w w 11 blagovolili poslati. duhu lahko bavi z novimi iznajdbami, a strijskem obratovanju cel preobrat. Zavoljo dogodkov v Isoli. oblast je odposlala v Isolo v Istro svoj provzroče v indu- C. kr. Plačevanje davkov. Vsled razpisa c. kr. mini- katerim se je tja podal luški parnik kapitan Nikolic r> in pomorska Audax", s nadzornik strstev za trgovine in finance z dne novembra 1900. drž. ribolova Lorini, ter podmorski ronilec. Ko eo dospeli v Isolo, zak. št. 191 vpeljalo se bode za vplačevanje davkov in javnih davščin v nakazilnem prometu poštne hranilnice od 1. janu- so vzeli seboj nekaj ribičev in tudi zdravnika. Šli so na mesto, kjer je bilo prejšnje dni zajeto toliko število morskih varja 1901 počenši nova vplačilna listina, popolnjena po polžev (garuz), kateri so provzročili zastrupljenje mnogih oseb. vknjižnem listr, namenjenem za poštno-hranilni urad, po zni- Ronilec je šel žani prodajni ceni 7 vinarjev za komad. Pasji kontumac se je uvedel za mesto Ljubljano in za okrožje 4 km. Posestnike psov opozarjamo na insérât ljubljanskega magistrata. Pasji davek v Ljubljani se zviša prihodnje leto posebnega, kar večkrat pod vodo, ali v bližini kazalo, da bi se mogli polži m s našel nič čimur za- strupiti. Pozneje so vrgli mrežo in parnik jo je několikrát v daljavo in širokost povlekel na omenjenem mestu, ko so mrežo izvlekli so v nji dobili nekaj enakih polžev (garuz) in pa drugih morskih živalij. Nič ni kazalo nekaj nenavadnega. od na gld., kakor se govori v krogu obč. svetnikov. Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se otvori v soboto. Štela bo 130 slik in kipov. V sosednih sobanah bodeta specialni razstavi češkega slikarja Muche Kapitan c. kr. luške oblasti je vzel natančno preiskalo. vse seboj, in se bode Milan se ženi. Razkralj Milan se kakor po- rn roča „Novoe Vremje" hrvatskega slikarja Crnčića. »Moja deca«. Znani in velepriljubljeni slovenski pesnik Ivan N. Res man izda v kratkem svoje izbrane pesmi, neobjavljenih pesmi. Zbirka zaljubil v milijone neke večkratne milijonarke Atzel. Ta dama, ki mora imeti pač poseben ukus, se je baje že obrnila do kraljice Natalije, da bi ji moža od- stopila. Prej bi se morala Milan in Natalija seveda sod- katerim dodal tudi mnogo nijsko ločiti. » Moja deca" izide pri Dragotinu Hribarju v Celju za Božič, Umrli. Umrl je v Ljubljani mestni komisar gospod V spovednici umorjen. Iz Ravene poročajo, da je t. m zjutraj v stolni cerkvi neka 351etna gospa Mar- Križaj po dolgotrajni mučni bolezni vsled otrpnenja Josip srca v starosti 58 let — V Ljubljani je umrl občespoštovani restavrater in vinotržec gosp. Fran Frlinc v starosti 68 let. V Trstu je umrl bivši trgovec gosp Jakob M a n k o č v starosti 89 let. * Potres. Dne 17. t. m. okolu 1/23. ure popoludne à a • * «va % * m AM1 m » . • so ni napravil nobene škode goti v spovednici zabodla duhovnika Peppija. Žensko so za- prli. Morilka je povedala, da jo je dal duhovnik po krivem rubiti, dasi mu ni bila ničesar dolžna. Nemškem slavnostni Kajenje baje škodi! Nedavno sta v Altoni obhajala zakonska Paulsen dijamantno poroko na veČerj se jubilarka, 78 letna gospa, ni dotaknila čutili v Črnomlju 4 do 5 sekund trajajoči potres, ki pa Nezgoda. pri baronu Rechbachu V deželno bolnico so pripeljali hlapca Petra Lambergerja, se je přestřelil desno roko, ko se je neprevidno igral s puško. nobene druge jedi razven mleka in suhovja (cvibak). Potem pa je vzela dolgo pipo ter veselo pušila močen duhan. Žena puši že 80 let, izključno od mleka in suhorja pa živi že 18 let. Pa pravijo, da kajenje aretovanih v parižki škodi Koliko ljudi je bilo Surovost. V trgovca s kamni da se gode take stvari v vasi. Šiški so trije fantje napadli necega razstavi? Na to vprašanje podaje policijska prefektura v in ga pretepli. To je a največji škandal, Parizu sledečo statistiko: Od 15, aprila do 31. oktobra je živi samo od Ljubljane. znašalo število aretirancev 13 904 Večina teh se je pregre- Aretovanje nevarnega tatu. Orožniški četovodja šila Proti javnemu redu, namreč 6420; potem prihajajo tatovi gosp. Josip Tomažic na Raki, je dne 12. t. m. zasačil nevar- v Številu 5123; 1192 je bilo aretovanih radi proti zakonitega nega tatu Jurija Petana iz Sromelj pri Brežicah. Tat, katerega napada na tuje osebe in 362 so izročili sodišču v Krškem, je imel pri sebi nabit samokres, dve srebrni uri, zlato verižico in nekaj denarja. Za omogo-Senje aretiranja si je pridobil posebnih zaslug orožniški straž-mojster v Krškem gosp P ušni k. Ustrelil se je v Gaberju znani nemškutarski gostilničar Erjavec po dom. Jezernik. Vzrok samomoru ni znan. radi deliktov proti nravnosti. ozirom na državljansko pravo aretovancev je mej njimi 1189 tujcev. Tem načelujeta Belgija in Nemčija v števili 360 in 257, dočim se Avstro-Ogerska in Amerika morata zadovo- ljiti z 44. % Pesnik »Sharleyeve tete«, Charles Hoyfc, pred Čuden otrok List „Bošnjak" v Bosni poroča, da ima delavec Okie iz Otoka fantka treh let, kateremu so začele poganjati brke takoj po njegovem rojstvu. Danes ima že brke, katerih bi se ne sramoval nobeden mladenič. Fantek ustaja po noči, nalaga drva na ogenj in sedi pri ognju do zore. Potem pa gre spat. Deček je sicer docela normalen nekaterimi dnevi umrl v bláznici. Dasi je šele pred kratkimi leti slovel s svojimi amerikanski veseloigrami in burkami, je umrl docela pozabljen. Zapustil je svoje veliko premoženje, katero so mu prinesle drame, svojim prijateljem in dvema igralskima društvoma v Zjed. državah „Charleyeva teta" se je igrala na vseh večjih odrih z največjim uspehom. Izseljevanje v Ameriko narašča. kojega so napravili uslužbenci „Barge Ofice" v Novem Jorku računa, Szcepanik pri vojakih. Poljak Szcepanik, čegar je razvidno, da se je izkrcalo tamošnji luki povprečuo vsak iznajdbe na polju elektrotehnike so bile v zadnjih letih naj- dan po 1000 izseljencev. Število vseh izseljencev, t j. ki se uspešnejše ter so se zanje ustanovile delniške družbe šte izkrcajo tekom jednega lek t od 30 junija 1900 do is jejo milijone premoženj v 45 rabnost so ga dodelili vojaškemu telefonskemu oddelku služi sedaj kot navaden infanterist tega dne prihodnjega leta gotovo preseže 450.000. To bode pešpolku v Przemyslu. Vpoštevaje izredno njegovo po- največji enoletni kontingent, se je izselil od leta 1892. To v Ameriko. Loterijske srečke V Lincu dne 15. decembra t. - • ivr Í* ' T# J 1 V Trstu dne 15. decembra t 1. ; 19, 68, • -i . 1 . / í -, 1 j*. - L: 34, 51, 56, 63, 13 67. r t!* 62, 48, V Pragi dne 19, decembra t. 1. : 39, 46, 41, 37. Tržne cene. V Ljubljani dne 21. decembra 1900. Plenica K 7 70 h, rž K 6.50 h, ječmen 6 60 oves K 6 30 proso K 7.40 h, turcica nova K 5.80 h stara ajda K 6.70 leča K9 fižol 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. « stanu na vsakem zamorejo osebe vsakega kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreiclier. Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) (M Nikaka skrivnost ni vec napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov ki stanejo za napraviti po 5 litrOY likerjev: Tropino veç, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr. ; Slivovec« Rum. Cešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. m tine c 95 5 kr. Chartreuse Razpošiljam 5 Konjak, Benedik Pilzenski liker po proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. YeČ. Vsaki pošiljatvi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem, če naročijo več blaga mnogo cenej e (24 25) Anton Rukavina Trst. Via Belvedere št. 23. 4 C. ï jy priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Doktorja pl. Trnkóczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkóczy v Ljublj ani. Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani STeta z obratno poàto s poštni povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pí. Trnkóczya priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in ___najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja Z(*l0(lťí<11P kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir- ^ v jujoče, krepiíno, bolest ut^ujoće, tek vzbujajoče, čisti Kakao sla dni čaj želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo , odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez ~v*ečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlj a 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. Krogljice, M™ vseh Pocukrene krogi j ice. S kati j a 80 h, tri škatlj e 2 K. Drgni lni "P'Pmil Poučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko 1 1 11 ^ raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. ali udov cvet (protinski cvet, Giclitgeist) priporočljiv _ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem, delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, 0 preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Varstvena znamka Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnltoczyja (4! 11) 7ivit1^ki redilni prašek za no-£ilYlU3M tranjct rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizn 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom uporabe 1 K, pet zavoj čekov o 4 K. Prašičji redilnl in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa. pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkoczyjft prašičji prašek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasuikovi nasledniki