Veleslalom - ženske posamično: l. Anita Pavlič (GLIN Nazarje), 2. Vilma Ve- zočnik (GLIN Nazarje), 3. Justina Pukl (GG Maribor); ženske ekipno: l. GG Mari- bor, 2. GLIN Nazarje, 3. Meblo, Nova Gorica. Veleslalom - nzoški posamično v tekmovalnem razredu: l. Andrej Klinar (GG Bled), 2. Peter Lakota (GG Bled), 3. Marjan Pesjak (Elan, Begunje); v starostnem razredu: 1. Tine Mulej (Kozorog, Kamnik), 2. Franc Primožič (GG Kranj), 3. Janez Bohinc (Elan, Begunje); moški ekipno: l. Elan I, Begunje, 2. GG Slovenj Gradec, 3. GG Bled. Skupno točkova11je za prehodni pokal: l. GG Maribor, 2. Elan, Begunje, 3. LIP Bled. M.C. KNJižEVNOST PRISPEVEK O NAši ZGORNJI GOZDNI IN DREVESNI MEJI Wraber M.: Zgornja gozdna in drcvcsna meja v slovenskem vi s o k og or s kem s vetu v 1 uči ek o 1 og ije (Die obere Wald und Baum- grcnze in den slowenischen Hochgebrigen in okologischer Betrachtung, referat na simpoziju l. 1970 v Obergurglu). Avtor se je lotil treh bistvenih vprašanj zgornje gozdne meje, o katerih so mne- nja znanstvenikov zelo deljena: gozdna jn drevesna meja, glavni tipi gozdne meje ter ali se stejc ruševje za sestavni del gozda. Avtor je prišel do naslednjih sklepov: l. Klimatska clrevesna in gozdna meja se lahko zelo približata oziroma sta lahko i<.lentični le v ekoloških razmerah v okviru silikatnjh kamnin, kjer so ekološke razmet-e na velikjh površinah enotne ter se z višjo nadmorsko višino k počasi spre- rnjnjajo. V goratih predelih Evrope, kjer so osnovna petrografska podlaga dolomiti in apncnci ter so rastiščne razmere zaradi izredno razgibanega reliefa zelo hetero· gene, se z rastočo nadmorsko vjšino življenjske razmere hitro poslabšajo. Tam uspeva strnjen gozd le do določene nadmorske višine. Nad gozdno mejo lahko raste drevje le posamezno ali v šopih. Avtor poudarja, da je drcvesna meja v glavnem ohranila svoj primarni položaj, medtem ko je gozdna meja po zaslugi človeka zelo zni~ana in je le redko v skladu z makroklimo. U_iemanje drevesne in gozdne meje je odvisno tudi od bioloških lastnosti drevesnih vrst, ki tvorijo gozdno mejo. V Alpah, kjer gradita gozdno mejo macesen in .ielka, se drevesna in gozdna meja jasno razlikujeta. Na obronkih Južnih Alp in v Dinarskem gorstvu, kjer sega bukev do zgornje gozdne meje, pa se gozdna in drevesna meja ujcmata. 2. Avtor razlikuje v evropskih gorah tri tipe gozdne meje : klimatsko, oro- grafsko in anlropogeno. Klimatska gozdna meja je v soglasju z makroklimo dolo- tenega področja. Zaradi človeškega vpliva je klimatska gozdna meja le redko ohra- njena. V specifičnih rcliefnih razmerah, kjer se klimatska gozdna meja ne more ·vzpostaviti, loči avtor or·ografsko gozdno mejo. Najaktualnejša je antropogena gozdna meja, ki leži po mnenju znanstvenikov v slovenskjh gorah 200-400 m pod klimatsko gozdno mejo. Avtor opozarja na labilnost gozdne vegetacije ob zgornji drevesni meji, ki se zaradi neprestanega človekovega upostoševaJnega uveljavljanja nenehno znižuje. Mestoma so rastiščne razmere spremenjene elo take mere, da lahko govorimo o sekundarni klimatski go~dni meji. 3. Ruševje pokriva v apnenih in dolomitnih gorah DinarskegCl gorstva in Vzhod- nih Alp neposredno ob gozdni meji velike s 1 rnjcnc površine. V slovenskih jugo- zahodnih Alpah, kjer se razteza ruševje v 300 elo 500 m širokem višinskem pasu, poteka gornja meja ruševja v nadmorskih višinah od 1900 do 2000 m. Pas ruševja ob zgornji drevesni meji se na račun zniževanja gozdne meje še nadalje širi. Glede vpra~anja, ali je ntševje (Pinetum mughi) nad gozdno mejo sestavni del gozda ali 186 ne, zavzema avtor stališče, da se šteje ruševje s praktičnega in fiziognomskcga vidika, kljub temu, da kaže s floristično-vegetacijske strani velike sorodnosti z gozdom, k alpski vegetaciji tj. izven gozda. K tej odločitvi je nagnilo avtorja tudi dejstvo, da planinski bor tudi ob ugodnih rastiščnih razmerah ne zraste kot drevo, medtem ko druge drevesne vrste, ki so ob zgornji drevesni meji le grmovne zrasti, zrastejo v normalnih življenjskih razmerah v prava drevesa. Nadalje obravnava avtor potek klimatske gozdne meje v Sloveniji. Najnižja gozdna meja na južnih obronkih Alp in Dinarskega gorstva, ki so pod vplivom oceanske klime. Tam se spusti gozdna meja tudi pod 1500 m . Nasprotno pa se v kontinentalnem delu Alp dvigne nad 1700 elo 1800 m in lokalno celo na 1900 m. Na koncu obravna\'a avtor gozdno mejo tudi s fitocenološkega vidika. Ker jo gradijo različne drevesne vrste, so tudi združbe ob njej različne. Kot klimatogcne gozdne združbe navaja avtor : na južnem in jugozahodnem obrobju Alp in v Dinar- skem gorstvu, kjer gradi gozdno mejo bukev, Fagetum subalpinum in Acero-Fage- tum dinaricum; v kontincntalncm delu Alp, kjer tvorita gozdno mejo smreka in macesen, pa Adenostylo-Piceetum oziroma v specifičnih orografskih razmerah Ane- mone-Fagetum. Za Pohorje navaja avtor kot mejno gozdno združbo Luzulo silva- ticae-Piceeium. Med nadomestnimi združbami zavzema njavcčje površine Pinetum mughi. Lojze Marinče k FITOGEOGRAFSKI POLOžAJ IN FITOGEOGRAFSKA RAZčLENITEV SLOVENIJE Wrabcr , M.: >Pflc:mzengeographische Stellung und GJiedcrung Sloweniens<<. Delo je bilo objavljeno v časopisu )>Vegeiatio, Acta gcobotanica<<, Vol. XVII, v letu 1969, The Hague. L.c dejstvo, de~ je izšel v tem uglednem mednarodnem b - sopisu, ki .ie uradno glasilo Mednarodne zveze za fitosociologijo (Association Inter- nationale de Phytosociologie), čigar izdajanje in urejanje sta v rokah večjega šte- vila najuglednejših geobotaničnih strokovnjakov z vseh delov sveta, je jamstvo in dokaz za visolco znanstveno vrednost obravnavanega prispevka. Slovenije doslej ni še nihče fitogeografsko obdelal ne v besedi ne na ka1·ti . Avtorji so se ogibali temu delu prav zc:n-adi tdko opredeljive lege Slovenije mccl st!t-imi velikimi vegetacijskimi regijami ter zaradi njene izredne ekološke dife- renciranosti v vsakem pogledu . M. Wrabcr se je lotil tega odgovornega elela ter nam je z besedo in na karti jasno predoč11 Slovenijo v njeni fitogeografski podobi. ki jo sestavlja šest fitogeografskih območij, namreč alpsko, dinarsko, submedite- ranska, subpanonsko, preddinarsko in predalpsko. Slovenci smo s tem dobili kot prvi v Jugoslaviji in v soseščini delo, ki bo služilo kot znanstvena in praktična solidna naravna podlaga mnogim naravoslovnim in biotehničnim strokam. Predvsem je potrebno povedati, da je študija -plod in sinteza vztrajneg:a in marljivega raziskovalnega dela skozi četrt stoletja. Osnova pa so avtorjcYc šte- vilne, tehtne in povsem izvirne razprave o vcgctacijsl