Poštnina plačana Y gotovini.
Hii*
.kssi, KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
36.
Kos.
V LJUBLJANI, dne 7. maja 1932.
Letnik III.
VSEBIN
367. Uredba o dopolnitvi uredbe o razporejanju zvanj zvanie-	372
„ nikov I. in II. kategorije in služiteljev v prometni službi.
*'rav'kt 0 opravljanju mojstrskih izpitov.
Navodila, kako voditi nadzorstvo nad prodajo opojnih drog . na drobno.
370. Ratifikacija avtomobilne konvencije za Gdansk.
371. Zapisnik o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, ratifikacija po Kolumbiji.
Uredbe osrednje vlade.
367.
Na osnovi § 47. zakona o državnem prometnem osebju in člena 4. uredbe o razporejanju zvanj zvaničnikov L in II. kategorije in služiteljev predpisujem to-le
uredbo
0 dopolnitvi uredbe o razporejanju zvanj zvalnikov I. in II. kategorije in služiteljev z dne 13. julija 1931.*
Člen 1.
V členu 2. na koncu zvanj, razporejenih' v I., II. in Ul. skupini II. kategorije zvaničnikov,** se dodaja zva-uje ^šofer«.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo podpiše minister za Promet, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v >Službe-flih novinah«.
V Beogradu, dne 8. aprila 1932.
Minister za promet Laz. Raditojev^ s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. aprila 1932., št. 94/XLI/291.
** »Službeni liste št, 244(23 iz L 1932.
373.
374.
375.
A :
Pristop Zedinjenih ameriških držav konvenciji o izboljšanju usode ranjencev.
Razglas naredb o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1932.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
368.
Na osnovi § 322. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in po zaslišanju zbornic predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju mojstrskih izpitov.*
Člen 1.
Mojstrski izpiti se smejo opravljati po teh pravilih iz vseh rokodelskih obrtov, naštetih v § 23., odstavku (‘), točkah 1. do 82. in 88. zakona o obrtih. Za opravljanje izpita iz obrtov, navedenih pod točkami 83. do 87. omenjenega § 23. ob. z., veljajo posebna pravila.
Člen 2.
Izpit sme opravljati, kdor dokaže s poslovno knjižico (§ 307. ob. z.), da je bil zaposlen po uspešno opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnik, odnosno tvor-niški delavec najmanj tri leta v dotičnem ob rtu, v analognem tvorniškem podjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja. Prav tako smejo opravljati ta izpit osebe, ki so obiskovale in uspešno dovršile učne zavode, omenjene v § 26. ob. z., in dokažejo, da so prebile v zaposlitvi oni čas, ki ga določa zakon v § 26., odnosno, ki izpolnjujejo pogoje §§ 28. in 29. zakona.
Člen 3.
Izpiti se opravljajo pred izpraševalnimi komisijami, ki jih postavlja za poedine obrtne stroke ali skupine strok ban pri področnih zbornicah, okrožnih odborih obrtniških združb ali strokovnih šolah. Pred odločbo, s
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. aprila 1932., št. 96/XLII/303. — Zakon gl. »Službeni list« št. 572/76 iz leta 1931.
katero postavi izpraševalne komisije pri okrožnih odborih ali strokovnih šolah, zahteva ban od pristojne zbornice predlog.
Iz katerih obrtnih strok naj se opravlja izpit pri zbornicah, okrožnih odborih rokodelskih združb ali strokovnih šolali, odredi ban po zaslišanju zbornice.
Člen 4.
Izpraševalne komisije so sestavljene praviloma iz treh. članov, vštevši predsednika. Komisije iz -štirih članov, vštevši predsednika, se sestavljajo pri naslednjih rokodelskih obrtih: podkovačih, izdelovalcih streliva in raznesil; inštalaterjih vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav. Prav tako sme odrediti ban na predlog zbornice izpraševalno komisijo štirih članov, vštevši predsednika, pri teli-le rokodelskih obrtih: puškarjih in ostalih izdelovalcih strelnega orožja; ključavničarjih, gradbenih ključavničarjih, pohištvenih ključavničarjih; strojnih ključavničarjih; kleparjih; graverjih, pečatarjih, metalografih, emajlerjih in gijošerjih; galvanizerjih, galvanoplastikih; mehanikih, mehanikih za precizno mehaniko; optikih; urarjih; izdelovalcih glasbenih instrm mentov; knjigovezih in izdelovalcih kartonažnega blaga; barvarjih (barvanje oblek, tkanin, preje) in kemijskih očiščevalcih teh predmetov; brivcih, frizerjih, lasuljarjih in manikerjih; kozmetikih za nego obraza in telesa; pekih, kruharjih, kolačnikih; sladčičarjih, izdelovalcih keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov; mesarjih; izdelovalcih klobas; tiskarjih (litografih), ksilografih; fotografih, razen fotografov, ki delajo za znanstvene, zdravniške, časopisne namene ali za filmska podjetja; izdelovalcih umetnih rudninskih vod.
Predsednik komisije in njegovi namestniki smejo biti praviloma samo osebe, ki imajo fakultetno izobrazbo, ostali člani pa so strokovnjaki in mojstri. Če se sestavi komisija iz štirih članov, se postavi poleg predsednika še en član s fakultetno izobrazbo po dotični stroki.
Člen 5.
Številčno razmerje izpraševalnih članov s fakultetno izobrazbo proti članom mojstrom določa ban; toda v vsaki izpraševalci komisiji mora biti najmanj en član mojster.
Člen 6.
Predsednika komisije in njegove namestnike postavlja ban za dve leti. Ban postavlja tudi ostale člane komisije s fakultetno izobrazbo in člane strokovnjake, ki niso mojstri. Ti člani se postavljajo za eno leto dni.
Člane mojstre voli vsako leto zbornica, odnosno okrožni odbor izmed področnih mojstrov in jih postavlja v spisek članov za izpraševalne komisije pri zbornici, odnosno okrožnih odborih. Po okrožnih odborih izvoljeni mojstri se prijavijo zbornici v potrditev.
Pri strokovnih šolah postavlja vse člane izpraševalne komisije ban.
Člen 7.
Za člana izpraševalne komisije se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten in ni pod skrbstvom ali v stečaju. Ne sme se postavljati, kdor je s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali je pod obtožbo zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega in koristoljubja ali
zoper javno moralo; zoper katerega je odrejena očuval-na odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitni nadzor ali prepoved, zahajati v krčme, ali prepoved izvrševati poklic, če ti ukrepi |e trajajo.
Člen 8.
Če nastopijo pri članu komisije okolnosti, označene v členu 7. Teli pravil,-ga .razreši ban članstva pri komisiji in postavi na njegovo mesto novega člana.
Če je član v sodni preiskavi ali je obtožen, ne prestane članstvo; vendar ne sme'dotični član vršiti svoje dolžnosti, dokler se preiskava pravnomočno ne ustavi ali kazenska postopanje z- izvršno razsodbo ali rešitvijo ‘ne dokonča. Ta čas opravlja dolžnost njegov namestnik.
Člen 9.
Člani izpraševalne komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali postranski vrsti do druge stopnje ali pri katerih je bil kandidat zaposlen med letom, ki teče neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali z njim v sovraštvu, so izključeni. O izključitvi komisije odloča obče upravno oblastvo prve stopnje in izda o tem potrebno odločbo. Zoper to odločbo se sme pritožiti kandidat na bana, čigar rešitev je dokončna.
Člen 10.
Dolžnost članov ^izpraševalne komisije je oovezna in se brez tehtnega vzroka ne more odkloniti.
Člen 11.
Če član izpraševalne komisije brez opravičenega vzroka ne vrši redno svoje dolžnosti, ga sme kaznovati predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 Din. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti članstva pri komisiji.
Če predsednik svoje dolžnosti ne vrši, ga razreši ban dolžnosti in postavi drugega predsednika.
čien 12.
Za opravljanje mojstrskih izpitov iz obrtnih strok, za katere določa po členu 3. teh pravil izpraševalne komisije ban, je pristojna komisija pri zbornici in okrožnem odboru rokodelskih združb, na katerih področju je , pomočnik delal poslednjih šest mesecev pred izpitom, če pa ni bil zaposlen, toliko časa prebival na področju zbornice, odnosno okrožnega odbora. Opravljati izpit pred nepristojno komisijo ni dovoljeno. Izjemoma se sme izpit opravljati pred krajevno nepristojno komisije iste banovine, če^je odredil ban na prošnjo kandidatovo drug kraj za opravljanje izpita ali če se mora komisija izključiti iz zakonskih razlogov. Prav tako sme opravljati kandidat izpit pred krajevno nepristojno komisijo druge banovine, če dobi za. to odobritev bana one banovine, na katere področju posluje dotična izpraševalna komisija. Ta odobritev se daje po zaslišanju pristojne zbornice sporazumno z banom one banovine, na katere področju bi se bil moral izpit opravljati.
Inozemskim državljanom določi kraj za opravljanje izpita ban.	-
Podatke o številu kandidatov, ki so opravljali izpite med letom pred izpraševalno komisijo pri strokovnih šolah, morajo te šole vročati vsako leto pristojnim zbornicam v vednost.
Člen 13.
Kandidat vloži prijavo za opravljanje mojstrskega izpita 'neposredno pri pristojni zbornici, okrožnem odboru, odnosno pri strokovni šoli. Prijava se mora sestaviti pismeno. V prijavi se mora zlasti navesti, ali je kandidat že opravljal mojstrski izpit.
Prijavi je treba priložiti:
1. kratek svojeročno napisan popis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita;
2. krstni (rojstni; list;
3. dokaz, da je predpisno prebil učni čas in opravil pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učni čas;
4. dokaz (poslovna knjižica), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpitu v dotičnem obrtu, odnosno kot tvor-uiški delavec v analognem tvorniškem podjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja [odstavek (2) § 25. ob. z.] ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve (§§ 26. in 29. ob. z.);
5. izpričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov;
6. potrdilo o položeni izpitni taksi (člen 16.).
V prijavi se mora označiti, da je kandidat na področju zbornice (okrožnega odbora in strokovnih šol, ki so na tem področju) poslednjih šest mesecev prebil na delu, odnosno bival brez posla. Prav tako se mora označiti v prijavi približni rok, kdaj se želi izpit opravljati.
Člen 14.
Pristojna zboinica, okrožni odbor, odnosno strokovna šola preizkusi prejeto prijavo, ali izpolnjuje kandidat Pogoje zakona o obrtih, odnosno teh pravil glede opravljanja mojstrskega izpita. Zlasti je treba premotriti pristojnost komisije in vsa dokazila prijave iz člena 13., o čemer je praviloma treba zaslišati tudi predsednika ^praševalne komisije, preden se izda odločba. Če izpolnjuje kandidat vse pogoje, se mora izdati odločba, s katero se skliče izpraševalna komisija in določi izpitni termin, najkesneje v 15 dneh od prejema prijave. Rok za opravljanje izpita ne sme biti daljši od 30 dni od dne, ko se ta odločba izda, ban pa lahko odredi za Poedine stroke posebne termine. Nezadostne in nepopolno predložene podatke je treba kandidatu takoj vrniti 8 pozivom, naj jih v določenem roku dopolni in zopet Predloži. Če kandidat ne izpolnjuje pogojev, se zavrne takoj z obrazloženo odločbo. Zoper tako odločbo ima kandidat pravico pritožbe na bana, ki jo mora v 15 dneh dokončno rešiti.
Člen 15.
Odločba o opravljanju izpita se mora vročiti pismeno predsedniku izpraševalne komisije z obvestilom vred, kateri član mojster je določen za člana izpraševalne komisije. Če izpraševalni komisiji ne predseduje predsednik, si odredi namestnika. Prav tako odredi tudi °stale člane komisije izmed strokovnjakov glede na stroko, iz katere se izpit opravlja. Člani komisije se morajo pozvati pismeno tri dni pred opravljanjem izpita.
t Pozivi se vročajo po pristojni zbornici, okrožnem odboru ali strokovni šoli.
Isti dan ne sme opravljati izpita več ko 6 kandidatov. Izjemo od te utesnitve dovoli lahko ban.
Člen 16.
Kandidat je dolžan predhodno položiti za opravljanje izpita pri pristojni zbornici, okrožnem odboru ali strokovni šoli te-le takse:
1. za rokodelske obrte, omenjene v členu 4. teh pravil (za komisije štirih članov), do največ Din 250-—;
2. za ostale rokodelske obrte do največ Din 20J-—.
Iz dohodkov teh taks se izplačuje vsem članom izpraševalne komisije za izgubo časa in stroške odškodnina, katere višino odreja za področje banovine ban po zaslišanju zbornice. Prav tako se povračajo iz te vsote za stroške izdajanja diplome in ostalih pisarniških potreb dejanski izdatki, katerih vsota lahko znaša največ 30 Din. Razen omenjene takse se ne sme pobirati od kandidata nobena druga taksa v korist zbornic, okrožnih odborov ali strokovnih šol.
Člen 17.
Taksa, omenjena v členu 16., se vrne kandidatu ob njegovih stroških:
1. če je zavrnjen od opravljanja izpita;
2. če poda najkesneje tri dni pred izpitom pri pristojni zbornici, okrožnem odboru ali strokovni šoli pismeno izjavo, da odstopa od opravljanja izpita.
Če izpit ponavlja, mora predpisano takso iznova položiti.
Člen 18.
Izpit je javen in je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela.
Pri mojstrskem izpitu mora dokazati kandidat praktično in teoretično izobrazbo za samostojno opravljanje poslov in izdelovanje predmetov iz svojega obrta, za sestavljanje proračunov za navadna dela, potrebnih pri omenjenem izdelovanju predmetov, in za voditev trgovinskih knjig in računov.
Člen 19.
Pri praktičnem delu izpita mora izdelati kandidat enega ali več predmetov iz svojega obrta, ki mu ga ali mu jih določi komisija. Če značaj obrtne stroke ne dopušča, da bi kandidat tak predmet izdelal, se zahteva, da izvrši delovno poizkušnjo v stroki, v kateri dela, ali da izdela potreben črtež in načrt predmeta svoje stroke. Vsekakor je treba predmete tako izbrati, da jih more kandidat izdelati v krajšem času in brez večjih stroškov. Izdelani predmeti se morajo po komisijskem pregledu praviloma vrniti kandidatu. Komisija lahko obdrži izdelani predmet, če povrne dejanske stroške.
Pristojne zbornice, okrožni odbori in strokovne šole morajo sestaviti za glavne rokodelske stroke spisek predmetov, ki se lahko dajo kandidatu pri praktičnem izpitu za nalogo, da jih izdela. Tak spisek odobril je pristojni ban.
Člen 20.
Predmet, ki ga mora kandidat izdelati, določi izpraševalna komisija. Predmet se izdeluje praviloma v delavnici, ki je na sedežu izpraševalne komisije. To delavnico odredi izpraševalna komisija. Pri tem odrejanju je treba kandidatove želje po možnosti upoštevati. Pri odrejanju
roka za opravljanje izpita je treba paziti na to, da je v tem roku kandidatu tehniški mogoče, da predmet pravočasno izdela. N
Nadzorstvo nad izdelovanjem predmeta mora poveriti predsednik članom izpraševalne komisije.
Člani, ki jim ie poverjeno nadzorstvo nad izdelovanjem predmeta, morajo najkesneje do dne, ko naj se opravlja izpit, predsednika pismeno obvestiti, koliko časa je potrebpval kandidat, da je predmet izdelal, in ali ga je izdelal samostojno.
Člen 21.
Dovršeni predmet mora izročiti kandidat predsedniku izpraševalne komisije. K predmetu je treba priložiti črteže, načrte, obrazce, proračune in podobno, kakor tudi popis sirovin in polsirovin, ki so se uporabile pri delu. Prav tako mora podati pismeno izjavo, da je izdelal predmet sam, brez tuje pomoči. Če mu je bilo v nekem pogledu potrebno sodelovanje drugih oseb, mora to točno označiti in navesti razloge za to.
Člen 22.
Če je bil kandidat zbog bolezni ali drugih važnih razlogov zadržan, da dovrši njemu za nalogo dani predmet o pravem času, lahko izpraševalna komisija na njegovo zahtevo rok podaljša.
Člen 23.
Glede delovne poizkušnje, ki se naloži kandidatu pri praktičnem izpitu po členu 19. teh pravil, je ustrezno uporabljati odredbe členov 20., 21. in 22. Če je to potrebno, se mora opraviti delovna poizkušnja pred izpra-ševalno komisijo.
Člen 24.
Pri teoretičnem izpitu mora kandidat dokazati:
1. strokovno poznavanje rokodelskega obrta, iz katerega opravlja izpit;
2. poznavanje enostavnega knjigovodstva in računstva kakor tudi spisja;
3. obče poznavanje predpisov zakona o obrtih, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in trgovinskega zakona, o higieni pri delu in o posebnih predpisih za dotično stroko.
Izpit iz predmetov iz točke 2. prednjega odstavka se opravlja pismeno in ustno, iz ostalih predmetov pa samo ustno.
Člen 25.
Pri izpitu mora kandidat dokazali iz predmetov iz točk 1. in 2. člena 24. teh pravil, da pozna značaj sirovin in gradiva, iz katerega se izdelujejo predmeti njegovega obrta, da pozna njih kakovost, kako se nabavljajo, odkod se dobivajo in kakšna je njih tržna cena. Prav tako mora poznati stroje in motorje, ki se uporabljajo v njegovem obrtu, in ali ume z njimi ravnati. Na izdelanem predmeti mora pokazati in predstaviti tehnično metodo dela pri izdelovanju svojih obrtnih izdelkov, kakor tudi dokazati, da zna enostavno knjigovodstvo, računstvo in trgovinsko spisje.
Iz predmeta točke 3. člena 24. pravil mora kandidat dokazati, da pozna obča načela zakona o obrtih, zakona o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in trgovinskega zakoua.	v
Komisiji morajo praviloma prisostvovati predsednik, odnosno njegov namestnik in vsi ostali člani. Komisija sklepa o uspehu izpita z večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči predsednik komisije. Člani komisije, ki oddajo glede ocene svoje ločeno mnenje, store to v zapisniku. Ocena se takoj objavi.
Kandidatova ocena je: »izpit opravil« ali: »izpita ni opravil«. Predsednik komisije mora kandidatu, ki izpita ni opravil, navesti razloge, zbog katerih ni zadovoljil.
‘Takoj po objavi uspeha izpita mora vrniti komisija kandidatu na prejemno potrdilo priloge njegove prijave k izpitu.
Člen 27.	%
Kandidatu, ki opravi izpit, izda zbornica, okrožni odbor, odnosno strokovna šola »mojstrsko izpričevalo« iz dotičnega obrta po predpisanem obrazcu. Izpričevalo podpišejo predsednik izpraševalne komisije in uprava zbornice, okrožnega odbora, odnosno strokovne šole. Mojstrsko izpričevalo se mora vročiti kandidatu najkesneje v 8 dneh po opravljenem izpitu.
Člen 28.
Če kandidat z odločbo izpraševalne komisije ni zadovoljen, se sme pritožiti v 8 dneh na pristojnega bana.
Če ban spozna, da je pritožba upravičena, odredi, naj se izpit opravlja iznova pred komisijo, ki je sestavljena iz drugih članov samo za dotični izpit. Odločba po tej pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Odločba te druge komisije je končna.
Člen 29.
Če kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme ponavljati izpit v roku. ki ga določi komisija, toda ne sme ga ponavljati pred tremi meseci.
Člen 30.
Kandidat, ki je bil pri praktičnem delu izpita ocenjen dobro, ki pa pri teoretičnem ne zadovolji, se sme oprostiti pri naknadnem izpitu ponovnega opravljanja praktičnega dela izpita. Taka odločba se lahko izda samo, če se je ta ocena vpisala v izpitni zapisnik (člen 31.).
Člen 31.
O opravljanju izpita se mora sestaviti zapisnik, v katerega je treba vpisati najvažnejše podatke o poslovanju izpraševalne komisije. V zapisnik se zapiše tudi odločba o uspehu izpita. Če kandidat pri teoretičnem izpitu ni zadovoljil, a je bil pri praktičnem delu izpita dobro ocenjen, se mora ta okolnost v zapisniku izrečno zabeležiti. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, overovljen prepis pa se vroči pristojni banski upravi v vednost. Vsi zapisniki izpraševalne komisije se zvežejo v knjigo zapisnikov, ki jo hrani zbornica, okrožni odbor, odnosno strokovna šola.
Člen 32.
Posle, ki jih vrši po teh pravilih ban, vrši na področju uprave mesta Beograda minister za trgovino in industrijo.
Člen 33.
Na področju veljavnosti prejšnjega zakona o rad-njama z dne 29. junija 1910. lahko odredi pristojni ban, da naj poslujejo obstoječe izpraševalne komisije za mojstrske izpite dalje, dokler se ne sestavijo po zakonu o
obrtih okrožni odbori, odnosno izpraševalne komisije pri teh odborih. Prav tako postavi lahko pristojni ban na ostalem področju kraljevine, kjer po prejšnjih predpisih že obstoje prisilne združbe, take posebne komisije na sedežu dotičnih združb, če so njih sedeži na sedežu sreskega načelstva, odnosno mesta s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje. V ostalih krajih postavi lahko ban izpraševalno komisijo samo po predlogu zbornice. Komisije se postavljajo ustrezno odredbi členov
3.	in 6. teh pravil, člane mojstre pa izvoli pristojna zbornica, odnosno združba, katere spisek zbornica odobri. Na področju, kjer ni prisilnih združb, postavlja pristojni bar po zaslišanju zbornic take komisije v krajih, ki jih on določi. Člani komisije sc postavljajo ustiezno odredili člena 6. teh pravil.
Člen 34
Če nimajo kandidati za opravljanje mojstrskih izpi tov listin, navedenih v členu ‘23. tega pravilnika, smejo dokazati oni čas, ki so ga prebili do uveljavitve zakona o obrtih na uku in v zaposlitvi kot pomočniki, kljub odredbam točk 3. in 4. člena 23. lega pravilnika s kakršnimikoli dokazili.
Člen 35.
Po odredbi odstavka (3) § 451. zakona o obrtih se smejo prijaviti za mojstrski izpit oni, ki so do dne, ko je dobil zakon o obrtih obvezno moč, delali v dotičnem obrtu. tudi če niso opravili pomočniškega izpita.
Člen 36.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«. Od tega dne se ukinjajo prejšnja Pravila o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 17. januarja 1929., V. br. 8085/28., kakor tudi vsi ostali predpisi, ki se nanašajo na opravljanje mojstrskih izpitov.
V Beogradu, dne 31. marca 1932.; II. br. 8426/u.
Minister, za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
369.
Na osnovi § 15. zakona o opojnih drogah predpisujem ta-le
navodila,
kako voditi nadzorstvo nad prodajo opojnih drog na drobno.*
I.	Pojem narkotičnih drog.
Člen 1.
Po zakonu o opojnih drogah se smatrajo za opojne droge ti-le proizvodi:
I.	skupina;
a) sirovi opij;
b) kokovo listje;
c) indijska konoplja.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	aprila 1932., št. 88/XXXVIII/259. — Zakon gl. . Službeni lisk št. 652/83 iz leta 1931.
II. skupina:
a) medicinalni opij	in preparati, dobljeni neposredno od opija, ki	imajo v	sebi	več ko 0-2% morfina;
b) morfin,	njegove	soli	in preparati, oficinalni	ia
neoficinalni, ki	imajo v	sebi	več ko 02% morfina;
c) diacetilmorfin (heroin) in ostali estri morfina, njihove soli in vsi preparati, ki imajo v sebi diaceld-morfin;
d) dihidrooksikodeinon (eukodal), dihidroltodomon (dikodid), dihidromorfinon (dilaudid), acetilodiindro-kodeinon (acedikon), dihidromorfin (paramorfai:), nji-hovi estri in soli katerekoli teh snovi in njih estre;, N-oksimorfin (genomorfin), N-oksimorfinske kombinacije in ostale morlinske kombinacije na pentavalentuem azotu;
e) kokain, njegove soli in vsi preparati, ki imajo v sebi več ko 0-1% kokaina;
f) ekgonin, estri ekgonina in njihove soli;
g) preparati indijske konoplje (ekstrakti, tinkturo in smola).
III. skupina:
a) tebain in njegove soli; in
b) kodein (metilmorfin), dionin (etilmorfm), pero-nin (benzilmorfin) in njihove soli.
Člen 2.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju stalne komisije za opojne droge in stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil proglasiti za opojne droge tudi druge proizvode, ki niso navedeni v predhodnem paragrafu, o katerih se pa ugotovi, da morejo izzvati toksikomanijo (II. skupina) ali da se dajo pretvoriti v droge, ki izzivajo toksikomanijo (til. skupina).
Ob sporu glede vprašanja, ali spadajo poedini proizvodi pod odredbe zakona o opojnih drogah, je odločilno mnenje, ki ga izda minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju stalne komisije za opojne droge in stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil.
II.	Prodaja narkotičnih drog.
Člen 3.
1. Opojne droge smejo prodajati na drobno in jih neposredno oddajati potrošnikom ob utesnitvah, navedenih v naslednjih odstavkih tega člena:
a) javne lekarne;
b) lekarne uradov za zavarovanje delavcev samo svojim članom;
c) bolnične lekarne samo osebam, ki so v bolnici zaradi zdravljenja ali okrevanja;
č) lekarne zdravstvenih zadrug samo članom do-tičnih zadrug.
2. Opojne droge I. skupine se smejo prodajati na drobno in oddajati:
a) podjetjem in napravam, pooblaščenim za fabri-kacijo, uvoz in izvoz opojnih drog;
b) drogerijam na debelo;
c) javnim lekarnam, lekarnam uradov za zavarovanje delavcev, bolniškim lekarnam in lekarnam zdravstvenih zadrug.
3. Opojne droge II. skupine kakor tudi zdravila, ki imajo te droge v sebi, se smejo prodajati na drobno in
neposredno oddajati potrošnikom samo po zdravniškem receptu.
4. Opojne droge III. skupine se smejo prodajati na drobno in v nujnih primerih, po lekarnarjevi izprevid-nosti oddajati potrošnikom tudi brez zdravniškega recepta, toda samo v manjših množinah in v običajnih najmanjših maksimalnih dozah.
5. Kljub predpisom odstavka 3. tega člena so odgovorni upravljalci javnih lekarn pooblaščeni, da oddajajo v nujnih primerih po lastni izprevidnosti potrošnikom naslednja zdravila: tirictura opii in pulvis Doveri, če maksimalna doza nima v sebi več ko 0-25 g oficinal-nega opija.
Vse izdane množine opojnih drog, 'navedene v odstavkih 4. in 5. tega člena, in sicer kdaj so oddane in komu so oddane, ob označbi imena, poklica in stanovanja, mora vpisovati lekarnar v oddajno knjigo.
6. Zdravniki, veterinarji, zobni kirurgi in tehniki se smejo zalagati z opojnimi drogami samo v lekarni okoliša, ki mu pripadajo.
7. Podjetja, omenjena v odstavku 1. tega člena, kakor tudi osebe, označene v predhodnem odstavku tega člena, morajo voditi posebne knjige o prejetih in oddanih opojnih drogah po priloženem obrazcu; oddajanje drog II. skupine pa morajo izpričati poleg tega tudi s prepisom zdravnikovega ali živinozdravnikovega recepta. Te knjige morajo hraniti najmanj tri leta in jih na zahtevo nadzorstvenega oblastva predložiti na vpogled.
Člen 4.
Univerze in znanstveni zavodi, državni in javni kemijski laboratoriji smejo kljub predpisom člena 3. teh navodil kupovati opojne droge za znanstvena raziskava-nja in analitična dela v javnih lekarnah, če potrde s potrdilom, da so jim droge potrebne za znanstvene namene.
To potrdilo izda šef ali odgovorni upravljalec znanstvenega zavoda, odnosno laboratorija. O prejemu in porabi opojnih drog morajo voditi posebne knjige, ki so zavezane pregledu nadzorstvenih sanitetnih oblastev.
j
III.	Izgubek pri narkotičnih drogah.
Člen 5.
Lekarne in naprave, ki so pooblaščene, imeti in prodajati narkotične droge na drobno, imajo pravico do iz-gubka, ki nastopi zbog usuška in tehtanja narkotičnih drog, in sicer pri opiju, kokovem listju in indijski konoplji 5%, pri ostalih drogah pa lekarne 2%, ostale naprave pa 1%.
Ta izgubek se uporablja samo, če se manjki dejanski pokažejo.
Za vse ostale manjke, ki se podajo pri delu, odpravi blaga ali po slučaju, za katerega nihče ne odgovarja, ali zbog eksplozije, mora zaprositi odgovorni upravljalec lekarne, odnosno pooblaščenih naprav pristojnega bana, odnosno ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za posebno odobritev izgubka, in to v 15 dneh od dne, ko je škoda nastala.
IV.	Nadzorstvo.
Člen 6.
Nadzorstvo nad prodajo opojnih drog na drobno vodi na področju uprave mesta Beograda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, v banovinah pa pristojni ban po sanitetnem oddelku in po odredbah teh
navodil.
Vrhovno nadzorstvo vrši ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 7.
Vse lekarne in ostale naprave, ki so pooblaščene, imeti in prodajati opojne droge na drobno, morajo biti najmanj enkrat na leto po službeni dolžnosti pregledane; nadzorno sanitetno oblastvo pa odredi lahko izredni pregled vsak čas, kadar to spozna za potrebno. Stroški izrednega pregleda so v breme stranki, ki je pregled povzročila
Člen 8.
Zaradi pregledov, omenjenih v predhodnem členu, se sestavijo komisije po odredbi člena 6. pravilnika o strokovnih pregledih lekarn S. br. 23.210 z dne 18. decembra 1931.* in po odredbah tega pravilnika se sestavljajo komisijski zapisniki glede izvršenega pregleda knjig o prejetih in oddanih opojnih drogah, kakor tudi priloženih kopij receptov.
Člen 9.
Pri pregledu drogerij na debelo in lekarn, omenjenih v § 14. zakona o opojnih drogah, ki se bavijo s prodajo opojnih drog na debelo, se prizna komisiji pravica, da pregleda celotno poslovanje glede prodaje opojnih drog na debelo; po dokončanem pregledu mora po tem predmetu predložiti poročilo ministrstvu za trgovino in industrijo.
Člen 10.
Če opazi lastnik javne lekarne ali pooblaščene sanitetne naprave, da mu je tudi le najmanjša količina kakšne opojne droge po tatvini ali poneverbi izginila iz njegove zaloge opojnih drog, mora to takoj naznaniti pristojnemu oblastvu, omenjenemu v členu 6. teh navodil-
Čim prejme pristojno oblastvo tako prijavo, mora s preiskavo ugotoviti, ali se ni izvršila tatvina ali poneverba opojnih drog po nemarnosti lastnika samega; nato pa si mora prizadevati, da po preiskovalnih oblastvih čimprej izsledi krivca in da prepreči vsako zlorabo z ukradenimi opojnimi drogami.
V.	Kazni.
Člen 11.
Kdor se pregreši zoper predpise teh navodil, se kaznuje po §§ 23. in 24. zakona o-opojnih drogah.
VI. Prehodne odredbe.
Člen 12.
Ko stopijo ta navodila v moč, morajo vsi lastniki javnih lekarn in ostalih pooblaščenih sanitetnih naprav preurediti knjige o celotnem prejemu in celotni oddaji (prodaji na drobno) opojnih drog izza dne 1. januarja 1932. po obrazcu, predpisanem v teh navodilih, in jih na zahtevo nadzorstvenega sanitetnega oblastva predložiti na vpogled.
Člen 13.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dopolnjuje ta navodila po potrebi, ki se pokaže.
Člen 14.
Ta navodila stopijo v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 14. marca 1932.; S. br. 4400.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
* »Službeni list« št. 228/20 iz 1. 1932.
Obrazec k čl. 3. in 12.
1.	FOLIA COCAE
(I. skupina)
Porabljeno po receptih in za galenske preparate
Množina
Datum
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
Zateklo se iz leta 1931 . ,
1932.
75,0
1932.
20,0
Miškovic i koinp., Beograd ..
1932.
21. J. 1932.
10,0
»Izis«, Beograd .
1932.
500,0
20,0
iz knjige receptov
1932.
21. I. 1932.
29. I.
1932.
20,0
10,0
192 .
10,0
60,0
Na recepte Urada ostalih društev . . Za 500 gr. Tinct. Cocae (1:5) . . .
20. 1.
100.0
815.0
250.0
Skupaj g Porabljeno
Stanje g
250,0
1932.
Rp. No. 210
10,0
1932.
575,0
1932.
Zateklo se iz prošlega meseca . .
575,0
Množina
Porabljeno po receptih in za galenske preparate
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
Zateklo se iz leta 1931
Izdelano v laboratoriju
Rp. No. 221
Množina
g
Datum
TINCTURA COCAE (II. skupina)
1. I.
1932.
o. I. 1932.
2.
iz knjige receptov
Rp. No. 9 .
21 .
n	n	46	.
„	„	101	.
„	„	121	.
„	„	191	■
Na recepte Urada ostalih društev .
Skupaj g Porabljeno
Stanje g
Zateklo' se h proMega' meseca . .
3.	COCAIN MURIAT
(II. skupina)
Množina
Porabljeno po receptih in za galenske preparate
Množina
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
Datum
Rp. No.
0,50
0,40
0,10
0,60
1,00
0,20
0,40
0,30
0,10
0,80
0,20
0,15
0,25
1,00
3,85
Zateklo se iz leta 1931
3,50
1932.
15. L 1932.
Miškovic i komp., Beograd
10,00
10,00
1932.
10. I. 12. I.
14. L
15. I. 18. L
21. I.
22. I. 28. I. 30. I.
iz knjige receptov
112
150
164
186
204
301
324
Na recepte Urada ostalih društev
23,50
9,85
Skupaj g Porabljeno
Stanje g
9,85
31. I. 1932.
13,65
Rp. No. 348
Zateklo se iz prošlega meseca
9,85
1932.
13,65
1932.
4.	OPIUM (II. skupina)
Množina
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
Zateklo se iz leta 1931
135,00
1932.
14. I. 1932.
»Jugofarmacijac, Beograd
1135,00
128,50
1006,50
Skupaj g Porabljeno
Stanje g
31. I. 1932.
1. II.
1932.
1006,50
Zateklo se iz prošlega meseca
Datum	Porabljeno po receptih in za galenske preparate		Množina %
2. 1. 1932.	Rp. No. 8 . . . .		0,50
6. I. 1932.	n « 28 • t • •		0,80
10. I. 1932.	„ m • • « •	iz knjige	1,20
14. I.		receptov	0,70
1932.	»» »t 68 . , , ,		
24. I. 1932.	•• »> 192 .i«i		0,30
28. I. 1932.	n n 166 . « t • '.		0,80
	Na recepte Urada ostalih društev . .		4,20
20. L	Za 1 Ko. Ta. Opii . .	■ 1 •	100,00
29. I.	Za 200 g Pul. Doweri	• • 1 •	20,00
4. II.	Rp. No, 206 ■ « * t	Skupa j g ««•«•»	128,50 0,95
			
5.	CARDIAZOL DICORDID lag. orig. a 10 g
(II. skupina)
Porabljeno po receptih in za galenske preparate
Množina
kosov
Množina
kosov
Datum
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
1932.
Zateklo se iz leta 1931
1932.
Rp. No.
1932.
20. I. 1932.
»Jugofarmacija«, Beograd
1932.
10. I. 1932.
12. I. 1932.
20. I.
1932.
26. I. 1932.
»Slavija«, Novi Sad .
receptov iz knjige
Na recepte Urada ostalih društev .
Skupaj kosov Porabljeno kosov
4—II 1932.
31. I. 1932.
Stanje
1932.
Zateklo se iz prošlega meseca . .
«	6.	CODEIN	PHOSPH.
(III. skupina)
Množina
Porabljeno po receptih in za galenske preparate
Množina
Datum
Nabavljeno od koga in kdaj
Datum
31-1
1932.
Zateklo se iz leta 1931
67,00
Na recepte
7,50
1932.
28. I. 1932.
>Kaštel«, Zagreb
100,00
Po priročni knjižici za oddajanje v ročni prodaji
V ročni prodaji
9,30
Za syr. Codeini
2,00
Za izdelavo specialitet
15-1
1932.
25—1
1932.
20, (X)
38,80
Skupaj g Porabljeno
Stanje
167,00
38,80
Na recepte
31. L 1932.
1. IL 1932.
8,30
128,20
Zateklo se iz prošlega meseca . . .
128,20
370.
Ratifikacija
avtomobilne konvencije po Poljski za svobodno mesto Gdansk.*
Ministrstvo za zunanje posle republike Francije je obvestilo s svojo noto z dne 22. februarja 1932. ministrstvo za zunanje posle kraljevine Jugoslavije, da je vlada republike Poljske dne 14. novembra 1931. v imenu svobodnega mesta Gdanska ratificirala po členu 104. versailleske mirovne pogodbe mednarodno avtomobilno konvencijo s prilogami z dne 4. aprila 1926., ki je bila pri nas objavljena v »Službenih novinah« št. 99-XL z dne 20. aprila 1929.**
Iz pisarne ministrstva za zunanje nosle v Beogradu, dne 1. marca 1932.; Pov. br. 3545.
371.
Zapisnik
o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča: fakultativne odredbe gorenjega zapisnika; zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča; zapisnik o pristopu Zedinjenih ameriških držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, ratifikacija po Kolumbiji.***
Tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico S. L. 2. 1932. V. ministrstvo za zunanje posle, da je deponiral stalni delegat republike Kolumbije dne 6. januarja 1932. pri tajništvu Društva narodov ratifikacijski instrument Nj. E. predsednika republike Kolumbije za: zapisnik o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, priloženega zapisniku o podpisu, ki se nanj nanaša in ki je bil sestavljen v Ženevi dne 16. decembra 1920.;
zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, sestavljen v Ženevi dne 14. septembra 1929.;
zapisnik o pristopu Zedinjenih ameriških držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, sestavljen v Ženevi dne 14. septembra 1929.
Delegat republike Kolumbije je istočasno podpisal fakultativno odredbo, označeno v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, in je podal naslednjo izjavo:
»Republika Kolumbija priznava za obvezno in polnoveljavno tudi brez posebne konvencije, s pogojem vza-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1932., št. 58/XXII/156.
** »Uradni liste št. 292/69 iz leta 1929.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. marca 1932., št. 52/XX/138. -
jemnosti nasproti vsaki drugi državi, ki sprejme isto obveznost, jurisdikcijo stalnega mednarodnega sodišča skladno s členom 36. statuta.«
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. februarja 1932.; Pov. br. 1275,
372.
Pristop
Zedinjenih ameriških držav konvenciji o izboljšanju usode ranjencev.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu obvešča s svojo noto 28-L-7 z dne 15. februarja 1932., da je deponiral poslanik Zedinjenih ameriških držav v Bernu dne 4. februarja 1932. ratifikacijski instrument za konvencijo O izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah med vojno, podpisano v Ženevi dne 27. julija 1929., in za konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki z istega dne. '
Obe konvenciji stopate v moč šest mesecev po deponiranju ratifikacij, t. j. izza dne 4. avgusta 1932., skladno s členom 33. Ženevske konvencije in členom 92. zakonika o vojnih ujetnikih.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 18. februarja 1932.; Pov. br. 2663.
»
Banove uredbe.
373.
Razglas.
Gospod minister za finance je z rešenjem br. 18-857/111 z dne 10. marca 1932 na osnovi čl. 2. zakona o podaljšanju veljavnosti izprememb in dopolnilnih odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo, na samoupravna telesa, čl. 3/6 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 6., točka 10., zakona o organizaciji finančne uprave odobril proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932. v iznosu Din 45,321.500-— izdatkov in Din 39,068.662'— dohodkov, tako, da se primanjkljaj Din 6,252.838-— pokrije s predpisom doklade 50% na vse vrste državnih davkov, ki znašajo skupaj Din 12,505.677'— ter proračun izrednih izdatkov Din 13,290.668-— in Din 16,290.668-— izrednega pokritja.	•	:
S proračunom se odobravajo še:
1. proračun ustanov z Din 86.571-53 dohodki in isto toliko izdatki,	-	■
2. proračun mestne klavnice z Din 4,217.120*— dohodki in isto toliko izdatki,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z .dne
5.	marca 1932., št. 52/XX/137. — Konvencijo gl. »Službeni list« št. 650/83 iz leta 1931.
3. proračun mestnega vodovoda z Din 7,196.446'— dohodki in isto toliko izdatki,
4. proračun mestne elektrarne z Din 16,027.505'— doh.cdki in isto toliko izdatki,
5. proračun mestne plinarne z Din 4,270.597'— dohodki in isto toliko izdatki,
6.	preračun	mestnega pogrebnega zavoda	z	Din
1,350.058'— dohodki in isto toliko izdatki,
7. proračun mestne zastavljalnice z Din 405.782'— dohodki in isto toliko izdatki,
8. proračun mestne priprege z Din 1,480.506'— dohodki in isto toliko izdatki,
9.	preračun	6% obligacijskega posojila	z	Din
3,845.059'— dohodki in isto toliko izdatki,
10. proračun 6% gradbenega in investicijskega posojila z Din 1,836.186-— dohodki in isto toliko izdatki,
11.	proračun	zaklada meščanske imovine	z	Din
504.399’— dohodki in isto toliko izdatki,
12. naredba o občinski trošarini in uvoznini,
13. mestna delavska zavarovalnica z Din 632.000’— dohodki in isto toliko izdatki,
14. naredba o občinski davščini na potrošnjo.
Po gornjem rešenju, točka 12., se izvrše v naredbi o občinski trošarini sledeče izpremembe:
V I. delu se bo od tar. postavk 1. do 26. plačevala občinska trošarina po odobreni tarifi.
V II. delu se črtajo besede »tarifa za občinsko davščino na blagovni promet« in se zamenja z besedo >u v o z n i n a«.
Za pobiranje trošarine velja naredba o občinski trošarini mesta Ljubljane (»Uradni list« banske uprave Dravske banovine 52. kos z dne 19. aprila 1930.), za pobiranje uvoznine pa naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo s pravilnikom z dne 12. avgusta 1922 (»Uradni list« št. 88 z dne 25. avgusta 1922), odnosno naredba pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 20. junija 1923 * (»Uradni list« št. 58 z dne 23. junija 1923) ter tarifa iz leta 1931. (tar. post. 27. in 86.).
Na podlagi uvodoma cit. ministrske odločbe razglašam nastopne naredbe mestne občine ljubljanske:
I.
Naredba o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1932.
Člen 1.
Občinski proračun za leto 1932. se odobruje:
I.	z rednimi izdatki................Din 45,321.500-—
z rednimi dohodki (s presežki dohodkov v proračunu občinskih
podjetij) ............................. 45,321.500'—
II.	z	izrednimi	izdatki	. . . 5 .	„	13,290.668'—
z	izrednimi	dohodki....................  13,290.668'—
Člen 2.
Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 1. so sestavni del pričujoče naredbe.
Člen 3.
Virmane med pozicijami iste partije odfbja^fjSt^m odsek na predlog župana.
Člen 4.
Proračunsko rezervo porazdeljuje na posamszne partije finančni odsek na predlog župana.
Člen 5.
Krediti, odobreni s proračunom za podpore in sub vencije, se ne smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov.
Člen 6.
Občinski svet se pooblašča, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna po pristanku finančnega odseka kredite občinskih potrebščin v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo po mesečnih stanjih preko vsot, določenih v proračunu.
Člen 7.
Donos kuluka se sme porabiti tako, da se po možnosti in v mejah dopustnosti primerno zniža;-« " trezne postavke pri VI. poglavju proračuna.
Člen- 8.
V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina izza 1. januarja 1932. davke, takse, doklade in naklade, navedene v IV. poglavju.
Vodarina se bo pobirala tudi v 1. 1932. v smislu zakona z dne 4. aprila 1890. (deželni zakonik letnik 1890., IV. kos, stran 17. in 18.).
Člen 9.
Izdatki, angažirani pravilno in skladno z obstoječimi predpisi v enem proračunskem letu, ki niso mogli bili izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti tudi po preteku tega računskega leta; vendar pa se morajo vknjiževati na posebni račun »Občinske obveznosti iz prejšnjih let« in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše.
Člen 10.
Vse občinske nabave se morajo vršiti z razpisom. Od teh se izvzamejo nabave do zneska Din 5.000-—, ki se smejo vršiti tudi komisijski po kratki poti.
Za nabave veljajo smiselne določbe »Zakona o državnem računovodstvu«, oddelek B: »Pogodbe in nabavke« in »Pravilnika« k temu zakonu ter banove »Odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine«, 11. kos, z dne 12. februarja 1931., št. 74.).
Nabave iz prvega odstavka tega člena se morajo vršiti tako, da se po turnusu uvažujejo posamezne stroke vseh trgovcev in obrtnikov iz seznama »Dobaviteljev mestni občini«. Znesek Din 5.000-— velja samo za enkratno letno dobavo istih ali sorodnih predmetov. Dobave istih predmetov po delnih zneskih niso dopustne kratkim potem.
Določbe odstavka 2. tega člena je uporabljati tako, da pri oddaji načelno ne odločuje najnižja ponudba, pač pa zdrava aritmetična sredina, pri čemer se je ozirati na to, da se more dobav udeleževati kolikor mogoče več solidnih oseb, pri katerih se zlasti uporabljajo domače delovne moči, domači produkti in pri katerih so mezde osebja socialno pravične. Naročila za dobave do 5.000— dinarjev podpisuje župan.
Člen 11.
Nekvarno § 11. >Določb o potovalnih pristojbinah za občinske svetnike in uslužbence mestne občine ljubljanske« sme odrejati mestni načelnik službena potovanja po potrebi.
Člen 12.
Nočno, nedeljsko in delo v nadurah je urediti tako, da Je tako splošni upravi, kakor podjetjem dana možnost po čim večji zaposlitvi novih brezposelnih delovnih moči.
Od brezposelnih podpor je najmanj -l3 uporabiti z organizacijo produktivnega zasilnega dela in s podporami v naravi.
Člen 13.
Če bi proračun za leto 1933. ne bil pravočasno odobren, sme občina do odobritve poslovati z dvanajstinami v mejah proračuna za leto 1932.
II.
Naredba
o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1932.
Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v letu 1932. te-le davščine, takse in doklade:
1. Občinsko trošarino in uvoznino po rešenju ministrstva za finance br. 18857/111 z dne 10. marca 1932.
2. Tehtarino v izmeri kakor za 1. 1931.
3. Tržnino v izmeri kakor za 1. 1931.
4. Sejmarino (prej tržna pristojbina) v izmeri kakor za 1. 1931.
5. Mestarino v izmeri kakor za 1. 1931.
6. Vodovodno naklado, gostaščino, kanalsko pristojbino po nastopni izmeri:
A.	Vodovodno naklado od uradno ugotovljene kosmate najemnine v 1. 1931.
I.	od starih hiš...................................
II.	od novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920:
a) za stanovanja z letno kosmato najemnino do Din 6000'—  ..................................
b) za stanovanja z letno kosmato najemnino nad Din 6000'—...................................
c) za stanovanja, ki jih porabljajo lastniki hiš zase, pri napovedani najemnini do Din 6000'—
č) za stanovanja, ki jih porabljajo lastniki hiš zase, pri napovedani najemnini nad Din 6000'—	5%
III.	Za obratovališča trgovcev itd. v starih in novih
hišah............................................. 6%
B. Gostaščino od uradno ugotovljene kosmate najemnine v 1. 1931.
I. Od starih hiš.....................................
(Najemnino do vštetih Din 200'— so gcsta-ščine proste.)
II.	Od vseh novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920:
a) za stanovanja z letno kosma*o najemnino
do Din 6CC0-— .7..........................\%
b) za stanovanja z letno kosmato najemnino nad Din 6000'—.................................3%
c) za stanovanja, ki jih porabljajo lastniki hiš zase, pri napovedani najemnini do	DinGOCO'—	2%
č) za stanovanja, ki jih porabljajo lastniki hiš zase, pri napovedani najemnini nad	Din60CO'—	4%
III.	Za obratovališča trgovcev itd. v starih in novih
hišah.....................................o%
C. Kanalsko pristojbino od uradno ugotovljene kosmate najemnine v 1. 1931.
I.	Od starih hiš...............................2%
II. Od vseh novih hiš, ki so bile zgrajene po me-
secu juniju 1920 ................................. 1%
III.	Za ona.poslopja, ki niso podvržena gostaščini, znaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega m2 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. (Rešenje ministrstva za finance z dne 30. septembra 1927., D. R Br. 121253, mag. št. 28783/27.)
7. Portalni davek v izmeri kakor za 1. 1931.
8. Občinsko davščino za prenočišča v izmeri kakor za 1. 1931.
9. Občinsko takso za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale v izmeri kakor za 1. 1931.
10. Prirastkarino v izmeri kakor za 1. 1931.
11. Občinsko davščino na vozne listke električne cestne železnice v izmeri kakor za 1. 1931.
12. Občinsko davščino na vozila v nastopni izmeri:
1.	K o-č i j e :
a) od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti in uporabi letnih .... Din 250"—
b) od dvovprežnih letnih............................ 300'
Vprezanja po več ko dva konja v en voz (n. pr.
ruske trojke, športne četvorke ali šestorke), ako se vrši le izjemoma, ni obdavčiti posebej. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število dveh računati posebej z letnimi Din 50'—.
2.	Breki in gige:
Za vsak zaseben konjski brek in za vsako zasebno konjsko gigo	Din	150'
3.	Avtomobili:
a) za osebne avtomobile in avtotaksije po Din 82'50 za vsakih začetih 50 kg čiste teže;
b) za tovorne avtomobile z zračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 45'—;
7%
2%
4%
3%
c)	za tovorno avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 57'50;
e) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg teže po Din 82-50;
6)	za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 10’—, za iste s polno zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 15-—, za iste s polno gumo za vsakih 50 kg čiste teže po Din 20-—.
4.	Avtobusi in a v t o t a k s i j i :
Vsi avtobusi, ki prevažajo potnike v Ljubljano, plačajo pavšal:
a) na podstavi veznega reda za vožnje, predvidene v tem veznem redu, mesečno vnaprej za vsako vožnjo Din 7-—;
b) za vsako vožnjo preko voznega reda Din 8-—;
c) avtobusna podjetja, ki ne prijavijo veznega reda, plačajo za vsak uvoz v mestni pomerij Din 10-—;
č) osebni in tovorni avtomobili, ki ne plačajo takse iz točke 3., in avtotaksiji plačajo na račun gornje davščine za vsak uvoz v mestni pomerij Din 10-—.
5.	Motocikli:
Počenši z letem 1929. se je razširila občinska davščina na vozila tudi na motocikle s priklopnim vozom ali brez njega ter znaša za vsakih začetih 10 kg čiste teže Po Din 20-—.
Po naredbi bivše deželne vlade za Slovenijo z dne
4.	januarja 1921. (»Uradni list« z dne 17. januarja 1921, št. 19/5) § 5., točka 2., so vozila zavezana davku, če ne garažirajo dalje nego 20 km zunaj ljubljanske občinske meje.
13.	Občinske takse v nastopni izmeri:
a) Za tombolo, keglanje na dobitke, streljanje na dobitke, in sploh na vsako igro
na dobitke . ........................Din	150'—
b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje ................................
e)	za prireditev umetnega ognja, baklado ali za javne zabavne obhode v preobleki
č) cd godbenih avtomatov (gramofonov, or-kestrionov, električnih klavirjev itd.) v javnih lokalih za vsako leto..........
d) za predstave v gledališčih, cirkusih in varijetejih in za koncerte od vsake predstave ...»»•••«••••
e) za predstave posestnikov menažerij, vrtiljakov, strelišča, gugalnic in marijcnetnih gledališč, telovadcev, panoram, brzo-tekov, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan
Za kulturne predstave se ne plača tu navedena taksa, če so oproščene tudi državne takse.
f) za vsakega psa za vsako koledarsko leto po «•••••••*•!•••
g) za plesne zabave...................
za vsak dan, poleg tega za vsakega godca Din 2—,
„ 100— „	50—
„ 100— „ • 50—
„ 100—
„ 100— „	75—
h)	če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč . .	„	50—
kadar se pri tem ne prekoračijo tri ure,
se plača za vsako uro po...........................  12-50
i) za slovesno praznovanje svatbe ....	„	125-—
14. Občinsko davščino na potrošnjo po	sočasno objavljeni naredbi.
15. Veselični davek v izmeri 20% od cene vstopnic, toda najmanj Din 010 za vsako vstopnico.
Kinematografi plačajo veselični davek v izmeri 10% od cene vstopnic.
•Veselična davščina od prireditev v barih, nočnih zabaviščih, igralnicah itd. znaša 20% od kosmatih dohodkov.
+
16. Občinsko doklado na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad v unificirani izmeri 50%.
17. Klavniške pristojbine v izmeri kakor za 1.1931.
18. Opominarino v izmeri kakor za leto 1931.
19. Zamudne obresti za terjatve nad Din 20-— se računijo s 6%, vendar pa v vsakem primeru najmanj Din 5-—.
III.
Naredba
o občinski davščini na potrošnjo, katero plačajo gostje v gostilnah, kavarnah, zajtrkovalnicah, vinotočih in na društvenih veselicah (prireditvah).
§ i.
V socialne namene mestne občine ljubljanske se pobira občinska davščina (na računske listke) na potrošnjo, katero plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vinotoču in na društveni ali privatni veselici (prireditvi) in katera se steka v celoti v socialni fond mestne občine ljubljanske.
§2. ,
Občinska davščina na potrošnjo se pobira v vseh gostilniških, kavarniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih ter v prostorih, kjer se vrše društvene prireditve, odnosno veselice na računske listke v izmeri 30 par od računa, ki ga plača gost od potrošnje v skupnem iznosu od Din 10-— dalje.
§ 3.
Potrošnje v skupnem iznosu do Din 10-— so te davščine oproščene.
§ 4.
Mestno načelstvo v Ljubljani založi za pobiranje davščine na potrošnjo računske listke v obliki blokov. Računski listek nosi mestni grb ter je zaznamovan z zaporedno številko in serijo bloka.
§ 5.
Mestno načelstvo izdaja računske listke v obliki blokov po 100 kosov proti plačilu v blokih zapopadenega zneska, odštevši 10% za režijo prodajalca.
§ 6-
Za pobiranje občinske davščine na potrošnjo je odgovorna ona oseba, ki pobira denar, t. j. nameščenec ali koncesionar ali zakupnik gostilniškega, kavarniškega in točilnega obrata ter prireditelj veselice, vendar pa lahko določi za to odgovornost gotovo osebo, ki pa jo mora javiti mestnemu načelstvu.
Za plačilo davščine in eventualne kazni jamči prvenstveno oni, ki pobira denar, v primeru neizterljivosti pa subsidiarno koncesionar ali zakupnik gostilniškega, kavarniškega in točilnega obrata ter prireditelj veselice.
§ 7-
Ko se ta naredba odobri, odnosno razglasi, je vsak lastnik zgoraj omenjenih obratov in prireditelj veselic dolžan kupiti pri mestnem načelstvu računske listke ter takoj pričeti s pobiranjem.
§ 8.
Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. Kršitve te naredbe se kaznujejo:
V prvem primeru dokazane kršitve z
globo 		Din	100—
v drugem primeru dokazane kršitve		
z globo		75	250-—
v tretjem primeru dokazane kršitve z		
globo		99	500-—
za vsako nadaljnjo kršitev .....	99	1.000'—
poleg plačila prikrajšane davščine.
Globe se stekajo v socialni fond mestne občine ljubljanske.
Prikrajšano davščino in globo odmerja mestni do-hodarstveni urad, ki vodi tudi kontrolo nad to davščino. Prizivi nimajo odložilne moči.
§ 9-
V vseh stvareh te naredbe odloča v prvi stopnji mestno načelstvo. Zoper to odločbo je dopusten prizivna mestni občinski svet, zoper odločbe občinskega sveta pa na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri mestnem načelstvu v 14 dneh od dne, ko se je izročil stranki izpodbijani odlok. Dan vročitve se ne šteje. Če je zadnji dan nedelja ali praznik, se podaljša rok za 1 dan. Če je bil priziv oddan po pošti, je odločilen v navedenih primerih datum poštnega pečata.
§ io.
Gorenja davščina se more plačati tudi v obliki pav-šaliranja. Pavšal odmeri \nestno načelstvo na predlog ravnateljstva dohodarstvenega urada.
§ 11.
Ko stopi ta naredba v veljavo, izgubi veljavnost naredba o sanitarno-obrtni kontrolni davščini v mestni
občini ljubljanski, odobreni z odločbo gospoda ministra za finance pod št. 17.472 z dne 8. aprila 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1932.
II.	No. 4679/3.
Ban: dr. Marušič s. r.
374.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 123/2.
Objava.
Občina Gornja Lendava, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kralievska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1932.
II.	No. 2157/2.
Objava.
Občina Hudo, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1932.
II.	No. 9494/1.
Objava.
Oočma Krašnja, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 10O1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 1001 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20.—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10*—,
f) od prašičev Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. agrila 1982,
H.	No. 990/5.
Objava.
Občina Krka, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 1001 piva Din 10O—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30-—,
e) od prašičev Din 20'—,
f) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27,-aprila 1932.
II.	No. 1613/1.
Objava.
Občina Police, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem, listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 20-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. aprila 1932..
II.	No. 113/1.
Objava.
Občina Sorica, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100’—,
■ b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
r c) od	100	1	piva Din	100-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 2081/2.
Objava.
Občina Št. Rupert, v srezu Krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50—,
c) od	100	1	piva Din	100-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, rump in konjaka Din 8-—,
d) od	goveda nad 1	letom	Din	20’—,
'• e) od	goveda pod 1	letom	Din	10—,
f) od	prašičev Din	5—•,
g) od	drobnice Din	5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. aprila 1932,
II.	No. 1200/2.
Objava.
Občina Turjak, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 50‘—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1932.
II No. 31.188/1.
Objava.
Občina Vrhe, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din	100'—,
b)	od	100 1	vinskega	mošta	Din	100’—,
c)	od	100 1	piva Din	20'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 27. aprila 1932.
375.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. marca 1932, I. No. 2387/1, je postavljena Tomažič E m a, arhivska uradnica IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom z dne 9. aprila 1932., I. No. 2424/2, se je izpremenil odlok z dne 21. marca 1932., I. No. 2424/1, s katerim je bila postavljena Vovk Eleonora za zaščitno sestro in uradnico X. položajne skupine pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani v tem smislu, da se postavlja imenovana za zaščitno sestro pri zdravstvenem domu v Tržiču.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 31. marca 1932, I. No. 244/1, je postavljen Kek Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III, razreda na dosedanjem službenem mestu,
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. aprila 1932., I. No. 2354/4 je bil vpokojen Mauser Alojzij, služitelj I. skupine iste banske uprave s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 1. aprila 1932, I. No. 2765/1, je postavljen Mlakar Jakob, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani,	za	policijskega	stražnika	III.	razreda	na	dose-
danjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 31. marca 1932, I. No. 268/1, je postavljen Pohleven Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani,	za	policijskega	stražnika	III.	razreda	na	dose-
danjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 1. aprila 1932, I. No. 2766/1, je postavljen Rupnik Franc, p< licijski	stražnik-pripravnik pri	upravi policije v	Ljubljani,	za	policijskega	stražnika	III.	razreda	na	dose-
danjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 1. aprila 1932., I. No. 2767/1, je postavljen Sekirnik Josip, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika IIII. razreda na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 8. aprila 1932, I. No. 2889/1, je odpuščen iz državne službe s 30. IV. 1932 Slavič A. Fran, policijski stražnik III. razreda, pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave,v Ljubljani z dne 31. marca 1932, I. No. 271/1, je postavljen Stare Josip, policijski stražnik III. razreda — pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda na dosedanjem službenem mestu.
B.	B'anovinski uslužbenci.
Postavitev pomočnika kletarskega nadzornika Dravske banovine v Mariboru.
Z odlokom bana Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. aprila 1932, 1. No. 2932/2, je bil sprejet za banovinskega pomočnika kletarskega nadzornika Dravske banovine s sedežem v Mariboru, gospod Žmavc Andrej, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru v pok. Imenovanemu se je odredil uradni sedež pri sreskem načelstvu sreza Maribor, levi breg.
O tem se obvešča občinstvo s pripombo, da se je obračati v zadevah, ki se tičejo kontrole vina, v kolikor gre za območje bivše mariborske oblasti, na pomočnika kletarskega nadzornika pri sreskem načelstvu sreza Maribor, levi breg.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 26. aprila 1932., I. No. 1730/4, je bil na podlagi § 109. zakona d uradnikih upokojen dr. Josip Male-rič, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Črnomlju.	7	'
Popravek. V izpremembah v staležu državnih in banovinskih uslužbencev«, objavljenih v Službenem listu« št. 344/33 z dne 27. aprila t. 1., se mora namesto »mg. ph. Stranek Viktor« glasiti pravilno: »mag. pharm. Strauck Viktor«.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani .Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek v Ljubljani
SLUŽBEN LIST KRALJEVSKE BAISKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 36. kosu letnika III. z dne 7. maja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 2716/1.	1614
Razglas.
Prvi dolili risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se Priredi prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se ho vršil od 4. ju-Kja do vštetega 27. avgusta tek. leta.
Kandidati, ki želijo posečati razpisani strokovni tečaj, morajo predložiti po službeni poti najkesneje en mesec pred Pričetkom tečaja pravilno opremljene Prošnje na kraljevsko bansko upravo, oddelek za trgovino, obrt in industrijo. Obenem je z navadno dopisnico takoj obvestiti inšpektorja za strokovno šolstvo pri kraljevski banski upravi o vloženi prošnji z navedbo imena, priimka, službenega kraja in službenih let ter s Pripombo, da li kandidat že poučuje na strokovnih nadaljevalnih šolah in koliko časa.
Čim dobe kandidati na to od svoje predpostavljene oblasti dovoljenje za Poset tečaja, se o tem z navedbo imen sprejetih kandidatov, obveste v dnevnikih, odnosno v učiteljskem strokovnem glasilu.
Kandidati, ki bi se ne držali strogo leh predpisov, se nikakor ne sprejmejo v tečaj.
K tečaju se pripuščajo učitelji (učiteljice), ki so usposobljeni za osnovne m meščanske šole. (Maksimalno število «0.) Prednost inter pares imajo učitelji, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Prošnje, kolkovane s kolkom 5 Din, naj se vlože najkesneje do 4. junija t. 1.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1932.
*
V. No. 245/83 ex 1932.	1537	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske “nnovine v Ljubljani razpisuje za predem ključavničarskih, steklarskih in Pečarskih del, glede katerih I. ofertna Jjcitacija za dela II. etape v umobolnici ”ovo Celje ni uspela,
^ javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 23. maja 1932. ob 11. uri dop.
j. sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljub-pani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov ?°bivajo med uradnimi urami v sobi Žt- 21.'
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote "dobrenega proračuna, ki znašajo za:
1. ključavničarska dela Din 13.118-—
2. steklarska dela .... „ 27.O73'50
3. pečarska dela .... „ 59.100'— Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji v >Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. aprila 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P IV 68/32—2.	1615
Sklep.
Zelič Amalija, žena kočarja, Krajnčiča št. 35, se radi duševne bolezni popolnoma prekliče.
Za varuha se imenuje njen mož Zelič Izidor, kočar v Krajnčiči št. 35.
Stroške preklicnega postopanja nosi preklicanka sama.
Nadaljnje pridržanje preklicanke v zaprtem zdravilišču se za nedoločen čas varstveno-oblastveno odobri.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 8. marca 1932.
*
T III 36/32—2.	1606—3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Novačana Antona, posestnika v Trnovljah, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom enega leta svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna vloga Ljudske posojilnice v Celju št. 1323/6535 na ime Mica Plahutnik v vrednosti Din 20.693'98.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 28. aprila 1932.
*
Nc I 411/32 -3.	1638
Amortizacija.
Na prošnjo Veseliča Petra, posest, iz Fučkovcev št. 4, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice št. 8965 Posojilnice v Črnomlju s saldom 6000 Din, ki jo je prosilec baje izgubil in se njen imetnik pozavlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od te razglasitve svoje pravice. Po preteku tega roka ibo proglašena vložna knjižica kot btrez meči.
Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 30. aprila 1932.
«j>
T III 36/32—2.	1632
Sklep.
V zadevi radi amortizacije vložne knjižice št. 1323/6535 Ljudske posojilnice v Celju, glaseče se na ime Plahutnik
Mica, se tus. sklep z dne 27. aprila 1932, opr. št. T III 36/32—2, v toliko popravi, da znaša rok za uveljavljenje pravic šest mesecev (ne eno leto).
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 3. maja 1932.
❖
E 188/32.	1624
Dražbeni oklic.
Dne 30. maja 1932 dopoldne ob pol 9. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hudi kot, vi. št. 13, 97.
Cenilna vrednost: Din 108.464-55.
Vrednost pritikline: Din 7.360-—.
Najmanjši ponudek: Din 72.309-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 30. marca 1932.
❖
E 100/32—8.	1&39
Dražbeni oklic.
Dne 11. junija 1 932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nemilje, vi. št. 120.
Cenilna vrednost: Din 3719'10.
Najmanjši ponudek: Din 2480-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 3. maja 1932.
*
E IX 2130/31—31	1636
Dražbeni oklic.
Dne 13. junija 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sedišču v sebi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lehen, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: Din 924.219-30.
Vrednost pritikline: Din 36.800, ki je všteta v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 616.146’20.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 13. aprila 1932.
<£
E IV 1320/31—16.	1616
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1932 dopoldne ob
8.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajski marof, vi. št. 269.
Cenilna vrednost: Din 343.962-13.
Najmanjši ponudek: Din 172.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 28. aprila 1932.
*
E 179/82.	1623
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1932 dopoldne ob pol 9. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Gortina, vi. št. 41.
Cenilna vrednost: Din 4681'—.
Vrednost pritikline: Din 30'—.
Najmanjši ponudek: Din 3120-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 16. aprila 1932,
E 329/32.	1622
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1932 dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vuhred, vi. št. 11.
Cenilna vrednost: Din 156.213-25.
Vrednost pritikline: Din 850-—.
Najmanjši ponudek: Din 104.142T6.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 16. aprila 1932.
Konkurzni razglasi
S 8/32—2	1640
586.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Suše Franca, trgovca v Sromljah št. 22, reg. pod Rg A III. 131.
Konkurzni sodnik: dr. Hočevar Vojteh, starešina okraj, sodišča v Brežicah.
Upravnik mase: dr. Rosina Gustav, odvetnik v Brežicah.
Prvi zbor upnikov: pri okrajnem sodišču v Brežicaih dne 19. maja 1932 ob
10.	uri.
Oglasitveni rok do 4. VI. 1932. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 20. junija 1932. ob
10.	uri.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 4. maja 1932.
*
S Nc II 2/32—55	1642
587.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Hanzelj Anton, klepar v Metliki.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 6. junija 1932 ob 8- uri pri tem sodišču, soba št.
20.	Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 1. maja 1932.
S 4/32—28	1626
588.
Poravnalni narok
v konkurznem postopanju prezadolžen-ea Šumija Alfreda, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4, se določa na dan 28. maja 1932 ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 140.
Prezadolženec ponuja svojim upnikom 20% kvoto njihovih terjatev, plačljivih v 6 enakih, mesečnih, zaporednih obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo 2 meseca po pravnomočnosti sprejete poravnave.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1932.
S 6/32—5	1687
589.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Šuman Maks, trgovec in 'posestnik v Radehovi.
Konkurz, ki je bil razglašen s slde-pom opr. štev. S 6/32—1, se odpravi, ker ni kritja za stroške postopanja po § 166., odst. 2., konkurznega reda.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. aprila 1932.
*
Sa 6 32—44.	1618
590.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice tvrdke Perkič in Polak, tvornice perila v Mariboru, registrovane pod firmo Franc Perkič & Polak v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. aprila 1932.
Sa 3/32—30.	1617
591.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Vrbovšek Marice, trgovke pri Devici Mariji v Brezju, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. aprila 1932.
Sa 28/31—13.	1634
592.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnikov Kolarja Franca in Ivane, pos. T Gradišču 52 pri Slovenjgradcu, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v CeljU) odd. I., dne 4. maja 1932.
Sa 16/31—12	1620
593.
Oklic.
Poravnalna stvar Slanca Antona, trgovca v Gribljah.
S sklepom Sa 16/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prinudni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je poravna- j va pravomočno odobrena.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II- j dne 23. aprila 1932.
Sa 6/32—10.	1636	I
594.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva Brliča Stanislava, trgovca v Stari vasi pri Vidmu.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Brlič Stanislav, trgovec v Stari vasi pri Vidmu, s svojimi upniki pri naroku dne 26. aprila 1932. pri okrajnem sedišču v Brežicah in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki pa dobijo 50°/o kvoto, plačljivo v teku enega leta, in sicer v Yt letnik enakih obrokih, katerih prvi zapade p° sprejemu poravnave po upnikih, in da pristopi k tej poravnavi kot porokinja in plačnica dolžnikoma žena Brlič, rojena Kukovič, Elizabeta do višine 25.000 Din s posledicami in učinkom §a 60. porav-zakona.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celja, odd. I., dne 4. maja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 4442/1.	1626
Razglas.
Okrajno sodišče v Tržiču je s sodbo 28. decembra 1931. po § 55. k. z. prepovedalo Stegnarju Simonu, roj. 22. 1®-1910 v Sebenjah, srez Kranj, po poklicu čevljarskemu pomočniku, bivajočem11 v Sebenjah št. 4., zahajati V krčmo ** dobo od 25. marca 1932 do 25. marc* 1934.
To se objavlja v smislu § 54. uredb® o izvrševanju očuvalndh odredb, »SluŽjl nov. kraljevine Jugoslavije« z dne januarja 1930., št. 17/VI.
Sresko načelstvo y Kranju, dne 28. aprila 1932.
Opr. št. 5/32/16.	1639
Razglas.
Po sreskem cestnem odboru Ptuj se bo oddala dražbenim potem dobava gramoza za banovinske, subvencionirane in kolodvorske dovozne ceste, in sicer:
V ponedeljek dne 23. maja 1932. ob
Pol 9. uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju za ceste v ptujskem okraju, levi breg Drave.
V torek dne 24. maja 1932. ob pol 9. Ori za ceste v ptujskem okraju, desni breg Drave.
V sredo dne 25. maja 1932. ob 8. uri v dvorani pri Skorčiču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju.
Podrobni pogoji za te dražbe so razvidni pri sreskem cestnem odboru v Ptuju in pa na dan dražbe. Pripomni Se, da se bo dražbalo skupaj delo, dobava in vožnja gramoza povsod, kjer nima cestni odbor svojih prodnih jam, kjer pa ima cestni odbor svoje gramozne jame, tam pa gramozno delo ločeno °d vožnje.
Do določenega dneva in ure se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe za dobavo in vožnjo gramoza. Te ponudbe jnorajo biti kolkovane s 100 Din ter jih 1® zapečatene izročiti g. načelniku cestnega odbora ali pa pred pričetkom nsine dražbe vodji dražbe. Ponudbi ■nora biti priložena 10% kavcija in moja vsak ponudnik pred začetkom dražbe kavcijo položiti v gotovini, hranilni knjižici ali pa v vrednostnih papirjih, ^sak ponudnik podpiše dražbene pogoje, ki postanejo zanj obvezni takoj, *a cestno upravo pa šele po odobrenju dražbe.
Vsa pojasnila daje sreski cestni odbor Ptuj.
Sreski cestni odbor Ptuj,
dne 30. aprila 1932.
Načelnik: L. Jerše l. r.
*
štev. 840.	1646	3—1
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona 0 državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona fb pogodbe in nabave) se razpisuje za doibo od 1. julija do 30. septembra 1932. J® bolnico za duševne bolezni v Ljub-feni in za bolnico za duševne bolezni Studencu pismena ofertalna licitacija ^ nabavo naslednjih živilskih potrebščin:
,1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega in kolonialnega blaga,
5. jnleka in mlevskih izdelkov. Licitacija se bo vršila v sredo, dne
]* junija 1932., ob 11. uri dopoldne, v ^Pravni pisarni bolnice za duševne bo-ftzni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
. Podrobni d raži veni in dobavni pogoji 'n izkazi potrebščin so interesentom na JPogled pri upravi bolnice za duševne žlezni v Ljubljani.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika
I. N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne 'pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavedni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. julija do 30. septembra 1932.
V Ljubljani, dne 3. maja 1932.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani.
*
Št. 1509/32.	1630—3—1
Razpis zdravniške službe.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah« (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 248—40 ex 1930) službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnici r Rajlienburgu.
V zdravnikov okoliš spadajo politične občine: Senovo, Rajhenburg, Veliki kamen, Mrčna sela, Gorica, Blanca, Sto-lovnik, Armeško in Videm. Zavarovanih članov je 157 in približno 500 rodbinskih svojcev.
štev. 5804/923—1932.	1559—3—3
Razglas o licitaciji
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za zgradbo poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo
Prejemki zdravnika so pavšalirani z Din 2300 mesečno in trinajsto plačo br *z vsakega drugega honorarja; v naravi dobi stanovanje v hiši bratovske sklad-nice, razsvetljavo in 10 ton premoga (kockovca) letno.
Zdravnik bratovske skladnice mora:
1. biti državljan kraljevine Jugoslavije;
2. govoriti m pisati srbsko-hrvatsko-slovenski jezik;
3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, no-strificirano na kateri izmed domačih medicinskih fakultet, ali je že dosegel to pravico;
4. med terni zdravniki se sprejme v prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostmi za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porode z ginekologijo;
5. odslužiti po zakonu predpisani bol-nični staž, imeti pravico privatne prakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice;
6. biti telesno in duševno zdrav;
7. imeti uravnano vojno obvezo in pri sprejemu v službo ne sme biti starejši od 45 let;
8. imeti pravico do ekspedicije zdravil s predpisano lekarniško prakso.
Natančnejše informacije se dobe pri krajevni bratovski skladnici v Rajhen-burgu (Senovem).
Nastop službe 1. junija 1932.
Lastnoročno pisane ponudbe sprejema krajevna bratovska skladnica v Raj-henburgu do 20. maja 1932.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani,
dne 4. maja 1932.
na dan 20. maja 1932 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila-in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami isto-tam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska		licitaciji v %	
in kamnoseška dela		Din 2,736.297'63		17'66
2. za mizarska dela			439.640-80	15-10
3. za kleparska in krovska dela			292.672-10	18-58
4. za ključavničarska dela		H	191.572-75	5-00
5. za pleskarska dela		11	97.101-60	12-00
6. za slikarska dela			50.334-75	15-00
7. za tapetniška dela		11	24.825’00	2'20
8. za električno napeljavo 		11	124.216'65	22-00
9. za plinsko napeljavo		11	133.954-40	2-20
10. za vodovodno inštalacijo		11	183.827-00	36'00
11. za centralno kurjavo		11	841.139-00	21-40
12. za parketarska dela		11	273.865-20	21-60
13. za steklarska dela		11	170.143-30	2-20
Skupaj . . .	Din 5,559.590-18		
Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od najnižjib ponudb, doseženih pri I. licitaciji.
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« št. 70—XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah«: in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
V Mariboru, dne 23. aprila 1932.
Razpis.
1631
Podpisana direkcija razpisuje zn na dan 18. maja 1932. ob 11. uri dobavo: 12.000 kg pšenične moke.
1.000 kg svinjske masti,
500 kg bučnega olja,
1.000 kg riža,
300 kg kave, sirove,
300 kg ječmenove kave,
500 kg mila terpentinovega za pra
nje.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 2. maja 1932.
Razne objave
1621
Izredni občni zbor »Obrtniške samopomoči”, reg. pom. blag. v Ljubljani,
se bo vršil v sredo, dne 18. maja 1932 ob 14. uri (2. uri popoldne) v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ul. št. 10 (pritličje, desno) s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika.
2. Oitanje zapisnika IX. izrednega občnega zbora.
3. Predlogi.
4. Volitve.
5. Raznoterosti.
Če bi izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru neglede na število navzočih članov.
Odbor.
*
Vabilo na X. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu,
v četrtek, dne 19. maja 1932. ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s tem
dnevnim redom:
1. Predložitev poslovnega .poročila in bilance z dne 31. decembra 1931.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4. Določitev honorarja članom nadzorstvenega sveta za leto 1931. (§ 10. družbenih pravil).
5. Dopolnilna volitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
Uprava.
Pripomba: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni
pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa Zadružni gospodarski banki v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil).
*
1648
Vabilo
na enajsti redni občni zbor,
ki ga bo imela
Milama in svečarna d. d. v Ljubljani
v torek, dne 24. maja 1932 ob 17. uri v prostorih Podružnice Jadransko Podonavske banke, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
3. Odobritev bilance za leto 1931 in sklepanje o uporabi čistega dobička.
4. Slučajnosti.
Posest 25 delnic upravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili v pisarni Milame dn svečarne d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 1, vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi 8 dni pred zborovanjem. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora.
Ljubljana, dne 6. maja 1932.
Upravni svet.
*
1641
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
dne 24. maja 1932 ob 17. uri 80 popoldne v Ljubljani, v pisarniških prostorih Prometnega zavoda za premog d. d., Ljubljana.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1931.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo računskih revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi čistega dobička v letu 1931.
5. Volitev dveh računskih revizorjev za leto 1932.
6. Volitev enega člana v upravni svet.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Gospodje delničarji morajo izkazat* svojo glasovalno pravico s potrdilom, da so založili svoje delnice najpozneje 3 dni pred občnim zborom pri tvorniški blagajni družbe v Hrastniku (čl. 24. družbe nih pravil).
V Celju, dne 4. maja 1932.
Upravni svet. Ponatis se ne honorira.
1645
Vabilo na redni občni zbor Splošne delavske gospodarske zadruge "železničarski dom” z. z o. z, v Ljubljani,
ki se vrši dne 19. junija ob 8. uri zjutraj v Ljubljani na Novem trgu št. 2.
Dnevni red:
a) Poročilo načelstva in nadzorstva;
b) odobritev letne bilance za leto 1931;
c) slučajnosti.
Načelstvo.
*
1553—3—6
Poziv upnikom.
Zadružna elektrarna v Orehovi vasi, reg. zadr. z omej. zav., je v likvidaciji, radi česar se pozivajo upniki, da se oglasijo do 1. junija 1932 pri likvidatorjih.
Likvidatorja:
Anton Lešnik s. r. Franc Klasinc s. r.
*
Razpust društva.
1644
Zveza bojevnikov, skupina v Št. Ge-tardu, občina Trojane, ustanovljena dne 1. januarja 1932., se je na občnem zboru 3. marca 1932. prostovoljno razšla-Zveza bojevnikov, skupina Št. Gotard, dne 4. maja 1932.
*
Razid društva.
1643
»Bralno društvo na Dolu« se je p® sklepu občnega zbora z dne 23. avgust® 1931. prostovoljno razšlo. Vse imetje P® se je izročilo Sokolskemu društvu n® Dolu pri Hrastniku.	Odbor.
1619
Objava.
Podpisani J. B. Mally, trgovec v Trtr ču, javljam, da se je izgubilo učno pis' mo moje učenke Rozman Jožefe, izdan® od Gremija trgovcev v Kranju z dne }•
IX.	1925 za učno dobo od 1. IX. 1922 o®
1.	IX. 1925. Proglašam to učno pisffl® za neveljavno.
J. B. Mally
trgovina z mešanim blagoiD, Tržič.
*
1647
Objava.
Izgubila sem izpričevalo o dovršene®*
2.	razredu I. mestne dekliške inešča#' ske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani z® šolsko leto 1919/20 na ime: Smerke B°' gomila, rodom iz Ljubljane. Proglašal® ga za neveljavno.
Smerke Bogomila s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michžlek v Ljubljani