I
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO
Letnik X, maj 1998, št. 3, 4
ŽIVIO!
Prišla je pomlad, deseta Najčina pomlad, in z njo sončni topli dnevi, polni veselja in radosti. Izbirne vsebine so za nami, na teh smo se odpočili, veliko pa naredili in si s tem pridobili dodatno znanje. Izbrali smo eno izmed sedemnajstih interesnih skupin, ki nam je najbolj ustrezala.
Pust, Valentinovo, dan žena in materinski dan so že zdavnaj za nami. Sedmega aprila je minilo natanko 633 let, odkar je Habsburžan Rudolf 4. leta 1635 podelil takratnemu zaselku na okljuku reke Krke mestne pravice. Tega se Novomeščani premalo spomnimo. Tudi mimo velike noči ne moremo kar tako. Sporočilo tega praznika nas navdaja z upanjem in nam daje pogum, poleg šunke, pirhov in potice seveda.
Prav tako se je v zadnjem času zvrstilo veliko raznih tekmovanj:	Preglovo, Štefanovo,
Cankarjevo, Vegovo, iz angleščine, vesela šola in Epi reading beadge. Tu so še športna tekmovanja, tudi na njih so učenci uspešno zastopali našo šolo. Več o tem preberite v Najči. Ogledali smo si obilo kulturnih predstav. Osmarčki smo pripravili že drugi ples, ki je bil vsekakor enkraten in neponovljiv. Pisali smo že poskusne teste, v maju pa nas čakajo novi, odločilni. Temu sledi valeta in za vedno bomo zapustili klopi dobre stare OŠ Grm.
Spet so v kinu vrteli dobre filme, kot je Sedem dni v Tibetu, ki vas je prav gotovo ganil z lepim prikazom budistične duhovnosti Tibetancev. Še vedno pa marsikdo vzdihuje ob misli na Titanik, ki je omehčal srca še tako ravnodušnih in smo bili vsi zato še toliko bolj navdušeni, ko smo si ga ogledali tudi v okviru šole.
Tudi na glasbeni sceni se je pojavilo veliko novih, svežih imen, najbolj pa je zažgala skupina The verve z albumom Urban Hymns.
Ker se šolsko leto z veliko hitrostjo bliža h koncu, vam toplo priporočam, da napnete še zadnje sile in se potrudite v šoli. Bodite v cvetju in uživajte pomlad!
Anita Tintor, 8.b.
		
		
		
	1	
		
		
		
		
		
		
		
		
		Hi
		!§
	mEi	
KfflnsOMBI	.Silil	
ZELENA LUČ ZA PRIZIDEK
Vse nas zelo zanima, kaj je novega z dogradnjo naše šole. Stopili sva k ravnatelju Marjanu Špilarju in ga prosili za izjavo za naš časopis. Izjavil je:
»Konec marca je svet Mestne občine Novo mesto sprejel finančni načrt občine za leto 1998. V okviru tega finančnega načrta bo občina namenila v tem letu za prizidek k OŠ Grm 15.000.000,00 SIT. To pomeni, da bi s sredstvi, ki jih je zbrala šola, in s tem denarjem lahko pričeli z dogradnjo v letošnjem letu. Pogoj pa je, da bi k tem financam primaknila tudi država 15.000.000,00 SIT. S tako pridobljenimi sredstvi bi lahko prizidali štiri učilnice s kabineti in telovadnico. Vse to bi dogradili do tretje gradbene faze, kar pomeni, da bi objekt spravili pod streho in ga zaprli. V letu 1999 bi lahko prizidek dokončali in ga pričeli uporabljati na začetku šolskega leta 1999/2000. Vse to bomo lahko pričeli izvajati takoj, ko bo Ministrstvo za šolstvo in šport dalo svoje soglasje k projektu, ki je že pripravljen, ob njem pa tudi investicijski program. Ko bo to soglasje pridobljeno, bomo pridobili gradbeno dovoljenje. S tem pa bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bo občina lahko razpisala natečaj za pridobitev čim bolj ugodnega izvajalca del. Vse to naj bi bilo nared do pričetka šolskih počitnic, kajti to je najbolj ugoden čas za gradnjo.«
Tabita Jovanovič, 5,b Urška Knafelj c, 5.b
OTVORITEV
RAČUNALNIŠKE UČILNICE
Na naši šoli smo si dolgo, vse predolgo želeli računalniško učilnico. Končno je prišel čas, ko smo jo dobili. Poleg vseh dejavnosti, ki so na naši šoli res pestre, bomo imeli odslej tudi računalništvo. Mnogi imamo računalnike že kar nekaj časa doma, drugi pa še niso imeli priložnosti seznaniti se z njimi. Vsem nam bo koristilo delo z njimi, še posebej med poukom, kjer bomo lahko dopolnjevali, utrjevali in nadgrajevali učno snov. Organiziran bo tudi računalniški tečaj za vse osmošolce, ki se bomo naslednje leto vpisali na srednje šole, na katerih bo ponekod računalništvo obvezen učni predmet.
Na otvoritvi računalniške učilnice v avli naše šole so bili prisotni mnogi pomembni gostje, med njimi tudi gospa Teja Valenčič, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki se je z nami veselila pridobitve računalnikov. Po prijetnem programu, ki sta ga popestrila otroški in mladinski pevski zbor ter prizor iz igre Težave Jadrana Grma, so si gostje ogledali računalniško učilnico. Učenci pod vodstvom učiteljice Alenke Spasovski so pokazali, koliko zanimivih in domiselnih
stvari se da početi z računalniki. Zahvaljujemo se Mestni občini Novo mesto in sponzorjem za pridobitev, ki smo jo takoj izkoristili za dve računalniški tekmovanji.
Anita Tin tor, 8. b
PODROČNO RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE V PROGRAMU COREL DRAW
Marca je bilo v naši računalniški učilnici, področno tekmovanje v oblikovanju vizualnih sporočil v programu CorelDRAW. To je veliko bolj izpopolnjen in zahteven program kot PaintBrush. Tekmovanja se je udeležilo sedem učencev iz občin Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Na tekmovanju je zmagal Domen Krištof iz OŠ Šentrupert. Drugi je bil naš najboljši MATIC ERŽEK in tretji Smiljan Slukan in OŠ Savo Kladnik. Pokrovitelj ZOTK Novo mesto je vsem udeležencem podaril računalniške nagrade: miške, podlage za miške in zgoščenke. Čestitke vsem dobro uvrščenim!
Nejc Novak, 5.c.
ŠOLSKO RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE V MICROSOFT WORD PROGRAMU
Šolsko tekmovanje v urejanju besedil je potekalo že 19. januarja dopoldne v računalniški učilnici. Udeležili smo se ga lahko učenci višje stopnje, ki dobro obvladamo Microsoft IVord program. Tekmovanje je trajalo devetdeset minut, naloge niso bile težke in šlo nam je dobro. Vendar, ker nobena stvar ni popolna, so se nam dogajale tudi napake, ki pa smo jih hitro rešili. Ko so se iztekle še zadnje minute tekmovanja, smo bili vsi potni, še posebej, ker smo premišljevali, ali nam je uspelo.
Čemu pa smo pravzaprav tekmovali? Da bi se izkazali in da bi izbrali člana, ki bo na drugih tekmovanjih zastopal našo šolo. Po pričakovanju je bil najboljši Matic iz 8. d. Računalniška učilnica je bila takrat, ko smo tekmovali, še čisto nova in je pred nami ni še nihče preizkusil. Sedaj, po otvoritvi, se je zabavalo v njej že mnogo učencev.
M.N.T., 7.b
INFORMATIVNI DAN
V petek, 13. 2. 1998, in v soboto, 14. 2. 1998, sta bila informativna dneva za vse osmošolce. V petek smo imeli osmošolci prosto zato, da smo si ogledali srednje šole, na katere lahko kandidiramo glede na uspeh, interese, sposobnosti in dosežke pri preverjanju znanja. Za vse je bil ta dan izredno pomemben, saj smo dobili mnoge informacije ter pomembne podatke, ki nas zanimajo. Izvedeli smo vse o pogojih vpisa, o samem šolanju ter o zaključku šolanja.	Marsikomu je	bil	ta dan
odločilen, saj si je lahko ogledal kar tri različne srednje šole, kar nam je olajšalo	delo pri	izbiri	nadaljnjega
šolanja.
Pred nami je pomembna življenjska odločitev, zato sem se odpravila v hotel Krka, kjer je bila predstavitev splošne	gimnazije.	Ogledali	smo si
kratek	film, ki	so	ga	posneli
nadebudni gimnazijci. Prikazoval je ulično življenje, drogo, nasilje ... S tem filmom so nam hoteli dijaki gimnazije dokazati, da imajo poleg učenja še dovolj časa za ustvarjalnost. Nato so nas pozdravile profesorici slovenščine in geografije ter gospa ravnateljica, ki so nam povedale tudi nekaj o
tekmovanjih, ki se jih dijaki udeležujejo in pri tem dosegajo visoke rezultate, ter še malo o izletih, ki so prava popestritev pouka. Pri tem so ves čas ponavljale, da je pomembno biti vztrajen in samozavesten, če želiš uspeti.
Skratka, izvedeli smo vse, kar nas je zanimalo o šolanju. Upam, da tudi letos ne bo omejitev vpisa in da se bom dobro vključila v novo okolje. Razpfbreditev učnih predmetov ne bo večja kot v osnovni šoli, temveč le bolj obširna in poglobljena. Veseli smo bili
novice, da bo pri nekaterih predmetih snov lažja tudi za 20% kot v prejšnjih letih. Izvedeli smo tudi, da bomo lahko v prihajajočem šolskem letu vstopili v prenovljeno gimnazijo na Seidlovi cesti in bo pouk potekal dopoldne.
Anita Tintor, 8.b
NOVOST: EKONOMSKA GIMNAZIJA
Pred nami osmošolci je ena najtežjih odločitev v življenju. Sama sem se odločila za ekonomsko gimnazijo, ki bo potekala na ekonomski šoli. To je ena izmed vrst srednje šole, ki ne izobražuje za poklic, pač pa učence uspešno pripravi na nadaljnji študij na univerzi ali fakulteti. Ta šola je namenjena predvsem učencem, ki bi bili v svojem življenju radi nekaj posebnega. Res je, da je to ena najtežjih šol, a z vztrajnostjo in pridnim delom se tudi ta težka šola lahko uspešno konča. Ker se je ta smer vključila v program šele v letošnjem letu, se je navdušilo za to novost kar štiriinšestdeset učencev, vendar pa jih bodo sprejeli le 60, torej za dva oddelka. Urnik ekonomske gimnazije je zelo zahteven in uspešni bodo le tisti učenci, ki bodo skozi celo leto pridno delali in se učili. Upam, da bom sprejeta na to šolo, saj se mi bo le tako uresničila moja velika želja.
Zorica Djenadič, 8.b
DELAVNICA V DOLENJSKEM MUZEJU
Med zimskimi počitnicami nekateri nismo zamudili Dolenjskega muzeja, kjer smo izdelovali zgodovinske lončene posode. V skupini nas je bilo štirinajst. Z veseljem smo delali posode, iz kakršnih so ljudje nekoč pili in jedli. V Dolenjskem muzeju smo izdelovali tudi arheološki nakit iz fimo mase. Delali smo zapestnice, verižice, prstane, priponke in še veliko drugih zanimivih okraskov. V tej delavnici, ki je bila odprta v četrtek, 26. 2. 1998, in v petek, 27. 2. 1998, v Dolenjskem muzeju, smo si otroci lahko malo bolje predstavljali življenje naših prednikov.
Tjaša Turk, 5.a
GLEDALIŠKA IGRALNICA
Med zimskimi počitnicami smo imeli učenci priložnost izbirati med mnogimi zanimivimi dejavnostmi, ki jih je organiziralo Društvo prijateljev mladine. Med drugim je bila tudi gledališka delavnica v Kulturnem centru Janeza Trdine, ki je potekala od ponedeljka do četrtka. Obiskovalo jo je enajst deklet, učili pa sta nas Staša in prijazna Saša. Same smo si morale izmišljati različne prizore, pokazati različna razpoloženja in pri vsem smo se zelo zabavale. Na koncu smo s prijateljicami zaigrale še kratko igrico, ki je bila vsem zelo všeč. Nad gledališko igralnico smo bile vse tako navdušene, da nam je Saša obljubila, da bomo imele krožek tudi vnaprej. Vabljeni vsi, ki vas zanima igranje, še posebej pa fantje.
Katja Rakuša, 5.d
PUSTNO RAJANJE PRI NAS
Vsi otroci se radi našemijo v nekoga ali nekaj, kar jim je všeč. Letošnji pustni karneval je bil v veliki telovadnici OŠ Grm. Otroci so se zbrali na Novem trgu in skupaj z glasbeniki odkorakali proti šoli. Vsak otrok je dobil krof. Glasbena skupina Rubin je igrala in pustne šeme so veselo pele in rajale. Nagrajene so bile najlepše in najizvirnejše maske. Pustni torek je bil zelo lep, saj ga je popestril tudi Franci Kek, znan iz filma Milice.
GRMSKO SREČANJE
Grmsko srečanje je vsakoletna pomladanska prireditev naše šole. Organizatorji so spet pripravili lep in zanimiv večer. V avli šole je Janko Orač, novomeški poklicni slikar, razstavil in predstavil svoja dela. Spoznali smo tudi prvo pesniško zbirko Marije L. Potočnik, učenke 8.b OŠ Grm. Glasbena gosta sta bila hornist Aleksander Božič in pianist Berislav Budak. Program sta povezovala Sonja Simčič in Branko Šuster.
M.Š.
Neira Zuhrič, 5.c
NOVINARSKO SREDIŠČE V TEDNU IZBIRNIH VSEBIN
“Za press center imamo lepo domačo besedo novinarsko središče”, nas je takoj poučila Jerca Božič, novinarka z Vašega kanala, ki je bila v naše največje veselje z nami vse štiri dni. Člani te skupine smo ustvarjali v dveh skupinah, kot uredniki in kot novinarji, nekateri pa smo bili tudi spikerji na radiu in televiziji. Novinarji smo spremljali dogajanje na šoli ter zbirali in zapisovali informacije. Izročali smo jih urednikom, ki so iz njih oblikovali dnevne novice za vse tri novomeške radijske postaje, televizijo. Dolenjski list. Novi medij, Najčo itd. V veliko pomoč nam je bila računalniška učilnica in računalniki, s katerimi smo hitro napisali novice in jih še sveže posredovali novomeškim medijem. Nikakor pa tudi ne bi mogli brez Petra Klinca in njegovih fotografij, ki so v časopisih in na televiziji popestrile naša novinarska besedila.
Če v tednu izbirnih vsebin niste slišali nobenih naših radijskih ali televizijskih poročil niti prebrali Dolenjskega lista, lahko sedaj preberete po en primer dnevnih novic.
RADIO SRAKA
(Novico je bral Igor Pivačič.)
Teden izbirnih vsebin na osnovni šoli Grm se je danes iztekel. Učenci so si iz sedemnajstih zanimivih vsebin izbrali tisto, ki jih je najbolj zanimala. Da bi polepšali podobo šole, so likovniki izdelali reliefe in okrasili zidove. Pri kemiji so delali razne poskuse, v četrtek pa so odšli v Ljubljano, kjer so si ogledali Naravoslovni muzej. Novinarji šolskega press centra so v sredo obiskali Delovo tiskarno revij in časopisov v Ljubljani. Ogledali so si postopek izdelovanja časopisov. Poročila za razne medije so vsak dan oblikovali v računalniški učilnici. Ves teden so se učenci urili v športnih dejavnostih, ki so potekale v šolski telovadnici in na stadionu Portoval. Pod nadzorom prizadevnih mentorjev so igrali nogomet, košarko, delali vaje za nabiranje kondicije, hodih na pohode ipd. Danes, ko večina učencev predmetne stopnje razdaja še zadnje moči na krosu po Por to valu, novinarji oblikujejo še zadnje vesti.
Maruška Spasovski, 6.c Karmen Šali, 6.c Matija Korasa, 7.a
teoen fzBiRGib oseBin
STUDIO D
(Novico je bral Črt Šuštar.)
Danes poteka drugi dan tedna izbirnih vsebin na novomeški osnovni šoli Grm. Učenci so se porazdelili v sedemnajst skupin, pri vsaki se na zabaven način seznanjajo s tem, kar jih najbolj veseli. Pri gledališko-glasbeni skupini pripravljajo gledališko igro Težave Jadrana Grma, s katero se bodo predstavili na novomeških šolah Center in Šmihel, gostovali pa bodo tudi na ljubljanski osnovni šoli Danila Kumarja. Skupaj z njimi se bodo predstavile tudi učenke plesne skupine, ki so že sestavile ples. Skupina, ki se ukvarja z raziskovanjem življenja Keltov, je danes odšla v Dolenjski muzej, kjer so si ogledali stalno zbirko o Ilirih in Keltih ter razstavo Kapiteljska njiva.
Učenci, ki jih veseli fizika, pa so se danes učili uporabljati programe na računalnikih, ki so najnovejša in najbolj privlačna pridobitev osnovne šole Grm.
Maja Erhovnic, 7.a
VAS KANAL
(Novico je brala Tea Berkopec.)
Na novomeški osnovni šoli Grm so včeraj zaključili zanimiv teden izbirnih vsebin. Danes so imeli na predmetni stopnji športni dan, učenci so tekli kros in dosegli dobre rezultate. Le učenci novinarskega središča so ostali v šoli in se trudili napisati še zadnje novice, da bi vas seznanili z dosežki tega tedna. Novinarji šolskega novinarskega središča so si v sredo ogledali računalniško oblikovanje časopisov in revij v Delovi tiskarni TČR v Ljubljani. Presenečeni so bili nad velikimi balami papirja, ki lahko tehtajo do ene tone. Učencem višje stopnje, ki so izbirali še med ostalimi zanimivimi možnostmi, se zdi, da je bil teden izbirnih vsebin za vse zelo koristen. Likovniki so okrasili šolo. Naša odlična glasbeno-plesno-dramska skupina je včeraj nastopila na ljubljanski mednarodni šoli s šaljivo igrico Težave Jadrana Grma.
Nejc Novak, 5. c
m
NOVI MEDIJ
Novinarska skupina novomeške osnovne šole Grm je v tednu izbirnih vsebin obiskala tiskarno TČR v Ljubljani in si z zanimanjem ogledala nastajanje časopisov in revij.
Učenci od 5. do 8. razreda so si med 17 skupinami izbrali vsebino, ki jih najbolj privlači. Nekateri so lahko postali tudi novinarji, drugi pa uredniki v novinarskem središču. S pomočjo računalnikov so vsak dan sproti ustvarili novice za novomeške medije. Likovni razposajenci so na šaljiv način polepšali puste kotičke naše šole. Pri matematiki so učenci spoznavali povezanost matematike in računalnikov. Zelo so se zabavali pri skupini Slovenci skozi čas. V dvojicah so delali miselne vzorce. Nekateri so se odločili za raziskovanje življenja Keltov. Odšli so v Dolenjski muzej in si ogledali stalno zbirko o Ilirih in Keltih. Pri športnem krožku so učenci zelo zgodaj začeli s tekom in nato nadaljevali s športnimi igrami. Tudi pri drugih skupinah so se zabavali in so se imeli neskončno lepo.
Tea Berkopec, 6.d Katja Pust, 6.d
TF^Ak/
|u>PvyrvCo 0<iEcJa<xIč2c65|3 ,SM Z—^ .Jfi
g|
/
'
AKCIJA GRMSKI ANGELČKI ZA ŽELJKINO
ZDRAVLJENJE V LONDONU
Petošolci smo organizirali akcijo zbiranja pomoči za Željkino zdravljenje v Londonu. Akcijo smo v enem tednu uspešno za-klj učili in že pred velikonočnimi prazniki poslali 75.850,00 SIT Željkinim staršem.
Za domače branje smo prebrali knjigo Ivanke Mestnik Izlet na Modri planet, s katero pisateljica sporoča, da moramo spremeniti svoj odnos do drugačnih, prizadetih otrok. Posebnost te knjige je, da njena junakinja Živa zares živi. To je devetinpolletna Željka, ki je bila zaradi cerebralne paralize dolgo priklenjena na invalidski voziček. Z izrednimi napori se ga je sicer znebila, toda hodi le ob podpori odraslih. Zdaj ji neka londonska bolnišnica obljublja, da bi s pomočjo injekcij in posebne terapije lahko čisto shodila. Željko bi sprejeli na zdravljenje še ta mesec, natančneje 27. aprila.
V Oprah showu smo videli, kako so v Ameriki uspešni z angelsko mrežo za pomoč revnim, bolnim in zapuščenim. Tu smo dobili navdih za akcijo, ki smo ji dali ime GRMSKI ANGELČKI. Prekosili smo vsa pričakovanja, saj smo v petih dneh zbrali 5.a	10.540,00 SIT, 5.b
17.250,00 SIT, 5.c 20.060,00 SIT in 5.d 28.000,00 SIT.
Povabili smo tudi ostale učence naše šole, naj se nam pridružijo. Vso srečo Željki.
Janja Janežič, 5.c.
^l^ragi moji prijatelji!
filtri me Lo avion ponesel v m^ulrovnih. S seboj bom odnesla tudi hoSčeb biSecja Srca in denar, bi ste (ja zbrali za najo z—tdjLo. f-^ripovedoeala bom —eljbi in njenim o 'UaS in eSeb dobrih ljudeh, bi ste ji pomagali, da bo že 27. I. m. sprejeta v londonsbo bolniSnico, d)z vsega srca se zahvaljujem ! hm, 'IdaSim starSem in predvsem ge. .S/ernovi, bi je dala pobudo za to humano abcijo. f! prelepi predstavitvi bnjige je s svojimi učenci tenkočutno speljala projekt o cerebralni paralizi in že takrat so njeni otroci zbtali lepo vsoto, S katero je z—.eljka lahko nadaljevala zdravljenje. Hudi s pomočjo UaS, dragi grmski prijatelji, Se je —e (jh a z veliko truda reSila invalidskega vozička in upamo, da bo Sedaj končno tudi zares samostojno škodila.
prepričana Sem, da se vsaka dobvola bogato obrestuje. C loveb, bi rad pomaga, že bo daje, občuti srečo, Cjotovo ste jo tudi Ui, ko ste zbirali prispevke. Hmejte Se naprej odprlo srce za tiste, ki So pomoči potivbni, saj človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam pohebovalpomoč dobrih ljudi.
ddelim Uam lepe pomladne dni in veliko uspehov v Soli in doma! Čuvajte Se, ostanite zchavi, jaz pa Uam obljubljam, da Uas bom obvestila o rezultatih zdravljenja v oCondonu in bom mislila ljubeznijo.
na vas z vso
prisrčen pozdrav vsem, 'Ilovo mesto, 20. 4. 1998
z—vljlana babica Hvanka lllestnik
-‘CLciAl
Pati.
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
Tudi na naši šoli je bilo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Tekmovanja so se udeležili učenci sedmih in osmih razredov, ki so prebrali zbirko novel Cirila Kosmača V gaju življenja. Tekmovanje je bilo časovno razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo pisali test, ki se je nanašal na vsebino knjige, drugi del pa je bil namenjen spisu z naslovom Tudi kruh ni vse. Ta naslov je nekatere učence zmedel in to je povzročilo slabšo koncentracijo.
Večina od 38 tekmovalcev je tekmovanje vzela resno, saj jih je kar 18 osvojilo bronasto Cankarjevo priznanje. Najboljših pet (Anita Tintor, Primož Brkič, Žana Fabjan, Domen Čampa in Eva Plut) se je uvrstilo na državno tekmovanje, kjer so se borili z vsemi močmi, rezultati pa še niso znani.
Edita in Zorica, 8.b
IZ J A VE
Ob desetletnici Najče smo poprosili tiste, ki so zaslužni, da se je ta časopis rodil, da obudijo spomine na začetke našega novinarskega ustvarjanja. Izjave so dali:
Jasna Simčič,
prva glavna urednica Najče;
Tina Fink,
urednica Najče;
Katja Kraško, urednica Najče;
Dejan Rozman, fotograf Najče;
Jasna Šinkovec,
Najčina mentorica; dr. Manca Košir,
Najčina mentorica;
Janko Orač,
mentor grafičnega oblikovanja.
r\r
Jasna Simčič, študentka prava:
»Vsi večkratniki števila 10 so zelo primerna in popularna številka za razne jubileje, obletnice, spominske slovesnosti, bolj bučna praznovanja rojstnih dni in še bi lahko naštevala. Ampak meni je delala že prva desetletnica NAJČE kar nekaj težav pri spominu na njene začetke, najbrž zato ker predstavlja približno polovico mojega življenja, in sicer pol
tistega, v katerem se povprečen najstnik kar nekajkrat znajde v trenutkih, ki so primerni za, kakor rečejo Američani, »Dear diary moment«...
Ampak, ko sem zagledala fotografijo na prvi strani prve Najče s Tino, Katjo, Kani to, Sabino, Nadjo, Simono, Jožico, Tamaro, Iztokom, Markom, Nino, Vanjo, Damjano in drugimi ... Dobro se spomnim, mislim, da je moralo biti nekje v oktobru, v olimpijskem letu 1988, ko smo se prvič zbrali v knjižnici, takrat je bila še nad avlo, v delu, ki povezuje nižjo in višjo stopnjo; najbrž je ni več tam. Seveda smo - najbrž je tako še danes - bila v glavnem dekleta, ki naj bi nam slovenščina ne delala težav, nadebudnih fantov je bilo le za vzorec, pa še ti so bili bodoči fotografi in računalničarji ... Imeli pa smo eno skupno točko. Vsi smo si kot šolsko glasilo predstavljali 20 strani papirja, razmnoženih na ciklostilu, ki je še nekaj dni dišal po jogurtu, kjer so zbrani najboljši šolski spisi, mogoče kakšna lirična izpoved sedmošolke in poskus križanke, takšno je pač bilo do takrat glasilo Mladi ob Krki v svojih zadnjih izdihljajih. Bili pa smo na pragu prehoda v zadnjo dekado tega tisočletja, zato tisk, fotografije, prelom niso bile več tako zelo nedosegljive zadeve. Sedaj že lahko omenim tisti dve osebi, ki sta imeli največ zaslug za tiskan časopis, kar je bil za nas zelo velik korak napredka, za človeštvo pa nikakršen, ker so tisk že zdavnaj odkrili, kakor sem zapisala v svojem prvem uvodniku za prvo Najčo. Že ko sta mentorica, ki je to še danes, Marjana Štern, Jn zunanja sodelavka Jasna Šinkovec, ki je bila takrat novinarka v IMV-ju, ki imata levji delež zaslug, ne le da se je vse skupaj začelo, ampak tudi za to, da nismo omagali že po prvih številkah (in priznanjih), predlagali, da bi bil to časopis z
rubrikami, smo videli/vedeli, da ne bo šlo več samo zbirko šolskih spisov, ampak za časopis z uvodnikom, anketami, intervjuji, glasbo, športom, računalniško rubriko, nagradno križanko in celo s stripom. Ne smem pozabiti tudi Branka Šustra in Janka Orača, ki sta nas seznanila s pojmoma oprema časopisa in grafično oblikovanje in časopis moderno in privlačno zasnovala skupaj z našimi vrstniki likovniki.
Ko je januarja 1989 iz novomeške tiskarne prišlo 850 izvodov prve številke NAJboljšega ČAsopisa, smo poslušali Nove fosile in Parni valjak, ki sta bila tedaj še del domače lestvice, U2, A-ha, Kirn Wilde, predstavili pa smo računalnik Commodore 64, brali Letoviščarje Toivnsenda, Ronjo, razbojniško hčer, učiteljice so bile še tovarišice...
Nazadnje, ne pa nenazadnje: tudi članom sedanjega uredniškega odbora želim, da bi tudi oni lahko čez deset let obujali spomine na svoje najčevske dneve...«
Katja Kraško, študentka novinarstva:
Moji začetki pri Najči, ki je bila sama še začetnica, so povezani z mojim prvim spogledovanjem z novinarstvom in kasneje tudi z odločitvijo, da bo novinarstvo moj poklic, postal je tudi že moj način življenja.
Moja takratna največja strast je bila pisanje šolskih spisov in dnevnikov domačega branja, kar sicer še ni novinarstvo, je pa dobra vstopnica vanj - Najčo.
Ko smo začeli z Najčo, so bili poleg nas, zagnanih mladih novinarjev, še predani ljudje, ki so vedeli, kakšno naj bi bilo dobro šolsko glasilo. Marjana Štern, naša učiteljica slovenskega jezika in mentorica Najče, Jasna Šinkovec, takratna novinarka pri glasilu IMV (današnjem Revozu) ter učitelj likovne vzgoje Branko Šuster, ki je z rastri Najči vdihnil prav poseben grafični izgled. Pri Najči nisem samo urednikovala z svojo prijateljico Jasno Simčič, večkrat sem tudi oblikovala njene strani.
Spominjam se, da je cela šola živela z Najčo. zelo dobro se je prodajala, kar je bilo prvo znamenje njene prave usmeritve in kvalitete. Kasneje so to potrdili še drugi, med drugim tudi Manca Košir, sedaj moja profesorica novinarstva na fakulteti, ki je takrat za mlade novinarje širom Slovenije pripravljala novinarske delavnice, srečanja in tekmovanja, na katerih smo večkrat pobrali najvišja priznanja.
Kot se za naša osnovnošolska leta spodobi, je Najča odsevala našo mladost, pisali smo horoskope, glasbene novice, zgodbe o naših oboževalcih, a hkrati tudi kvalitetno pisanje. Najbolj so me zanimali intervjuji in reportaže in še prav dobro se spominjam, da sem že takrat s prijateljico Tino naredila v Ljubljani svojo prvo reportažo s Krambergerjem, kasneje še z Janezom Janšo, kritično smo poskušali opisovati dogajanja na šoli, spoznavali smo tudi veščino dobivanja izjav. Če bi rekla, da takrat nisem bila ponosna na delo mojih sonovinarjev in lastnih novinarskih izdelkov, bi bila podobna Ostržku z dolgom nosom.
Tina Fink,
študentka ekonomije:
Ob klicu novinarja Najče sem se zopet spomnila na svoja osnovnošolska leta in nastanek šolskega časopisa. Minilo je resda deset let in v tem času ti marsikaj uide iz glave, vendar Najče nisem nikoli pozabila, eden izmed razlogov je tudi ta, da jo še danes pregledam. Spominjam se našega truda pri izbiri imena, to je bilo skoraj najpomembnejše dejanje, saj je moralo ime časopisa govoriti o časopisu in nas samih:	»Naj
časopis in seveda naj novinarji.« Bilo je kar težko. Morali smo se dogovoriti o sami vsebini časopisa, ki naj bi potešila vse radovedneže na šoli. Takrat še nismo namenjali posebne rubrike nižjim razredom. Danes jo imate. Seveda, bili smo začetniki, neizkušeni, zato pa polni idej. Želeli smo pisati o vsem, kar težko nas je bilo ustaviti in včasih smo se tudi sporekli. To pa je čisto običajno, kadar gre za timsko delo. Seveda pa so zanj značilni kompromisi med vsemi sodelujočimi. Tu in tudi pri vsem drugem je bila v veliko pomoč učiteljica slovenskega jezika Marjana Štern. Pri slikah in sami podobi časopisa sta nam pomagala fotografski in likovni
krožek. Trudili smo se po najboljših močeh. Danes je Najča seveda bolj obsežna od naše, imate več rubrik, likovno in fotografsko je bolj izpopolnjena. Ne bom pa rekla: »Vaša Najča je boljša.« Ne, vedno mora nekdo nekaj začeti, sezidati temelje, na katerih gradijo kasnejše generacije. Naša Najča je bila dobra, najboljša, vi pa jo oblikujete, da postaja še boljša in prav je tako.
Če smo se mi pred desetimi leti srečali z velikim izzivom, to je bila ustanovitev časopisa Najča, ste danes vi zaradi tega na boljšem. Vendar pa imate sedaj tudi vi pred sabo nov izziv, lahko bi celo rekla nevarnost. To je konkurenca, ki jo vidim v časopisu Firbec. To pa mora biti le dodatna spodbuda, da postanete še boljši, da bodo »grmčani« v rokah držali Najčo in ne Firbec.
Na koncu bi vam položila na srce samo še eno stvar: »Bodite še vedno NAJ ČASOPIS!«
Jasna Šinkovec, glavna in odgovorna urednica Novega Medija:
»Mislim, da je Najča v redu in da ste jo ohranili dobro, kot je bila dobra prej, ko sem delala tudi jaz zanjo.«
Dejan Rozman, policist:
»Takrat, ko sem bil v sedmem razredu, smo začeli delati Najčo. S prijateljem Iztokom Hotkom sva slikala in razvijala slike. Najin mentor je bil učitelj tehnike Danijel Brezovar. Z drugimi novinarji sem hodil na prireditve in naredil kar nekaj fotografij. Naredili smo tudi intervju z Janezom Janšo v Ljubljani, preden je bil v zaporu. Novinarki, s katerima sem šel, sta mu spretno postavljali vprašanja, jaz pa sem ga fotografiral. Mi, ki smo delali za Najčo, smo šli tudi nekam na Breg, mislim, da v muzej in pripravili dve strani prispevkov, ki smo jih objavili v Dolenjskem listu.
Takrat je imela Najča samo štiri strani. Učenci šole so jo lahko dobili v šolski trgovini, ki je imela svoj prostor pri dežurnem učencu in je prodajala tudi šolske potrebščine. Sedaj delate Najčo res enkratno! Mislim, da je Najča sedaj veliko bolj strokovno in kvalitetno narejena. Vidim, da so v njej tudi članki o dogodkih, ki se dogajajo izven šole. Takrat pa smo pisali predvsem o dogajanju na šoli. V dveh letih so bili samo trije ali štirje prispevki o dogodkih izven šole. Mislim, da ste lahko srečni in veseli, dokler ste še v osnovni šoli, kajti šele kasneje človek začuti zahtevnejše življenje. Sedaj, ko delam na policijski postaji v Novem mestu, je vse drugače, kot je bilo v šoli. Takrat je bilo res lepo in rad se spominjam svojih začetkov fotografiranja za Najčo.«
Izjave zapisali učenci 5.a,b,c,d
\ 'VIJ,
Dr. Manca Košir, predstojnica oddelka za novinarstvo na FDV:
»Na OŠ Grm sem bila dvakrat, a imam vseeno zelo lepe spomine. Najča je zelo kvaliteten časopis in z veseljem preberem vsako številko. Predavala sem učiteljem in učencem v novinarski delavnici in jim s tem pomagala pri prvi številki Najče. Skratka, Najča je super časopis.«
Janko Orač, poklicni slikar:
»Bil sem sodelavec Najče od njene prve številke do lanskega šolskega leta, ko ste prešli na računalniško pripravo besedil, torej celih devet let. Tako kot se je razvijala Najča, tako sem se kot grafični oblikovalec razvijal tudi jaz. Najča je likovno dobro oblikovan časopis. Zelo lepe spomine imam na ure in ure skupnega dela z mentorji in učenci, saj Najča ni nastajala tako kot ostali časopisi. Vsaka številka je bila na nek način likovno unikatna in je predstavljala vedno nov in svež oblikovalski pristop.«


i\^s .
S1C	ra
\^c? Awa\a
^°? ^cTsa^\\oWot
\a ^
.ta#f %o\» ,'°

^ ^ ^ »«" 9 ^ ,o4c» < ^ Se ^V nfl- y;^0 V.«1 ' iVo^-sve^a \aY^° uot oVr
po'/-aa’ . e \jV\a	s°^a
ostvO^foS^
v,® 4°b'' V6*! »te^-S^e b ,.nv se^ od^a
\eU -p\aSu.e V£ae^. s^0^a ^\avV’ '
,vie
M ?tefc!^a°^.
^asa
^vV’
vč vec
,eaa^^
ra^'
r\\a^e^
&	i:CA
v.iet '^taV-0
-'•'“ s^Uo e'"''^iv'
'jW *' 9	,0^0^' ot%® fSl
^dao8^	at^S-a^8
a& oP. tes ^ iaya	a\
de^C&X\a^
. ,Ar\\v •	.	\epfo pda-
\eV° o^a^a’fU0 ^te	^
s^ e\ida s^aa . oosv‘
ia^°



eaa a ^ ve
SVCda seaa s dat	d ^
l ^ot'o ^°' a'd'
sv°ie
3at^e-
Prosim, opišite svoj najljubši dogodek iz otroštva!
Po končanem tretjem razredu sem šla prvič na počitnice k teti in stricu v Radeče pri Zidanem Mostu. Ko smo se tja peljali z vlakom, se mi je zdelo, da potujemo na kraj sveta, saj v življenju nisem šla še tako daleč. Pri njiju mi je bilo zelo lepo, saj sta me razvajala, ker nista imela svojih otrok. Kuhala sta mi samo dobrote, pa tudi v mestu sta mi kupila kup stvari, ki sem jih prej lahko samo gledala v izložbi. Vsak dan smo šli na bazen, kjer smo se kopali in sončili. Stric Ladi mi je kupil veliko mrzlih koki in lučk, katerih okus čutim še danes. Tako je hitro minil teden, ko sem morala domov. Stric Ladi me je spremljal na vlak, teta Malči pa je že imela dežurstvo, zato sva odšla sama.
Potovanje proti domu se mi je zdelo krajše, zato sva bila s stricem kar naenkrat v Trebnjem. Tam sva morala prestopiti na drug vlak, ki je peljal proti Mirni Peči. Dan je bil vroč, zato sem prosila strica za lučko. Ko se je izgubil za ovinkom, kjer je bila trgovina, je pripeljal vlak in glej ga, nič ni čakal, da bi se stric Ladi vrnil z lučko, kar odpeljal je. Tako sem žalostna in nemočna stala sama na peronu in gledala, kako je vlak izginjal. Naslednji je peljal šele čez tri ure, avtobusa pa nobenega, avtov pa še manj. Ko sva jo peš ubrala iz Trebnjega preko Ponikev in čez Sveto Ano proti Mirni Peči, sva spregovorila kaj malo besed. Vsako uro se je pripodil kakšen avto po makadamski cesti in iz oblaka prahu se še pol ure nisva videla. Ko bi vi vedeli, kako je bila tista lučka grenka!
No, takole po dobrih treh urah hoje, ko sva prekorakala približno 20 km, sva prispela do stare mame v Jablan pri Mirni Peči. Tam sva se s stricem na hitro poslovila, kajti on je moral zopet hiteti na vlak. Jaz pa sem imela še dobre pol ure preko gozda, da sem prišla končno domov, kjer sem imela veliko povedati. Kasneje sem slišala, da je tisti dan stric Ladi sklenil, da si bo zagotovo kupil avto. Minilo je dobrih 30 let, vendar se še vedno šalimo na račun tiste lučke.
Eva Škof, 5.a Doris Šumiga, 5.a
PREPOZNATE UČITELJE?
Dobro poglejte fotografije, preberite utrinke iz otroštva in brž ugotovite, katere učitelje vam tokrat predstavljamo. Če ne gre, poglejte odgovore.
m
V kuhinji smo kurili na drva in ob štedilniku je stal zaboj za drva. Tam je brat mami pomagal kuhati. Iz omare je znesel vse manjše lončke, kuhalnice, riž in makarone in vneto mešal in ropotal. Nikoli pa ni hotel za seboj pospraviti, za to sem bila vedno jaz, starejša sestra. Nekega dne pa mi je bilo tega dovolj. Brat si je dal na glavo lonec in rekel, da ima kuharsko kapo. Jaz pa sem mu pomagala to kapo bolje »posaditi« na glavo in sem udarila po loncu, tako da je ta pristal skoraj na bratovih ramenih. Kako je bil smešen, ko je imel namesto glave lonec, ampak brat se s tem seveda ni strinjal in je tulil kot nor. Mama mu je poskušala lonec sneti, vendar ni in ni šel dol. Kako rada bi se smejala, pa si nisem upala, ker sem kmalu spoznala, kakšno bedarijo sem naredila, saj sta mama in soseda potrebovali kar veliko spretnosti in iznajdljivosti, da sta dobili lonec z glave. Od takrat moj brat ni več kuhal, meni pa ni bilo treba za njim pospravljati kuharskih pripomočkov.
Ko sem bila v prvem razredu, sem hodila v podaljšani pouk. Včasih smo dobili vajo. Pod sličico smo morali napisati ime stvari, ki je bila narisana. Jaz sem imela na sličici pulover. Napisala pa sem polover. Ko je prišla učiteljica do mene. mi je rekla, da je namesto o, u. Napako sem takoj popravila. Ko pa sem prišla domov, sem bila še vedno prepričana, da je pravilno polover. Zato sem znova napisala o. V šoli je učiteljica to videla in bilo me je zelo sram. Sram pa me je tudi danes, ko se spomnim tega dogodka.
hq!D efuos
vsrnju}! bus.)/\
Kot majhna deklica sem zelo rada pela. Starši se radi spominjajo letovanja na otoku Korčula, ko sem vsak večer v jedilnici hotela stopiti na okensko polico in zapela pesmico. Gostje so mi ploskali in mi metali kovance. Veselje do petja sem imela tudi v osnovni šoli, saj sem celo osemletko prepevala v šolskem pevskem zboru. Rada si zapojem še danes, pa tudi dobro glasbo rada poslušam.
e
OTROCI PRIDNI ' BODITE
d
UlJABJ
Pozimi smo se vozili s sankami od vrtca Kekec pa vse do mlina. V šoli sem obiskoval likovni krožek, tekmoval pa sem tudi v matematiki. Rad sem se ukvarjal s športom. Bil sem eden izmed treh najboljših na naši šoli. S sošolcem sva bila tudi tehnična urednika šolskega glasila Mladi ob Krki. Večkrat sem se s sestrama in drugimi otroki igral ravbarje in žandarje, nogomet in druge igre z žogo. Še posebej zanimiva igra je bil hokej na travi, saj smo imeli dve tekmovalni ekipi, hrupne navijače in tribuno tako, kot je na stadionu. Tudi kartali smo se radi.
IJfSAOSEdS E)fU9fV
Svoje otroštvo sem do 7. leta preživljala na Senovem. Od tu smo se preselili v Belo krajino. V drugi razred sem začela hoditi v Gradacu. Imeli smo kombinirani pouk. En učitelj je poučeval dva razreda hkrati. Na gradaško štirirazrednico imam zelo lepe spomine. Učiteljica Anica Križanova nas je naučila tudi gledaliških veščin. Pripravili smo igro Kekec. Sama sem igrala Bedanca. Nastopali smo po okoliških vaseh. Spominjam se, da smo se odpravili igrat v Semič. Vse rekvizite smo naložili na lojtrnik in s konjsko vprego odpeketali v 7 km oddaljeni Semič. Z izkupičkom od vstopnine smo nekaj dni preživeli na Pohorju.
Počitnice smo preživljali ob reki Lahinji. Takrat je bila še tako čista, da smo jo uporabljali za kuhanje.
m/j unsna
rr rrrrrrrrrr V¥V¥vy
KAKO DOŽIVLJAMO SREČO PETOŠOLCI
▼ ▼▼▼▼▼TTTTTT
rrrrrrrrrrrr
frrryyffrrrrr
rrrrrrrrrrrr
Maj Luzar:
Kot petošolec se veselim pogleda v izložbo s CD-ji in na polico, polno sladkarij. Poleti se zelo veselim velikega, slanega, sinje modrega morja.
Adriana Bartelj:
Srečna sem, kadar kam grem, npr. v Pariz. Vesela sem tudi, ko me pride, pozdravit moj pes.
Nataša Ristovska:
Osrečujejo me odmori, počitnice, prijatelji in sošolci, filmi, izbirne vsebine, dodatni pouk, gledališke predstave, moja simpatija, časopisa Pil in Firbec in še in še.
Josip Lučev:
Sreča je kontrolka, ocenjena s petico.
Ripeča zlatica v polju je tudi sreča. Ep, ki ga prebereš, je tudi sreča. Čarobni zvoki lepih skladb so sreča.
Ampak naj lepša sreča je, ko te mama objame.
Mateja Urbanč:
Najbolj sem srečna, ko se lahko z živalmi igram in pogovarjam. Obožujem naravo in petje ptic.
Črt Šuštar:
Srečen sem, da imam babi, očija, mamico... Da sem zdrav. Ko sem zaljubljen. Tudi dež me spravi v dobro voljo.
Ines Turk:
Zelo sem vesela, ko mi moj očka policist pove, da se ni zgodila nobena nesreča s smrtnim izidom. Srečo doživljam takrat, ko mi starši rečejo, da me imajo radi.
rTTTTTTTTTTT'
vrvrvrrrvvrr
▼ TTTTTTTTTT
vvvrrvrrrvvv
V V	V * V
M
¥ A I ^ ^*rrr
¥ \	¥ ¥ ¥
v\ /y\\\V
\vV |\\\\v
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥^J ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥¥-¥¥¥¥
¥ ¥
¥ ¥ ¥ ¥ ¥
¥ ¥ ¥
¥ ¥ ^¥ ¥ ¥ ?¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ,¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Urška Knafeljc:
Najbolj všeč so mi proste ure, odmori, dobre ocene, daljši pohodi, izbirne vsebine in nastopi pevskega zbora.
Nino Dančulovič:
Zgodi se, da v šoli dobim dobre ocene, takrat sem še bolj srečen, kot če dobim napitnino strank.
Tilen Čampa:
Poleg dobrih ocen me razveseljujejo igrice na računalniku. Srečen sem tudi, ko me starši pustijo samega doma.
Maruša Plaveč:
Najbolj me osrečuje, če se pogovarjam s svojo simpatijo, če se s prijatelji ne prepiramo, če dobim odlično oceno. Osrečuje me tudi petek, saj je takrat zadnji dan pouka.
Rok Klobčar:
Všeč mi je, ko pri likovni vzgoji delamo iz gline. Zelo me razveseli, ko pri športni vzgoji igramo hokej in ko gremo v računalniško učilnico.
Tadej Venta:
Osrečuje me, da hodim s košarko na turnirje in manjkam pri pouku. Šola mi pa piše opravičila..
Lina Vuk:
Vesela sem, ker odrasli ne ravnajo z mano kot z otrokom.
Andraž Zupan:
Razveseljujejo me dobre ocene in športni krožki.
Lea Turk:
Srečna sem, ko me mami zjutraj zbudi in me poljubi. Tudi takrat, ko mi sestra pomaga pri domači nalogi. In še to: ko me vsi trije objamejo.
Luka Avbelj:
Razveselilo me je to, da so nam uredili računalniško delavnico.
Marko Udovič:
Srečo doživljam, kadar me sošolci spoštujejo.
Rok Lobe:
Srečen sem, če dobim v šoli petico in če je babica zdrava in vesela, kar je zelo malokrat.
MffSfffiffS
tiiPifrllt
m€€€€opppp%ppppppZ€4
5@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©@©C
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©c
Veliko odraslih meni, da je žvečenje le razvada. Nekateri ljudje pa verjamejo v reklame in uporabljajo žvečilni brez sladkorja. Znanstveniki so odkrili, da je 20 - minutno žvečenje žvečilnega brez sladkorja prav tako uspešno kot umivanje zob. Vseeno mislimo, da žvečenje ne zadostuje, zato si zobe umivamo zjutraj, ko vstanemo, in zvečer, preden gremo spat.
Vas zanima, kaj o tem menijo zobozdravnica, učenci in drugi na šoli?
Marjana Štern, učiteljica slovenskega jezika:
Mislim, da žvečenje med poukom ni kulturno. Če je učenec vprašan, pa sploh ■ ni primerno, saj se ga nič ne razume, kaj govori. Če učenci pišejo kontrolno nalogo, pa naj žvečijo, če jih to pomirja.
Nejc Novak, učenec 5. c. razreda:
Učenci žvečijo ali zaradi okusa ali za sproščanje živcev. Morali bi jim dovoliti žvečenje.
Olga Golob, pomočnica ravnatelja: Menim, da si moramo zobe umivati obvezno zvečer in zjutraj. Če pa si ne umivamo zob, žvečilni nič ne pomaga. Žvečenje žvečilnega brez sladkorja pomaga pri zadahu, vendar ga žvečimo, kadar smo sami ali ob prostem času. Žvečenje med poukom in v družbi s prijatelji, pa mislim, da ni olikano.
Miroslava Pogačar, zobozdravnica: Če si v nerodni situaciji, npr. v šoli, v slaščičarni in nimaš zobne ščetke, zadostuje petnajstminutno žvečenje žvečilnega brez sladkorja. Vendar ta žvečilni ne more zamenjati ščetke. Nadomesti lahko samo popoldansko čiščenje, zvečer in zjutraj pa si umivajmo zobe redno.
Žvečilke porabijo slino, zato s slino pogoltnemo skoraj vso kislino, ki jo imamo v ustih, kar škoduje zobem.
Vanja Mokotar, učiteljica športne vzgoje:
Menim, da med poukom ni primerno žvečiti, še posebej pa ne pri telovadbi, kjer lahko pride do večjih težav. Če ste v družbi s prijatelji, tudi ne priporočam žvečenja, saj ni kulturno. Žvečilni nikakor ne nadomešča ščetke.
Janja Janežič in Tanja Kocjan, 5.c.
euh (SMg) ©

3 ©
©> <L
S €3 © e, S&t &&
3:e o
© © ©
2> © © <,
©©©
3 © © e
_ © © © © ©©e©©' © © © ©
© (F*) © © ©
m
V©
■VC
„© C a © © © © C
r©© © ©> € © © ©
& © © c ©©© r©© c © © © & © © € © © © © © S &Z&
REPORTAŽA
NA POMOČ!
GRMSKI GRAD PROPADA
Na vzpetini, imenovani Grm, je poleg naše šole še ena znamenitost, to je grad Grm. Leta 1586 gaje dal sezidati Krištof Mordax. Prvotni, najstarejši del poslopja, je bil kvadraten stolp in desno od njega prizidan pritlični trakt. Ob gradu je bilo verjetno z obrambnim zidom zavarovano dvorišče.
Grad je doživel prvo večjo spremembo po Krištofovi smrti, ko je postal leta 1636 novi lastnik sin Hans Andreas. Poslopju je dal prizidati še eno nadstropje, nad vhodnimi vrati vklesati svoj grb z dvema prekrižanima sekirama. Nasledil ga je sin Wolfgang Mordax, ki je najbolj spremenil podobo gradu. Levo od stolpa so sezidali nadstropno poslopje ter oba stranska trakta. Nastalo je obsežno dvorišče z arkadnimi hodniki, na južni strani obdano z visokim zidom.
Valvasor omenja, da je imel grad bogato poslikane prostore. V celoti se je ohranila le poslikava v osrednji dvorani grajskega stolpa. V začetku 18. stoletja je bil zasnovan grajski park, ki je grad povezal z mavzolejem družine Mordax na bližnjem griču. Grad je postal odličen primer baročne arhitekture, zlasti, ko se je iz utrdbe prelevil v razkošno in udobno rezidenco tedanjih lastnikov.
Takratni večji posegi v gradu so se ponovili v 19. stoletju, ko so zid na južni strani nadomestili z zidanim nadstropnim traktom. Leta 1886 se je v grad preselila kmetijska šola iz Slapa pri Vipavi. Zaradi novih potreb šole so tedaj v gradu izvršili zadnje večje gradbene spremembe, ki pa so žal uničile njegovo baročno podobo.
Taka je bila preteklost gradu. Sedaj pa ta naša kulturna dediščina na žalost propada. Nihče se dolgo časa ni zanimal za njega. V njem so bile pisarne Adrie in Revoza. Sedaj pa sta se Adria in Revoz odselila. V njem sta si prostor pridobil Zavod za spomeniško varstvo in Arhiv za Dolenjsko in okolico Novega mesta in Ljubljane.
G. Janez Penca ml. se zelo zanima za grad Grm in o njem veliko ve, zato včasih napiše tudi kakšen članek, ki ga objavi v Dolenjskem listu. Zaupal mi je želje Grmčanov, ki so sedaj postale tudi želje nekaterih učencev OŠ Grm.
Menimo, da bi bilo grad potrebno ločiti od velike industrije Revoza z zelenjem, drevesi, grmičevjem, narediti torej zeleno pregrado. Urediti bi morali park. Pokositi travo, odstraniti mah, urediti grmičevje, rože. Po parku so speljane tlakovane poti. Tam, kjer jih še ni, bi jih morali narediti, kjer pa so že, pa zamenjati tlakovce. V parku je tudi star in umazan ribnik. Potrebno bi ga bilo obnoviti, izprazniti, očistiti, napolniti, v njega naseliti ribe. Park bi moral biti mestno sprehajališče. Lahko bi uredili tudi kolesarske steze. Tudi drevesa in grmičevje bi morali varovati, saj lahko drevesa živijo tudi sto let in več. Ko bi bilo vse to urejeno, bi morala v parku začeti veljati kultura. Ne bi smeli odmetavati
smeti, cigaretnih ogorkov, ne bi smeli pljuvati, popivati ipd.
Včasih je bilo na grajskem dvorišču gledališče. Lahko bi bilo tudi sedaj, saj bi si kar nekaj meščanov popestrilo sobote in nedelje. Tudi pripadajoča poslopja bi morali obnoviti. Lahko bi ga povezali s cerkvijo, ki je na sosednjem hribčku. Grad bi bil lahko tudi na ogled.
Naša tiha želja je tudi, da bi peščeno parkirišče izginilo, saj je bil tam včasih sadovnjak. Tudi parkirišče in obračališče avtomobilov pri cerkvi bi lahko izginilo. Tam je zelo stara lipa, velika in mogočna, morali bi paziti nanjo in jo ohraniti. Vsaj nekaj se dogaja! V gradu Grm sedaj spet obnavljajo arkade. Te arkade so bile prej zazidane. Bodo odprli galerijo?
V gradu živi tudi slikar, atelje pa ima v bližnjem grajskem poslopju. Prazne prostore gradu Grm bi morali nameniti tudi kakšnim kulturnim društvom.
Vse to bi lahko bilo z gradom, pa ni. Mogoče nam bo kdo pomagal pri uresnečitvi teh želja. Kaj ne bi bilo lepo, če bi v grajskem ribniku spet začele regljati žabe, kot so regljale v otroštvu naših babic in dedkov?
Nejc NOVAK, 5.c Aljoša KOPINA, 5.d
mAla na1cw
ČRKE
Mi smo že vse črke spoznali. S črkami lahko napišem stavek. Črke so različne.
Polona, 1 .b
4
Učitelji na eATEŽU

dteP ^dobvo
O
o
\raa’
3'/,vva-
s **
3o\e^>
tega idv p'"3
gjpe
\tadar
7,-aN'P^6' n\oc xiaU
°'4ae^ ^ ^'n’a'
»Wel «oieW° 'l’	naMtt.
^astttd' lC“aed«#e taPtaSL „o\aa eT_ ^
^teta0
^arV:0 J poieaA tant
^oU ^avea ie VVatel ^ rad ’

bih vra
J^y LUZS
_ dgfer ,„,1S ‘J '
“ffranii ,n ,2ah - nas ,
Zakl®‘- Vosujfttogan,,
bese,	^ pt 2 ««,
bl’ ^ kda/B Je ZeIO sn ° dal se dJ nastopi n,f esen in
Metod Novakovič, 2.c
^r
frp O
SOLA V NARAVI V ČATEŽU
1)	Česa ne bom pozabil?
Žiga:	Plezanja po steni.
Peter:	Lokostrelstva.
Renata:	Plezanja po steni.
Sanja:	Lova na lisico.
Nenad:	Lokostrelstva.
Erika:	Lova na lisico.
2)	Kaj sem pogrešal?
Žiga:
Peter:
Renata:
Sanja:
Nenad:
Barbara:
Erika:
Ničesar.
Ničesar.
Več športnih
dejavnosti.
Ničesar.
Ničesar.
Družino
Družino, zajčka.
3)	Plezali smo po steni. Moji občutki:
Žiga:	Ko sem plezal, me je
bilo malo strah.
Peter:	Počutil sem se dobro.
Renata:	Bilo me je malo strah,
a sem ga premagala. Erika:	Vsa sem se tresla.
Sanja:	Dobri občutki
Nenad:	Super je bilo.
Pripravile:
Kristina, Tatjana in Tjaša iz 4. b
UGANKE ELEKTRIČNIH NAPRAV
Podnevi spi, zvečer se zbudi.
hiia
'''as,,,, e Otlici in ,
' P°^ %	testo
to.
Iz njega piha in šumi. Uporablja ga mamica, da se lepše uredi.
9sbj uz oapsng
^Peša.
NOVO MESTO
Od oktobra 1996 sem doma v Novem mestu, ki je precej čisto in razgibano mesto. Leži na jugovzhodu Slovenije. Prvi prebivalci so bili staroselci, za njimi pa so prišli Iliri in Kelti. O njih pričajo izkopanine, kot so:	keramično in kovinsko
posodje, žare, situle, ogrlice in zapestnice iz jantarjevih in steklenih biserov. Vsi našteti predmeti so shranjeni v Dolenjskem muzeju. Največja najdbišča so na Mestnih njivah (žare) in v Kandiji (nakit in orožje v grobovih).
Kmalu so prišli Rimljani in v naših krajih zgradili kar nekaj cest. K nam so prinesli vinsko trto, denar, steklo, rimske številke, peščeno uro in še bi lahko naštevali.
V srednjem veku je bilo mesto zelo dobro zavarovano, saj ga je na treh straneh varovala reka Krka, na eni strani pa so postavili obzidje. Ker je bilo mesto velika trgovska postojanka, mu je 7. aprila 1365 avstrijski vojvoda Rudolf IV. dal mestne pravice. Poimenoval ga je Rudolfswerd (Rudolfovo).
Takratni meščani mesta niso hoteli imenovati tako, temveč so mu dah ime Novo mesto. To ime se je obdržalo vse do danes, ko je Novo mesto upravno, gospodarsko in kulturno središče Dolenjske.
Upajmo, da bo tako tudi ostalo.
Domen Žagar, 3.d
m


ektri
hep.


bilo
Ro

ch/(
ca.
Je
’ °frofr

b(jf
niechy-JJaJe r]a je g°sPoc!in.
c J
'‘'“'“jk-n kili
J° e,ektr '' J>
sobl r‘°b, ko 1 smo 40^

Lidija Lipovec, 3. c
Je
stjj o *	°J
Zdi v
Prla^ 0a
Solo
FIŽOL DO NEBA
RUMENA TROBENTICA
Sem prijazna rumena trobentica. Živim na veliki zeleni trati. Trobentica mi je ime zato, ker trobim. Kadar sestrice in bratci še spijo, jih zbudim: TRA RA TRA RA.
Imam veliko prijateljev, bratov in sester. Sestre so trobentice, bratje pa zvončki. Oče in mama pa sta naj večja, najstarejša in najlepša. Skupaj lepo živimo.
Rafaela Križman, 2.b
Nekoč je živel kmet Pepe. Ves dan je delal na njivi ter sadil buče, fižol in drugo zelenjavo. Nekega jutra, ko se je zbudil, je skozi okno videl, da mu je toča vse uničila. Zato je bil ves dan žalosten. Zjutraj, ko je vstal, je že tekel na njivo, da bi posadil nove buče in fižol, a je zagledal fižol do neba. Bilo ga je toliko, da bi lahko prehranil celo vas. Od takrat dalje kmet Pepe ni bil reven.
Andrea Šetina, 2.b
SNEZAK IN POMLAD
Hej, snežak, ti možak, pomlad prihaja, pojdi!
Ker nas sonce greje spet, po poti kar pleši balet.
Zdaj drevesa zelene, da pomladne zgodbe zažive. Zdaj se ptice vračajo, in spet čarobno pojejo.
Rada Molek, 2.b
PUST
SLASTNIH UST
Pust širokih ust bomo danes praznovali in se veselih.
Klovni, kavboji in indijanci ter še druge maske bodo z nami zaplesali in se veselili.
Oh, to noč bo res veselo, saj do jutra se bo pelo in še krofov se najelo.
Neža
PUST
PUST
Spet prišel je pustni čas, čas veselih mask.
Obraze smo si popisali in v krogu zaplesali.
Svežih krofov se najedli, vse dobrote smo pojedli.
Da bili smo mastni okrog ust,
to naredil je naš pust.
Lea Ritonja, 2.d
Pust ima velika usta, da z lahkoto krofe hrusta. Klovni, muce in pajaci, račke, miške, indijanci. Vsak otrok se preoblači in se pusta veseli, maškare smo radi vsi.
Marko

m

ZAKAJ SEM SE TAKO OBNAŠAL PRI MALICI
Danes smo imeli v šoli za malico čokolino. Pri zadnjih dveh mizah, kjer sedim tudi jaz, je menda prišlo do prerivanja, cukanja, polivanja in kreganja. Seveda je bila naša učiteljica takoj obveščena o dogodku. Ker ni natančno vedela, kdo je in kdo ni sodeloval pri neredu, smo dobili kazensko nalogo vsi.
In tukaj se začne moj problem. Pri vsej stvari nisem čisto nič kriv. Sploh pa me vse to spominja na knjigo Tajno društvo PGC, profesorja Vejico in njegove 1 kazenske spise. Če poskušam; pojasniti dogodke za tema dvema. mizama, moram zatožiti svoje L sošolce. To pa ni niti lepo niti zdravo. Tudi Ivan Cankar pravi tako. On že ve, saj ga je izdala sestra Lina in najbrž jo je zaradi tega še dolgo bolela glava. Tudi nekateri moji sošolci so zelo močni. Sprašujem vas, zakaj bi se pulil in cukal za čokolino, ko pa vsi vedo, da ga ne maram in da imam veliko raje sendviče s suho slamo. Sicer sem pa ves odmor razmišljal le o spisu, ki nas je čakal naslednjo šolsko uro. In tako sploh ne vem, kaj se je dogajalo okoli mene.
Za zaključek pa samo še to, da čeprav ne vem, kaj sem storil narobe, obljubljam, da se bom poboljšal.
Luka Zupan, 4.b
Živel je fantek po imenu Tilen, ki je imel veliko veliko željo. Ta želja pa je bila, da bi v Najči bila zlata pravljica, pesmi in slike. Spraševal je mnoge čarovnike, če mu lahko uresničijo to željo.
6
ZVONČEK



%£>°

.	, si naslov 'Q nap
V robidmco 7aliublla v	,
» Mali"3 * 5	\
rdeti rib,,.	, v tare/.o
* B°r SeJese ^ ^Wla V
, Stonog3 s J
drevored	zaljubil v
y Hrast se j paltao
HRAST SE ZALJUBI V PALMO
Nekoč je živel v parku hrast. Bil je mlad in vesel. Okoli njega je rastla zelena trava. Ljudje so ga imeli zelo radi. Pod njim so se igrali otroci, okoli njega pa so letali pisani metulji in veseli ptički. Nekega dne so ljudje posadili mlado palmo. Hrast jo je iz dneva v dan opazoval, kako hitro raste in postaja vse lepša in lepša. Hrast je želel, da bi se je dotaknil.
Začel je širiti svoje veje, palma pa svoje dolge liste. Nekega dne so se dotaknili in ostali za vedno skupaj.
Aleks Marij anovič
Jaz sem zvonček. Budim velike in male zaspance. Imam bel cvet, v zemlji imam koreninice in čebulico. Rastem na travniku. Najprej sem bil v zemlji, potem pa sem pokukal iz zemlje. Imam veliko prijateljev: trobentice, zvončke, narcise, vijolice, pasji zob in jeternik in še veliko drugih prijateljev. Videl sem veliko otrok, ki nabirajo rože za dan žena. Nekega dne me je hotela deklica odtrgati, pa sem se izmuznil v travo. Vesel sem bil, ker mi ni uničila življenja.
Sara, l.c
Je raste, p;,2VOn«fc Nekega dne • P°to]iu-Pib!>U in odneslo T^0
n '»»S i'
"tonil.	k
Miha	j. b
ZVONČEK JE ŽALOSTEN
Živel je zvonček na jasi, na katero so se prihajali otroci igrat. Eden od otrok utrga zvonček, potem pa ga nese domov. Mama ga da v vazo in zvonček se posuši, zato ga vrže v smeti. Ubogi zvonček!
Špela Zupančič, 1. b
RIMANKA
Ježek bežek, gozdni dedek, po gozdu hiti, sreča lisico tatico.
Na veji sraka kraka, se smeji, poleg nje pa sova nova spi.
Kača klopotača na tleh leži, volka molka za rep drži.
Veverica pekarica se smeji, ptica skica prileti in jo ogovori.
Kuna je lepa kot velika luna.
Lidija Lipovec, 3. c
POMLAD
Spomladi se snežaki topijo in trate zelenijo. Poganjajo zvončki in otroci piskajo na trobentice. Ptice se vračajo domov. Sonce greje zemljo in iz zemlje pokukajo prve cvetice. Tudi živali, se prebujajo ter za mladiče poskrbijo. Narava je lepa, zato je ne uničimo! V šolo rada hodim, ker se veliko naučim.
Andrea Šetina, 2.b
VEVERICA IN LEŠNIKI
Veverica mimo drevja šla, videla je volka in se ustrašila.
Vsi lešniki in orehi po tleh se razlete, a veverica zopet v svoje duplo skrije se.
In veverica brez
hrane zimo preživi, a upajmo
le,
da našla bo svoje lešnike.
Manca ZaleteIj, 3.c
RIBIČ NA OBISKU
Danes nas je pri pouku obiskal gospod Osolnik, član Ribiške družine Novo mesto. Povedal je, da je že petdeset let ribič.
Razlagal nam je, kakšne ribe živijo v vodi, tako da smo izvedeli, da je reka Krka ena najbolj bogatih rek z ribami v Sloveniji. V reki Krki živijo skoraj vse vrste rib. Najbolj znana riba je sulec. Pokazal nam je tudi svojo ribiško opremo. Osnovni ribiški pribor sestavljajo palica, strojček z ribiško vrvico in razne vrste ribiških vab. Gospod Osolnik nam je pokazal dve vrsti palic, ena je bila teleskopska, zato ker se razteguje. Razložil nam je tudi, kako se ribo sname s trnka s kleščami. Povedal nam je, da v prostem času rad pomaga tudi drugim ribičem, tako da popravi ali obnovi kakšno palico ali ribiško »mašinico«.
Pripovedovanje gospoda Osolnika je bilo zelo zanimivo, tako da smo se veliko naučili o ribiškem športu, ribičih in o samem življenju v naši zeleni reki Krki.
Jana Čosič, 3.c
RAZREDNIKOVE URE
Otroci l.b poročamo o stvareh, ki bi jih radi predstavili sošolcem. Luka je poročal o morskem prašičku in ga tudi prinesel v šolo. Matej je bil pravi učitelj in nam je prikazal življenje hokejista. Otroci smo pri razrednikovi uri učitelji, učiteljica pa nas opazuje in posluša.
Laura Martinčič, l.b
'' ^ ^ <*%- -7.
V-
W	O' j ^ 0	™
% % % ^
9
h
>	>• ■'fe ^
f V v*> V
% d ^
0„

.. v'
^ '
•p
1 M I j 11 j j
Cl,<Ao a.
^k°egaJe^la ear^C
JUho' JuhV Je Vn‘Ca LlPa pačila „a ° Je PoJ °kuhalg
Havaje l meUo. o ‘n st
-c KKr Se j s,a je „
grad Peasafa ^ la, ni Nihče	» Nin
iu SMO V
, - -
S^bi£ Žlo ^0 aSelT v
lZ
v.
S^acii
gy?« ^ •asala Se
Nihče n-, .
SPet SeP P m md
Šla ^kai &Use^a naOClg0voni ’v''mnI. e’ ^gaja
Urška Smrke. 2.a
knjižnica
y ^ b jazrcdu imamo knjižnico. Knjige
knima0	V Zaprti omari- Vsaka
Uga ima kartonček. Na kartončku
knjige sta napisna naslov in avtor knjige
Knjižničarki sta Manca in Teja Vsak
Petek si ucenci izposodimo po eno knjigo.
Maruša, l.b
Iz Micine knjige Pesmi brez imena, ki jo je posvetila prvemu fantu.
Ker sem takšna, sem pač drugačna, ker sem tako zelo »komot«, sem za vas idiot!
Večkrat sem te gledala in večkrat zamižala, ker sem se bala, da te bom spoznala.
Nekoga sem želela, nekoga sem imela, nekoga sem ljubila, nekoga sovražila, nekdo pa je kar tako pozabil na vse to.
En poljub na usta, en poljub na uho, enega na čelo, pa še več jih bo.
Tvoja pot do mene je
predolga,
iskanje resnice
prepovršno,
cesta preširoka,
a jama pregloboka.
KJE SO ANGELI DOMA ?
\
Angeli so doma v nebesih. Z njimi je tudi Bog.	<
Bog je naredil nebesa in bil tudi prvi v njih. Če kdo umre	\^\
in je upošteval 10 božjih zapovedi, pride v nebesa. Pot do njih	\
mu pokaže angel varuh. Kdor pride tja, ostane za večno tam,	K
kajti v nebesih ni vojn, ni nasilja, prepirov in tam nikoli ne umreš.
Angeli imajo doma lepe hiše, vrtove, bazene, travnike,...In hiš jim ni potrebno niti zgraditi.. Imajo tudi cerkev, v katero pridejo vsak dan in molijo, da bi bilo na zemlji lepo. V nebesih lahko živijo le ljudje, ki niso v življenju naredili veliko grdih grehov.
Marko SIMONIČ, 5.a
ALI ŽIVALI SANJAJO?
Jaz mislim tako: živali sanjajo tako kot vsa druga živa bitja na zemlji. Ko se mrak spusti na zemljo in ko luči ugasnejo, se nekatere živali odpravljajo spat, druge pa se prebujajo. Ponoči, ko vse miruje, živali sanjajo. Srna sanja, kako jo lovi tiger in ko se ga končno reši, jo začne preganjati divja svinja, zajec sanja, kako se sladka s korenjem, galeb pa, kako je med letom videl prelepo vrano in ko se je hotel pred njo šopiriti, je ponesreči strmoglavil v hišni dimnik. Živali torej sanjajo kot vsa druga bitja, ki imajo srce in dušo. In ko je sanj konec, je tudi spanca in miru konec, kajti svet se začne prebujati. Ko pa žival zaradi določenega razloga umre, odnese v duši svoje življenje in sanje sabo v nebesa.
Sebastjan JURKOVIČ, 5.c
KJE POČIVA SREČA, KO JE UTRUJENA
Sreča je doma med oblaki. Ko jo kdo potrebuje, si ogrne svoj stari srečni plašč čez ramena, si povezne na glavo klobuk in nam prihiti na pomoč. Včasih pa je tako utrujena in zaspana, da po več dni ne vstane iz svoje zlate postelje. Takrat nem pride pomagat gospa Smola. In kaj se med tem dogaja s Srečo? Leži v postelji in zaskrbljeno sprašuje svoje pomočnike, če je na Zemlji vse v redu. Ko pa je le že preveč zaskrbljena, si spet ogrne svoj plašč in povezne klobuk na glavo. Nato nažene gospo Smolo in na Zemlji je spet vse prav.
Tadeja POGAČNIK, 5.c
KJE SPI STRAH
Strah? Le kje naj bi spal, če je pa v sredini votel, okoli ga pa nič ni. Rad se splazi v naše misli in ne da miru. dokler ne doseže svoje. Potem pa se zadovoljno hihita in poskakuje od veselja. Skriva se po najtemnejših kotičkih, na babičinem podstrešju ali pa v drvarnici. Vse mu pride prav. Lahko pa ga premagaš, samo dovolj močan moraš biti. Odženeš ga iz svojih misli in potem si še dolgo ne bo upal priti.
Spomnim se prigod, ki mi jih je pripovedovala mamica, ko je bila mojih let in mogoče še malo starejša. Babičina hiša stoji na samem, v bližini pa je velika žaga. Ob poti je bilo vse založeno s hlodi in tam se je strah prav rad odpravljal spat. V nižjih razredih osemletke so imeli pouk popoldne in seveda je bila noč, ko se je mami vračala iz šole. Strahec pa jo je vsak dan zadovoljen čakal. Nekoč pa, ko je spet vsa zasopihana pritekla domov, jo je na stopnišču čakal moj dedek.
»Pojdi, bova skupaj zastrašila strah,« ji je rekel. In res, strah se je takoj pognal spat, nikjer ga ni bilo, kar izginil je.
»Veš, to pa zato, ker je v sredini votel, okoli ga pa nič ni,« se je nasmehnil dedek.
Kristina Golubič, 5.c
LJUBEZEN
Ljubezen je tiste vrste formula, ki se je ne da raziskati ali opisati - moraš jo odkriti. Če samo pomislim, koliko umetnikov jo je skušalo ponazoriti s slikami, pesmimi, verzi.. Vendar jo vsak izmed nas doživlja drugače in enkratno. Za vse odraščajoče najstnike so prav gotovo najlepše prve ljubezni, simpatije.. Prva ljubezen je kakor prva skrivnost, ki je ne želimo nikomur pokazati. Ljubezen je pomemben del v našem življenju, saj brez nje ne moremo živeti. Ko nas doleti to čustvo, nam lica zažarijo in oči se smejijo in med poukom se večkrat zasanjamo ter nas šele učiteljev spodbudni »no« predrami iz zamišljenosti. Pod vplivom tega prečudovitega čustva mladi večkrat pišemo razne verze in tako izražamo svoja čustva.
Ljubezen je kot duh, ki naseli se v nas.
Ljubezen je kot ena velika strast, ki vidiš jo, ko zapreš oči pred nekom, ki resnično ljubiš -ga.
Ljubezen kot roža, razlike nobene, ljubezen kot roža nazadnje ovene.
Rada bi bila solza, ki bi se rodila v tvojih očeh, živela na tvojih licih in umrla na tvojih ustnicah.
KJE NASTANEJO LEPE ZELJE
Ljubezen ni čudna, ampak dela čudeže.
Anita TINTOR, 8.b
IDEALNA ŠOLA
Idealna šola bi bila šola, v kateri bi bilo več zabave kakor zdaj. Šola, v kateri bi veliko hodili na filmske predstave, imeli več koncertov, daljše odmore, krajše učne ure in večkrat na teden likovno vzgojo. V takšni šoli bi imeli vsaj enkrat mesečno izbirne vsebine.
Sladana ZORANOVIČ, 5.a
Lepe želje nastanejo v otroških mislih.
Živel je deček z imenom Nejc. Starša sta se vsak večer, ko se je mali Nejc igral, prepirala. Nejc tega ni mogel poslušati. Nekega večera je gledal, kako se starša prepirata. Oče je vpil in s pestjo tepel mamo. Na tleh je pri Nejčevih nogah nastala velika luža. Čez nekaj dni sta se starša ločila. Mama in Nejc sta živela v miru. Za božično noč si je Nejc v Božičkovem naročju zaželel, da bi se starša ponovno poročila. Božiček mu je rekel, da bo skušal urediti. Na večerjo je prišel oče in mamo prosil odpuščanja. Poročila sta se in živeli so srečno v miru in zadovoljstvu.
Po dveh letih je dobil Nejc sestrico po imenu Neja. In obe najlepši želji sta se mu uresničili.
Doris ŠUMIGA, 5.a
v\\
' x
ALI JE DOBROTA RES SIROTA
Ali je dobrota res sirota?
Kaj pa, če ni res?
Kaj, če je bogastvo pravo, ki ni v vseh ljudeh.
Če je dobrota res sirota, kaj je potem dobrota.
Mislim, da dobrota
je bogastvo, ki ne počiva v vseh
ljudeh.
Neira ZUHRIČ, 5.c
KJE SO SKRITE ŽELJE
Nekega dne sem si blazno zaželela kolo. Želja je bila iz dneva v dan močnejša. Starša sta popustila in mi za rojstni dan kupila kolo. A to ni bilo dovolj! Pojavile so se nove želje, celo nenavadne. Ustrašila sem se, da je z mano kaj narobe. Spraševala sem se, kje nastanejo želje in kje se skrivajo. Niti mamice in očka nisem upala spraševati o tem, saj bi mislila, da sanjam. Zato sem vse skupaj raje obdržala zase. Vsak večer sem premišljevala, kje se vse to dogaja. Sanjala sem celo, da sem želela hišo, v kateri bi bilo morje. Res smešno! Ko sem se zbudila, sem bila prepričana, da se z mano dogajajo čudne reči. Resnica je, da zelo rada plavam, ampak da bi bilo morje v hiši! Res čudno, sem si mislila. Če bi komu to izdala, bi se mi smejal in celo kaj slabega mislil o meni. Proti večeru sem hotela mamici povedati, a sem raje molčala. Ulegla sem se v posteljo in spet razmišljala o željah, ki so mi rojile po glavi. Ravno takrat pa sem nekaj začutila v srcu. Spoznala sem resnico, da so vse moje želje skrite globoko v srcu.
Tanja KOCJAN, 5.c
KJE JE LJUBEZEN DOMA
Nekega dne je v šolo prišel nov učenec. Njegovega imena nisem poznala. Bil mi je všeč. Privlačil me je kakor magnet železo. Imel je modre oči, kratke rjave lase. Po mojem je bil visok meter šestdeset. Nekaj dni kasneje na poti domov sem ga zagledala. Srce se mi je kar vnelo v želji, da bi se vsaj malo pogovarjala z njim. Šla sem domov in razmišljala o njem. Na misel mi je prišlo, da sem vanj zaljubljena, ker me privlači njegova lepota. Če pa sem pomislila, kakšen je znotraj - po srcu, sem morala priznati, da nisem bila več zatreskana vanj. Potem sem se začela spraševati, ali ljubezen obstaja. Če obstaja, kje je doma. Kasneje sem prišla do zaključka, da ljubezen obstaja in to v zaljubljenih srcih.
Andjelka STANIČ, 5.d
ALI OBSTAJA ŽIVLJENJE NA DRUGIH PLANETIH?
Ja, tega nihče ne ve. Znanstveniki pravijo, da tudi na drugih planetih živijo bitja. Seveda ni nujno, da ravno človeška. Lahko so vseh možnih oblik in barv. V različnih knjigah prikazujejo slike vesoljcev, ki imajo recimo tri noge ter sedem ušes. Mnogi ljudje pravijo, da so že videli neznane leteče predmete in vesoljce, po mojem pa so le hoteli priti v časopise, da se naredijo pomembne. Kaj pa jaz pravim o življenju na drugih planetih? Lahko da res obstaja. Mislim si, če lahko na zemlji živimo ljudje, zakaj ne bi tudi na drugih planetih živela drugačna bitja. Na planetih pa so tudi različni življenjski pogoji. Na primer: Venera je najbolj vroč planet in najbrž imajo tudi bitja temu primerno življenje. Ljudje z Zemlje na Veneri ne bi mogli živeti, saj bi se stopili.
Tako je moje mišljenje o teh stvareh, prepričana pa sem, da si vsak po svoje to predstavlja in da je nemogoče ugotoviti, kaj je res.
Manca ČAMPA. 5:d
IN MEMORIAM
NINI MEHLE
V času, ko smo mi razdajali moči za to Najčo, je Tvoja lučka življenja počasi ugašala. In ugasnila je, kljub temu da smo Ti vsak dan pošiljali dobre misli in lepe želje. Prav na prvi majski dan se je sesulo naše upanje v Tvoje čudežno ozdravljenje, toda v naših srcih si še naprej z nami.
Sošolci 5.a ter ostali učenci in učitelji OŠ
KJE JE SKRITI ZAKLAD
Najprej se sploh lahko vprašamo, kaj je to skriti zaklad. Ali je to zlato, dragi kamni ali kaj drugega? Mogoče pa držijo tiste zgodbe in legende, ki govorijo o skritem kraju, kaki jami ali prostoru, označenem s križem, nekje na eksotičnem kraju. Prepričana sem, da če bi vprašal 10 različnih ljudi, bi vsi imeli različne odgovore. Toda jaz mislim, da je skriti zaklad skrit v naši notranjosti. Tam. kjer za njega nihče drug ne ve, razen nas. To je naša duša.
Ivana KADIČ, 5.a
ALI BOG ŽIVI?
Zelo težko je dokazati z besedami, da Bog živi. Tisto, kar so nekoč samo kristjani trdili, danes dokazuje znanost. Večina znanstvenikov pred smrtjo prizna, da Bog živi. Zakaj tudi mi ne bi priznali, da Bog živi?
KJE JE VETER,
KO NE PIHA
Ko sem se odpravljala spat, je zvečer veter nihal drevesa sem ter tja. Za vogali hiš se je slišalo, kako je zavijal veter.
A zjutraj sem se zbudila in vse je bilo tiho. Vetra ni bilo nikjer. Spraševala sem se, kje bi bil. Morala sem iti v šolo. To sem povedala svoji prijateljici, vendar tudi ona ni vedela, kje bi bil veter. Spomnim se, da je na morju skoraj vedno pihal. Le kje tiči zdaj? Po vseh kotičkih sva iskali, a brez uspeha. Naenkrat mi je šinilo v glavo, kaj pa če bi bil na vrtu v lopi. Stekli sva pogledat, a zaman. Res sva bili obupani. Bližal se je čas za spanje in premišljevala sem, če bom sploh lahko zaspala. Premišljevanje o vetru me je tako prevzelo, da še očesa nisem mogla zatisniti. Ko sva zjutraj obupani sedeli na vrtu, je prišla mama.
Vprašala naju je: »Kaj pa je z vama?« »Iščeva veter, pa ga ne najdeva,« sva odgovorili.
Mama se je zasmejala in rekla: »Danes tudi piha, pa čeprav se ga ne čuti.«
Prav nič nama ni bilo jasno. Midve sva še vedno mislili, da je zaspal ali pa kaj podobnega.
Ko sva odrasli, sva razumeli, da veter res vedno piha in da ne spi.
Janja JANEŽIČ, 5.c
ALI JE KAMEN ŽEJEN
Kamni v planinah so najbrž zelo žejni. Potem pa zapade sneg in se napijejo, ko ga topijo. Potočni kamni so nekateri žejni, drugi pa ne. Nekateri potoki so umazani, zaradi tega kamni ne morejo piti vode. Zato zavidajo kamnom, ki so v čistih potokih. Ne vem. zakaj ne ustanovimo društva proti mučenju kamnov. To društvo bi pobiralo kamne in jih dajalo v čisto vodo dopoldne, popoldne pa na zrak. In kamni bi bili zadovoljni. Kamnom iz gora pa bi morali dati še malo toplote, da ne bodo revčki dobili ozeblin.
In če je sanj o kamnih konec, potem velja, da kamni sploh ne morejo biti žejni. So del nežive narave. Niso večni, saj jih čas in voda brusita in topita. Nekoč so bili veliki kot skale, danes pa so majhni kamenčki. Prišel sem do sklepa, da je življenje kamnov zelo čudno, razen če sanjariš. To zna biti zelo zanimivo.
Nejc NOVAK, 5.c
Tudi letos je mnogo učencev na naši šoli bralo knjige, ki so bile razpisane za bralno značko. Na višji stopnji jo je opravilo kar 110 učencev, za nagrado pa jih je obiskal pisatelj Marjan Marinšek. Ta je znan predvsem po biografiji, ki jo je napisal o Astrid Lindgren. Na srečanju, ki je bilo 14. aprila v avli naše šole. je g. Marinšek predstavil to švedsko pisateljico, ki je vsem znana po svoji književni junakinji, prisrčni Piki Nogavički.
Maja Erhovnic, 7.a.
NASA KNJIŽNICA
Pohvaliti moramo našo šolsko knjižnico. To je prostor v velikosti ene učilnice, v katerem so razvrščene knjige po priimkih avtorjev. Čeprav si v šolski knjižnici ne smejo sposojati knjig učenci razredne stopnje, se tudi za njih najdejo različne knjige.
Naša knjižnica ima 10.000 knjig, 5.000 pa jih je v razrednih knjižnicah na nižji stopnji. Učenci predmetne stopnje si najraje sposojajo pustolovske in ljubezenske
romane. Učence najbolj privlačijo knjige, ki obravnavajo družinske probleme, ki tudi nam mladim niso tuji: Tv Karel, Deljeno z dve, O super starših lahko samo sanjaš, Anastazija Krupnik, Barvni ekran...
S KNJIŽNIH POLIC
Radi imamo tudi ljubezenske knjige, knjige o spolnosti in še mnoge druge, kot so: Velika ljubezen, Hči lune, Prva ljubezen, Ne bom več pobegnila. Poletno sanjarjenje, Lažniva Suzi, Moj divji fant in še in še...
Letos so prvič naredili tekmovanje za naj tujo in slovensko knjigo, na katerem so lahko glasovale tudi šole. Za naj slovensko knjigo so proglasih Ninina pesnika dva Bogdana Novaka, za naj tujo knjigo pa Matildo, ki je res super.
Podatke sva dobili od prijazne knjižničarke Slavke Kristan, ki pomaga, da je knjižnica odprta skoraj non stop. Obišče pa jo kar okoli šestdeset učencev dnevno.
»MOJA LITERATURA ZA OTROKE NAMREČ NE ŽELI VZGAJATI, POUČEVATI, MORALIZIRATI, PRIDIGATI IN TOREJ SPLOH NIČESAR DRUGEGA, KOT LE ISKATI STEZICE, PO KATERIH SE V SRCE PRIPELJE NEKAJ LEPEGA.«
v	(Feri Lainšček)
Manca Čampa in
Jana Luzar, 5.d.
Glavna oseba zgodbe je Minki,
sedemnajstletnica, ki ima, tako
y
it
Brian Jacques:
MRAČNE ZGODBE
kot vsak od nas, takšne in

drugačne probleme. Ali je Saša res njena velika ljubezen ali pa še ni srečala tistega »ta pravega«? In kaj naj naredi z zoprnim voluharjem Feliksom, ki
nepričakovano vdre
njeno
Knjiga je zbirka sedmih mračnih zgodb. Vsaka pripoveduje o dogodku nekega otroka, vsekakor pa to niso vsakdanji dogodki. Kaj bi ti naredil, če bi se v grobnici srečal z vampir-življenje? Kaj pa je prišlo na jem, če bi te hudič prosil za pamet očetu, da se naskrivaj V dušo, ali pa bi te zasledoval dobiva z žensko? Če te zanima, skrivnostni fant? Z vsem tem so kako se bo vse skupaj razpletlo, se srečali ti otroci. Knjiga z lahko stopiš do šolske knjižnice - obilico skrivnosti je primerna le in si sposodiš knjigo. Vsekakor je / f za pogumne bralce, saj se zna bolj primerna za punce, toda tudi zgoditi, da bi te drugače lahko fantje bi jo lahko prebrali, saj je tlačile tudi nočne more. zagotovo zelo zanimiva.
.>
v<
Pisatelja Roalda Dahla gotovo že vsi poznate po njegovih radoživih in po svetu priljubljenih zgodbah, kot so Čarli in tovarna čokolade-Matilda, Čarovnice... Ta pa je malo drugačna, a nikakor manj zanimiva. V njej se namreč pisatelj spominja dogodkov iz svoje mladosti. Ti pa niso taki, kot jih poznamo mi iz našega življenja. Le kdaj se je naprimer komu izmed nas zgodilo, da bi ga učitelj pretepel, ker je plonkal? Le koga bi zdravnik operiral brez narkoze? Vsi dogodki pa niti slučajno niso 'x' tako temačni, ampak so tudi lepi, zabavni, norčavi in nagajivi.
Zagotovo je to knjiga, ki se jo splača prebrati.
Maja Krhovnic. 7.a.

j P i , I L Mm! F M ! I l MmB
i* i* i‘i a %	v*	-i	%
t	^	^	•;<
a v; ^	V; :;j	^	:?	^	*
;;;	;>:<	^	^ v %
i' v<	;:	* V<	;;t	Vi	^
V'
TITANIK
* *:■
% •:
* v
,i -:•
&
i1.:
i
;;;
*
ii.
%
s	•:-
v:
* ’ * ’ :	*	-v
*	i‘t
•;•
f;	f;	i‘:
^
!<	-'ii
’ ❖	j:-
■	*	■:
•	v-
V
•:<	*
*	*
;*t	;;
•;=	>;•
)i
*:	5;c
i‘{
•‘i :• 5;
V-	. v &
;l	Vi	Vi	Vi	:i	Vi
Vi V:	;;?• V- V
Vi Vi	V:	Vi	Vi	Vi	V:	Vi v-
• •	• ■ ■ v
'
li
v
:•
Vi
r
Vi
:* v
Vi
:i *
J: Don’t do it!
R: Donžt come any closer, Til let you go!
J: No you won't
R: What do you mean, »No I won’t«. Do not presume to teli me what I will and will not do. You don’t know mw.
J: You would have already done it.
R: You are distracting me go away!
J: I can not, Fm involved now. If you jump. Fll have to go in after you.
R: Do not be absured. Youd be killed.
J: Fm a good swimmer.
R: The fall alone will kili you.
J: It would hurt, Fm not saying it wouldn\ Fm a lot more concered about that water being so cold.
R: How cold?
J: Freezing... maybe a few degrees over. Have you ever been in Wisconsin?
R: What?
J: Well, they have some of the coldest winters araund. Well, ThaFs where I grew up. I and my dad used to go ice fishing... that’ where there’...
R: I KNOW WHAT ICE FISHING IS.
v.t
Vi
:<
v-
*
;tv,
;;
*i
‘i
Vi
|i	1
Vi
:?
Vi
;i	v
Vi
:t Vt	y<			;;;	Vi	Vi		V:		Vi	Vi	V:		Vi		Vi
V* V* v	Vt		*	V1		Vi ‘	Vt		Vt		Vt ' Vt	V.t	Vi		Vi	Vt
V' v?	Vi	Vi		Vi	Vi	Vi		Vi		Vi	V:	Vi		Vi		Vt
Vt	v		v	Vi		Vi	Vi		Vt		Vt Vt	vt	Vi		Vt	V:
		Vi		Vi	vt	Vi		Vi		Vi	V.'-	Vt		Vt		Vi ’
	Vt		V;	Vt		vt	$		Vt		Vt Vi	Vi	vt		Vt	Vi

Vi	V-	V;	V,i	V«	V;	*	V'
v	Vi	Vi	Vt	Vi	Vi	V:	Vi
v.i	Vi	v-	Vi	Vi	^
Vi	vi	Vi	Vi	Vi	v;	v;
O-	;v	Vi	Vi	V-
*........g....v	.	"
.	- I - I - I - I -I { i I I 1 t ^ I I I 1^1 r l r.[
ZAKAJ SI S ŠOLO NE OGLEDAMO VEČ FILMOV
,	,	,	,	.	.	1	1	1 i i 1 t 1 i t i i i t i t i t- ■■■■».
1 ■ T 1" » i i i i j I I J F \	^ i 1	1 i i i 1
r r 1 i i" 1 i 1" 1.i 1 i »..J > _ i ; 11,1,1.1- 1 l i . T...r..i...l..
^.p..«.. ^ j . ..p*, j t j. ... t 1 J i i I 1 1 i 1 1 i . 1 1 , 1 r i . -1 iti r ii 1 i i > i..... i ^ iiiii 11 ti i i ji
rili! 1 iiii 1 1	> t , e t . 1 .8 l 1 1 1. 1 . 1 i 1. i , 1 r 1
j i i j II I I i 8 t 11 i !	> V ^	^ U * . ^ t * ■ „—^^—|—^ 1 * ■
»Zakaj si s šolo ne ogledamo več filmov?« ste se nekateri vprašali, oziroma se pritoževali. Za odgovor bi morali povpraševali učitelje, mene pa sta zanimali dve vprašanji:
1.	Kakšne vrste filmov gledaš in kaj predlagaš za ogled?
2.	Kolikokrat bi morali iti s šolo v kino v enem šolskem letu?
Odgovori:
N.N.
1.	Vse. Predlog za ogled: Titanik.
2.	Vsaj dvakrat na mesec.
N.N:
1.	Vse. Predlog: 8. popotnik. Mr. Bean.
2.	Vsaj enkrat na konferenco.
N.N:
1.	Komedije, drame. Predlog: Brave heart.
2.	Večkrat.
N.N.
1.	Vse. Predlog: Romeo in Julija. Titanik.
2.	Vsaj enkrat na mesec.
Katja, 5.d
1.	Akcija, komedija... Predlog: Menin black, Titanik.
2.	Vsak teden.
Anja, 5.b
1.	Komedije. Predlog: Titanik.
2.	Večkrat.
Nina, 7.b
1.	Acija. Predlog: Dantejev vrt, Dan
neodvisnosti.
2.	Večkrat.
M.N, 7. b
I I
i I
I	I
II I
t	i
]
MATI: Irmalin (Nemka)
LJUBLJENČEK: »rottweilec« Baby
^ HOROSKOP: Škorpijon L
j VISOK: 183 cm ]TEŽA: 63 kg
] NAJ KNJIGA: Starec in morje, Ernest
Hemingway................... ■
! NAJ ŠPORT: košarka, baseball ) ._h |NAJ GLASBENIK: Pink Floyd, The Beatles, Led ZeppelinJ-ViJ^^U^-fLl NAJ PESEM: Sitti on the Dock of the Bay
p NAJ IGRALEC: Robert DeNiro, Jade .	Nicholsan, Al Pacino	.
| NAJ FILM: Boter, Boter II, Boter III ;
■	NAJ PIJAČA: limonada
. NAJ BARVA: črna, zelena, škrlatna ^ SLABA NAVADA: nenehno si vrti lase irj ]	grize nohte.
■	NAJ LASTNOST: ima veliko smisla za ■ humor
¥'
tkanih
v	v	.	T
r r t v v ’	v	v	v	v	v
r r r r r v	v	v	v	»
r r r '
• V V '
, r >
/ v v v r r r > r r r r
r r -r r v r r v v v v v v rj
5e£
3><S
rrrrvvr* rvrvrrrv r	r	r	r	r	r	r
'	v	v	v	v	v	v	»
*	v	v	r	v	v	v
^	v	v	v	v	v
r r r r v r ’
■r
v r
LEONARDO WILHELM DICAPRIO -ROMANTIK S TITANIKA
Po očetu Italijan, po materi Nemec, rojen v enem najnevarnejših predelov Hollywooda, je že kol otrok vedel, da hoče postati igralec. Pred njim je bila trnova pot, polna razočaranj že pri desetih letih, toda prebil se je preko vseh zaprek, tako da je danes eden najbolj iskanih in najbolj priljubljenih ameriških igralcev. Leonardo Wilhelm DiCaprio, Leo ali pa kar D je ime, ki predvsem najstnicam prižge iskro v očeh. Da pa ne gre le še za en lep obrazek s platna, priča vrsta kakovostnih vlog, ki jih je triindvajsetletnik do
'	v
v	r	.
f	y	v	\
yyyy
VVVVV«-
f	y	y	y	-
y	y	y
y	y	y	y	>
> v	v	v	v y
y	y	y	y	y	.
••	v	V	V	V	'
y y	y y
■*	y	y	<
y y y y ' y	y y
,	y	y	y	'
,	y	y	y	r
yyyy y	y	y	*
y	y	y	r
y	y	y
y	y	y
y	y	y
y	y	*
y y s
■ y y
, r
zdaj odigral.
/^y
y
y y y , y y y / y y y y	y	y	y
y y y y ’ y	y	r
y y y y	y	>
y y > y y \ 'yy y y y * y y /	y	y	y
y y y y	y	y	y
y y y y v	v	••
NEKAJ SVEŽIH PODATKOV 3 LEONARDU:

i IME: Leonardo Wilhelm DiCaprio	3
| DATUM ROJSTVA: 11. november 1974 ] ■ OČE: Georga (Italijan) J ^	^ ‘	^	‘
...!li
■
3 3
mm™
' Zorica Djenadič, 8.b j

O TITANIKU MALO VEC
Film Titanik je v bistvu romantična melodrama. Na začetku pripoveduje o raziskovalcu, ki s svojimi potapljači pregleduje ostanke te znamenite ladje, ker bi rad našel znani diamant Srce oceana, ki je nekoč pripadal francoskemu kralju. Namesto diamanta najde sliko ženske, ki ima okoli vratu ta dragoceni diamant. O tem spregovori na televiziji, pogovoru pa sledi stara ženska Rose, ki spozna, da je na sliki ona. O tem obvesti raziskovalca in film se začne z njeno pripovedjo vračati v preteklost, 85 let nazaj. Kot mlado žensko jo igra Kate Winslet, ki potuje skupaj s tarši in zaročencem, ki ga na mara, v ZDA, kjer naj bi se poročila z njim. Kate je na ladji zelo nesrečna in odloči se za samomor. Ravno, ko hoče skočiti z ladje, priskoči Jack (Leonardo DiCaprio), ki je reven slikar, in jo prepriča, naj misel na smrt opusti. Rodi se ljubezen, ki ji vsi nasprotujejo, toda razdreti je ne morejo. Nato zaradi nepazljivosti kapitana ladja trči ob ledenik. Mlada zaljubljenca skušata ostati skupaj, toda zla usoda ju na koncu vendarle loči. Ko se je začela ladja pogrezati, je na palubi vladal preplah. Toda dve uri kasneje je bil Titanik že pod vodo in ker ni bilo dovolj rešilnih čolnov, so se rešili le maloštevilni otroci in ženske.
Film je posnet po resničnem dogodku in je prav zato tako pretresljiv, a vendar romantičen.
Anita Tintor, 8.b
NVOOA )q
IN inOUT
Ce želite izvedeti, kaj je na naši šoli OUT, si preberite spodnji seznam. Pa < čisto IN, še ne pomeni, da ste
v/t/v-

su^e
IN o6KV
tve
\asje' e
ra°ta^etve
obV ueV. oW p^
o'OI°via. ^ . "°4e
^aS doVff
VeV° •
T. P
°toute,p C°UV svva MV^aU Y\a^a' 5 Y>a*va’' J ooP
FANTE:
oblačila:	skate hlače ( DROORS,
RUSTY...), majice in puloverji s kapuco (RUSTY, DROORS, KILLER LOOP ...)
lasje:	kratki štrleči
obutev:	teniske (DUFFS, AIR
NALK, YELLOW CAB ...)
parfum:	Lion rock
skupina: Nirvana, Off spring, Niet,
Racija ...
lSt!l
če tudi niste''••%•••••••••••••••••
Z* 0EKLETA\^
'oVrZ: ^ ‘a*- rep
(vsaj oči) 10ZOlJast obraz in
oblačilo,- Plet.
n°gavice, »farm^^’ bele
barva-- rdeča
Parfu®:	Splcerilniena
nenaličen
skupina:
K-F ’ bsb
Cita
© v © © © J) © © ©
J) © © ©
CV HOČEŠ BITI
m ZAFOVBOl^t
PreCk°'	rln raie predolge kakor
, nai bodo raje f Dolge blace rraj
prekratke.
voi 7 dober dan.
Ne pozdravljaj
„ 7a vsako stvar.
Ne jokaj se za	do
ti morajo seg
ROlaVi dO>S"
Pr5'0''' .
Ne nosi spang
Podobnim'	„ medvedki. zajčki
m so potiskana z m
Oblačila, kr soj? ipd, so otročja.
bodi strahopeten-Upor,«	^
z volančki.
N« “5' *	T1„a Katja Rakuša
'\h
kaj Pa s Dekletorrr so podcto«0-	fcupe-
W'aS	TW,«a^5d
X.S
C\v
ŠPORT V TEDNU IZBIRNIH VSEBIN
Ves teden so se učenci izpopolnjevali v športnih dejavnostih, ki so potekale v šolski telovadnici in na stadionu Portoval. V skupini atletika in športni igre so učenci na stadionu skakali v daljavo, metali kroglo, igrali košarko in nogomet. Vsi učenci v skupini želijo postati uspešni športniki. Pri učitelju Martinu Zaletelju so si učenci nabirali kondicijo, ki jo potrebujejo pri igranju košarke in rokometa. V šolski telovadnici so delali sklece, preklone, vese na lestvenikih ipd. Kraljica športov atletika je sestavljena iz več disciplin: tekov, metov, skokov. K atletiki so se večinoma prijavila dekleta. Skupino je vodila mentorica Majda Križe. Ta dejavnost se je odvijala na stadionu Portoval. Dekleta so se najprej ogrevala, nato sta sledili šola teka in vadba po disciplinah.
Matija Kor asa
ZMAGA NA TEKMOVANJU
V soboto, 17. L, ob 7.30 smo se zbrali v športni dvorani. Vsi smo nestrpno čakali, da se tekmovanje prične. Na začetku tekmovanja so nas prisrčno pozdravili in nam povedali pravila, katerih smo se morali vsi držati. Začeli smo s tekom na 40 m z ovirami ter daljino in višino mlajših dečkov. Pok pištole, ki je oznanil tek na 4o m, je ustrašil tudi nas. Ko so se te tri discipline končale, so se začele naslednje. Tako se je nadaljevalo do zadnje discipline, ki- je bila štafeta. Ta disciplina nam je prinesla dodatne točke, ki so odločile zmago. Pred nami je bilo le še podeljevanje pokalov. Seveda so začeli z zadnjim mestom. Počasi smo se približevali prvim trem mestom. Vsi smo obstali z odprtimi usti. Tretje mesto so zasedli tekmovalci šole Center, drugo mesto je zasedla šola Šmihel. Zmaga je naša, zasedli smo prvo. težko dosegljivo prvo mesto. Bili smo vsi iz sebe. ampak zelo veseli. Dobili smo dvoransko atletski vseekipni prehodni pokal. To tekmovanje nam bo večno ostalo v spominu.
Jana Lazar. 5. d Manca Čampa, 5. d
HOP HOP HOP
Mogoče tudi ti stalno težiš staršem, naj te nimajo za otroka, pač pa za odraslega človeka. Preizkusi to v testu in videlo se bo, ali znaš biti odrasla.
1.	Tvoja starša odhajata med vikendom k teti in stricu, vaju z bratcem pa pustita doma, da popazita na stanovanje. Vidva pa:
a)	Priredita zabavo, na katero povabita vse prijatelje, glasbo navijete, tako da kar bobni, in opazujete, kako se stanovanje spreminja v smetišče.
b)	Povabita le najožje prijatelje in gledata, da bo stanovanje ostalo čisto.
c)	Mirno preživita vikend, kakor če bi bili straši doma.
2.	Ravno si sredi svoje najljubše nadaljevanke, ko v sobo priteče bratec z obdrgnjcnim kolenom. Kaj storiš?
a)	Zgrabi te panika in po nekaj minutah jokaš mamici v telefon: »Bratec je imel nesrečo.«
b)	Takoj mu na rano prilepiš obliž ter ga pomiriš.
c)	Pošlješ ga k sosedi naj ona pomaga.
3.	Za rojstni dan dobiš 10.000,00 tolarjev in se odpravljaš v mesto, da si boš kupila nove bu-lerje in mikico, ko te mama spomni, da si ji dolžna 5.000,00 tolarjev. Kako reagiraš?
a)	Priznaš, da je bil dolg, zato ga vrneš in žalostna odideš v svojo sobo.
b)	Med vrati ji odgovarjaš in je že ne slišiš več, kajti že hitiš trgovini naproti.
c)	Mamo prosiš, če ji lahko vrneš 2.500,00 SIT ostalo pa boš pridobila s pomivanjem posode in odnašanjem smeti.
4.	Tvoja prijateljica je slabe volje, toda, ko jo vprašaš, kaj je narobe, te nadere. Kaj storiš?
a)	Rineš vanjo, dokler ti ne pove.
b)	Ozmerjaš jo in ji zagroziš, da ne bo nihče govoril tako s teboj.
c)	Verjetno ima slab dan, si misliš in jo pustiš pri miru.
5.	Tvoja soba je:
a)	Smetišče.
b)	Tako čista, da lahko ješ s tal.
c)	Taka, da se v njej da živeti. Malo praha tu in tam.
6.	Starša zamujata z dela in s sestro sta ostali brez kosila. Kaj storiš?
a)	Naročiš pico in koka kolo.
b)	Skuhaš kosilo in pustiš še za starše.
c)	Jezna si na njiju in čakaš, da se vrneta in vama kaj skuhata.
7.	Prijateljice te povabijo na pižama party, kjer bo veliko video kaset, čipsa, koka kole... Kaj storiš?
a)	Nadereš jih, da si za to že preodra-sla.
b)	Navdušeno se jim pridružiš.
c)	Prideš na zabavo, vendar se vanjo nekako ne vključiš.
14-10
Resnično si zanesljiva oseba. Tvoji prijatelji se lahko obrnejo nate v vsakem hudem trenutku. Vendar pa pazi, da te ne bodo izkoriščali.
10-5
Uživaš v življenju, prav tako pa si dovolj stara, da se spoprimeš z vsako, pa še tako hudo težavo. Tvoje vedenje je primerno za tvojo starost in starši se lahko brez težav zanesejo nate.
5-0
V življenju ti ni mar, kakšno je tvoje vedenje, ni ti mar za druge, preveč misliš nase. Vzemi se v roke! Zdaj je pravi čas, da to popraviš.
TOČKE
	a	b	c
1	0	1	2
2	0	2	1
3	2	0	1 2
4	1	0	
5	0	2	1
6	1	2	0
7	0	2	1
M. N. T., 7.b
PQ^ ^©©©©©©©©
©a ©a a ©c aa a a a^ © © © c
V zadnjem času je vse večji poudarek na uživanju zdrave hrane. Na naši šoli skrbi za to šolska kuhinja, ki se skozi vse leto trudi ugoditi takim in drugačnim željam. To leto je na naši šoli še ena novost, in sicer da si lahko učenci privoščijo zajtrk še pred začetkom pouka. Tako lahko vsi učenci, ki ne jedo zajtrka doma, imajo poleg malice in kosila še jutranji obrok.
Se malo o prehranjevanju nasploh. Svetovna zdravstvena organizacija je določila naslednjo definicijo o zdravju: Zdravje je stanje popolne fizične, duševne in socialne blaginje in ne odsotnost bolezni. Osnovni pogoj za človeško zdravje je tudi zdrava prehrana. Hrana mora vsebovati vse snovi, ki so sestavni del organizma. Ker vas ne mislim »mučiti« z odstotki in kJ energije, ki jih porabi telo, ko prejme hrano, bom raje napisala 10 prehrambenih zapovedi, ki naj veljajo vedno in povsod:
1.	Jejmo samo, kadar smo lačni!
2.	Použijmo 5 malih obrokov dnevno!
3.	Ne podnevi ne ponoči ne pojedavajmo!
4.	Jejmo pestre jedi v zmernih količinah!
°o**atov rek,-
:’xv.■.v.vT™.'?’. DA m ’ NB Sij:
5.
6.
7.
8.
9.
Ne uživajmo ne prevroče ne premrzle hrane in použijmo 2-3 litre tekočine dnevno!
Rastlinska hrana, presna in bio-hrana ima na našem krožniku prednost!
Eno použito jabolko je najboljši domači zdravnik!
Izogibajmo se mastni in presladki hrani!
Odpovejmo se industrijsko predelani hrani!
10. Če smo bolni, jejmo majhne vitaminske obroke.
Če želiš izvedeti, kakšen odnos imaš do hrane in koliko ter kako jo zaužiješ, reši naslednji test!
Anita Tintor,
4' Kdaj
kak°
hi Ul':" h-hll"' Ob
"gosto
oa7n'	^ ^ o
* n . ^rat
Pr,^e,s
seboj
^ba^,Privoš^

cer
..a«ac«' "' „, so 9*°ra)
2' Sed'diW'''‘St- af^S 0aI°e'S? l*aVdl j» P°CT	štev«ne
ottslekanaroa^v veS. ^
i urez Pu rist food«’ C lnVedvseW z
=s:.s T
povsem 0^a3Sncu. ^ vp Maroc^ V ooS\acim šp0du]e tv 3 števil P° d^a brana sn ves, da P^ad	bio-pred^ew
OTbe aS nekaj « P0^ vsa naravna ^ ^arotns	s°10 sQ pr'deVa a*
^-ar m
delana
■c, £7	“‘"a
i ip	“ »e f/,. v
8,0 <?|
S'
pre«
dodatkov-
6-
al
Pl
On v šolski
jedrlnier m hom- kaj s °
a,Vse„S^fvokoSekrnkastobolJstranlnV
P) PresedeS1vLš\osilo do konca.
miruponzbe	vstanes m
cl čisto ogorce1^. nadal]evaU
sošolcem
s takim
ečlš, da ^ p0veš, da je ___Nato pa jrm P	,, v.
?Se^rK““^daU
dodobra najedlr.
na svetu
da bi
vse.
\e enkrat doc
^0^r.°?vaw
TABELA
cl S^o ^
C IV**
3. Kako si zadovoljen/a s hrano, ki jo
dobiš v šoli?
a)	Hrana ti ni niti malo všeč, zato ker ne moreš jesti vsak dan sendvičev, hamburgerjev in pomfrija...
b)	Vse je odvisno od dneva, včasih jo z užitkom poješ, drugič je zopet s kleščami ne bi potisnili v usta. Nasploh si s ponudbo zadovoljen/a.
c)	Hrana ti je zelo všeč, ker je dobro pripravljena ter raznovrstna in vsebuje vse hranilne snovi, ki so potrebne za organizem.
1.	0	5	10
2.	0	5	10
3.	0	5	10
4.	0	5	10
5.	0	5	10
0-15 Ne vem, kako naj ti na lep način povem, da nimaš pojma o uživanju hrane in da ne veš, kaj hrana pravzaprav pomeni človeku. Tudi tvoj odnos je zastrašujoč. Skrajni čas je, da vzameš v roke dobro knjigo in poiščeš kaj več o tem.
20-35 Tvoj odnos do hrane je še kar v redu in veš, kaj pomeni. Čeprav ti tudi ne bi škodilo, če bi se kaj več pozanimal o tem. Drži se desetih prehrambenih zapovedi.
40-50 Tvoj odnos do hrane je zelo v redu, zavedaš se, da je na svetu mnogo lačnih otrok. Če bi se zgledovali po tebi, bi se vsi skupaj počutili mnogo bolje.
Anita Tintor, 8.b
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
IfKAKFTREMAGAffSLABOa
VOLJO
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
MMOM M«MM M««M» 9ee««M MOMM N40M* NMM« NMM* M«Me» 3M«M» NMM» MMOO* 90MM*	MOOOe« MMOM NMOOft MMOM NOON«
IBl
iBBBBh^	iBBIki_diBBI
f BBBBBBfei^ .BBBBBBBBBBI iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
MMM* X0fl4M MMM* NMM* MMMt 1MMM 1MHM MMM* MMM» MMH* 3MMM MMM MMM* MHM* MMM* MMM* M4NO» MMM» MM*# MMM* MMM* MMM* MMM» )HM4» jjjjjjjjj^
mmmm
'IBBB
'BBB!
BBBi
BBB'
1BB!
I
i
Včasih imaš razloge za slabo voljo, včasih pa si vstal(a) z levo nogo in si jezen/jezna na ves svet. Če si slabe volje, so ti vsi brezupni in ti skačejo po živcih. Vendar slabo počutje lahko čisto preprosto, s svojo samozavestjo in trudom, premagaš. Tukaj imaš nekaj preprostih nasvetov:
S POGOVOROM:
Pogovori se s starši, prijatelji, babico in tvoje počutje bo dosti bolje.
Z JOKOM:
Zjokaj se v svoji sobi in svoj bes spravi na list papirja. Piši, piši in piši.
POIŠČI SI NOVEGA KONJIČKA.: To ti bo zelo dobro pomagalo, saj boš z novim konjičkom pozabil(a) na slabo voljo.
BI
BI
_____
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB...
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
IBBBBBBBBBBBBBBPBBBBBBBBBggg
|pp>o BBP’ 'lgglr "''BBl1''
KAKO SE UČITI?
_____ Mmmmmrn--------------^BBBBBBBiiiBBBBBBBBk
«BBBBBBBlka»_.. ^^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBk BBBBBBBBBBBBBflflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBk C, JlBBBBBBBBBBBBBBBflBflBBBBBBBBflBflBflflBr 'BBBBBBBBBflflflflliS^
tfBBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI	IBf a. ^fll	IBBBk
.JBBBI _	.......IBBBBBBflr /%■, ^BBBflflflBflflBBBBflflflt
Iflflflfli Mnogim učencem dela učenje velike težave. S BBBBBBB"	"BBBBflflBflflflBBBBBI
SSSSS!	. vo	IBBBBBflr	'1BBBBBBBBBBBBBP
BBBBBI svojim trudom se bos lahko brez težav	BBBBBF ^ ‘V,. A- .S'r '^BBBgggggBBBfl*
Bggggj predajal(a) učenju in mogoče ti bo učenje	!	^ A
BBBBBi
-Ulij postala ena velika igra. Mogoče ti bodo učenju pomagali tile nasveti, zato:
pri
.■BBBi
JBBBBI
BBBBBi
iBBBBBI
«■■■■■■
BBBBBBI
1BBBBBI
1BBBBI
■■■■I
bbbb!
JBBBBJ
”■■■■!
!■■■■■
'■■■1
WBI
STORI TO
Knjige naj ti ne bodo več za okras na policah, pač pa jih primi v roke in se začni učiti.
HODI V ŠOLO
Redno hodi v šolo in je ne špricaj, kajti med poukom učitelji povedo kaj takega, česar ne najdeš v knjigi, potem pa to zahtevajo pri kontrolki.
ZAPISKI
Ko učitelj snov razlaga, si besede zapisuj v beležko, ker ti bodo prav prišle pri učenju. KJE SE UČIŠ?
:BBBr ^ <V VI/, r>'	V/, '"•■■■■■■■■
mmr ^foc/ a /z ,	% A -'■■■■■■■
■F / T*/ 0h.^O	A,, ^r/
'«■■■■■■■■■■
iBBBKi. ^	°£y/e	° .
■■■■■k.	% ^Vy/
BBBBBBSIk. Zu Va. °o
BBBBBBBBBk %	<S>-
■■■■■■■■■■k. Ak, e. T3 .'Ak
iSBSlSlSSSSfe-
//y ^ ' A v
op fQ
■%:
,.f0o %
% š

V9 BBBBI
%
■■■■■■■■■■■■bJI
■ ■■■■■■■■■■■■■kK ■
■■■■■■■■■■■■■■■k
■■■■■■■■■■■■■■■■b.B
■■■■■■■■■■■■■■■■■Bk
o
Ac °
^ Ml	Žil ^^ ^* ^** ***^ **^ ŽM IB	1K ’
sjsss®«—	»ismmitiam
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■k ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bk ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■k
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ikiHHHi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V' ■■■■■■■■■■■■■■P'	•■»■■BP'™
■■■■■■■■■■■■P'	--
.■■■■■■■■■■■P'	MMBBBHI
jBI
.BB1 BBBI BBBBr jBBB*'
.■■■r
BBSr
JBBP’

M. N. T., 7.b
2>©©©©©©©©©©©©©©©©©©^ © ©©"©©'© ©©©©^^^©©©©©© 2>©©©©<P	^	^	“'©©©©^
»r^«o «*M
©©C7	*-	^W^©©©©©
2>©©W^	w .	^/©©©©©©©©(š
©©©©©^©(^ ©'© ©©©©©©©©© 2)©©©©©©©©©©©©©©©©©©<š
^©_©_©_©_©_©_©„©„©„©_©_©_©„©„©„©„©„©„©l
Reši test, na koncu pa si seštej točke, da vidiš, kam si se uvrstil(a). Pa začnimo!
se začne
ZjutraJ vst»n:. "a“ v soboto?
1 VOja
Tl VM P^a,ei
/Ja 7 e
^a ta ©a pr, -^ai- „ S/,/ Pn'če C,e‘s^a
i v > © «
1r»r’ ' ^
aj
bj
kaico
Zgodaj
tvoj
Poležavam7J Vst^m in
‘,a” Ouljto ©M
kcr živim samo
najdem denar na
aj
bj
cj
v Petek
Vsakič, ker žS”
Samo takrat, ko©"" “ ž“m m Prijatelje,
J''t8„r V-e
Jc bo n °atrjč.-
P^0.^^atk0
n;j/
2an/o. ’
^fof
je.
Bliža sp
"»'T “JSo©, " « je ,a
Ne ■ ^ * «• <zr™
Ne vem.	JUWjepib.
J* zelTZfv !, horoskop?
VčaJh, če j3,,;C parile.0810’ kar Je ^es. JC kaJ dobrega.
cesti.
5 Sttop. °ddaJa “ Je “JSolJ všeč?
b> Brez zavor.
Po domače.
4.
aj
bj
cj
s“i S ©'"■ >sSSn“Ua? ^
vs"-
aj
bj
cj
©«■,,, .
<0©?m	' e°e
?k/ef'c')e
Ate
POZorZstiM
ker
b°m Zrl C,aj3'
s,-	na e/,
n/i/j
Si na zabavi^ ko	spregovoriš z
všeč. Mi greš k njem
njim?	. 7ačnem s pozdravčkom.
Ja, grem k njemu	dam m
Ne, stojim tam n f JbUŽ
- na kPnc; zabave, ko mu rečem adijo in grem ven.
aJ Večin?je*teh letih? bj Ne vem, ker me ne ^ tUdl ful COC)1-Otročji in San , ZEmimajo.
S3mi vase zagledani so.
^biictii
Od 0-12 točk
Kdaj boš nehal(a) lenariti? Malo se vzemi v roke, drugače se ne bo dobro izšlo. Lahko se ti zgodi, da zaradi visenja pred televizorjem še zgniješ in tudi za tvoje oči ne bo dobro. S prijateljico se kdaj temeljito pogovori in izpovej svoje mnenje. Kavbojke ali kakšne majčke pa naj ti ne ležijo brezveze v omari. Glavo pokonci, girl, in pojdi malo na zrak, ki ti res ne bo škodil, mogoče boš spoznala še kakšne nove prijatelje.
Od 13-13 točk
Sem pa tja te kdaj zanese, drugače pa se dobro držiš. Mogoče lahko edino izboljšaš obnašanje, ker ne moreš biti povsod glavn(a) in tudi vsi vedno ne bodo poslušali tvojega mnenja. Odstrani pa svojo sramežljivost in si kupi obleko, ki ti je všeč, da boš dobro izpadel(a) in boš v središču. Dobro je tudi, da se malo poučiš, vendar ne hiti tako zgodaj. Važno je, da si zadovoljen(a) s tem svetom in sam(a) s seboj.
Od 24-30 točk
Ti si največja faca. Zvečer se rad(a) dobesedno odklopiš, kar je prav, da izgubiš vsaj nekaj energije. Si za zabave in dobro obleko takoj kupiš. Le glej, da ti ne bo prekmalu zmanjkalo denarja. Všeč so ti fantje/punce, tudi tisti, ki jih zvečer srečaš v mestu. Mogoče bi lahko malo bolj v roke vzel(a) le šolo. Sicer pa vem, da imaš vse vajeti v rokah. Le tako naprej! Vendar brez kakšne slabe družbe.
M. N. T„ 7.b
S PESMIJO V POMLAD
V torek, 17. marca 1998, je v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine potekala revija mladinskih pevskih zborov. Revije z naslovom S pesmijo v pomlad se je udeležilo pet zborov: OŠ Žužemberk, OŠ Prevole, ki je tokrat prvič nastopil na reviji, OŠ Grm, OŠ Bršljin, revijo pa je zaključila OŠ Šmihel. Naši pevci so se gledalcem predstavili s tremi pesmimi: Sine mušica nulta vita, kar pomeni brez glasbe ni življenja, slovensko ljudsko Moj očka ima, za konec pa so publiki v shvalij iškem jeziku sporočili, naj plešejo in pojejo Dansina Kuimba. To pesem so še inštrumentalno obogatili z afriškimi bobni, trianglom in klavirjem, na katerega je pevce spremljal prof. Berislav Budak. Zborovodkinja Sonja Čibej je bila z nastopom zadovoljna, saj so pevci dobro peli in bili nagrajeni z močnim aplavzom prisotnih. Program je povezovala Klavdija Kotar. Naši pevci pa se še pripravljajo na prihajajoče nastope.
Katja, 7.a
O GLASBI NASPLOH
»Glasba je umetnost uglajenih in poetskih palač Franca I. in Karla IX., umetnost vere in boja v času reformacije, umetnost blišča in kraljevske oholosti v času Ludvika XIV. In umetnost salonov 18 . stoletja. V revolucijah postane glasba lirični izraz prevratniških likov, postala bo glasnica demokratične ureditve v prihodnosti, kakor je bila glasnica aristokratske družbe v preteklosti. Ne ovira je nobena formula. To je pesem stoletij in cvet zgodovine, raste iz bolečine in radosti človeštva.«
To so besede francoskega misleca in književnika Romaina Rollanda in kratko povejo, kaj je glasba, v čem je njena moč, njen vpliv na človeka. Glasba na nas močno vpliva, saj nas spremlja od otroških let preko uspavank prav do konca življenja. Zbližala je mnoge ljudi in pomagala obupanim v premagovanju ovir. Glasba je imela tudi v zgodovini izredno pomembno družbeno vlogo.
Je tudi zvesta spremljevalka dela, saj delavcem olajša trdo delo in olepša vsakdan. Z glasbo se preživlja danes veliko ljudi, ki si tako služijo kruh. Pomislimo samo na razne skupine, ki so v današnjih dneh tako priljubljene. Vsak posluša zvrst glasbe, ki mu ugaja, vse od klasike pa do punka. Toda vse te ljudi združuje želja po melodiji, ritmu, sproščanju..
Na naši šoli se za glasbeno umetnost trudi učiteljica gospa Sonja Čibej, ki poleg pouka vodi še dva otroška in mladinski pevski zbor.
Naj zaključim z mislijo L. von Beethovna:	»Glasba	je višje
odkritje od modrosti in filozofije. Komur bo uspelo prodreti v njeno bistvo, bo prost bede, v kateri životarijo navadni ljudje«.
Anita Tin tar, 8.b
Zmagala je skupina AQUA! Res ste nas preplavili z glasovnicami in verjeli ali ne, dobili smo okrog pet tisoč glasov. Največkrat so glasovali oboževalci skupine AQUA, in to kar okrog 4.000 glasov. Bil je tudi manjši spor med pristaši AQUE in RIBJE ČORBE, med štetjem pa se je pokvaril moj digitronček.
L AQUA
2.	RIBJA ČORBA
3.	ZMELK00W
4.	ŠPICE GIRLS
5.	GREEN DAJ
6.	ZABRANJENO PUŠENJE
7.	METALLICA
8.	T0TATLN0 NENADARJEN
9.	NIRVANA
10.	PARNI VALJAR
m, m, h/
Tina, ali veš, katero besedo učenci v šoli najpogosteje uporabljajo?
Ne vem, gospod učitelj.
Pravilno.
Trije polži na sprehodu. Pridejo do široke ceste in eden se že odloči,
da bo šel čeznjo, ko ga drugi ustavi:
"Saj si nor!"
"Zakaj?"
"Čez tri ure pride avtobus."
Čeprav je bil rojen v znamenju leva, je živel v slogu osla.
Učitelj vpraša Muja:
"Zakaj nisi naredil domače naloge?"
"Zmanjkalo je elektrike." "Kaj si delal v temi?" "Gledal sem televizijo." "Brez elektrike?"
"Ne. Imel sem svečo."
Učitelj vpraša:
"Marko, povej mi, kako imenujemo človeka, ki govori, vendar ga nihče ne posluša?" "UČITELJ!"
"Naslonil sem se na zid in zid se je porušil ..."
"Pametnejši popusti."
Neira Zuhrič, 5.c Tadej Pucelj, 7.a Jaka Hrovat, 7.a


SEPTEMBER 1997
1.	9. Odhod 6.b in 6.d v šolo v naravi
Vrsar
1.9. Prvi šolski dan 1. 8. razred
2.	9. Sestanek vodij aktivov s pedagogom
3.	9. Oddelčni roditeljski sestanki 1. razred 7. 9. Odhod 6.a in 6.c v Vrsar
7. 9. Prihod 6.b in 6.d iz Vrsarja
10. 9. Strokovni posvet »Otroški parlament«
13. 9. Vrnitev 6.a in 6.c iz šole v naravi
17.	9. Kiparske, slikar, in graf. lik. d. Lj.
18.	9. Oddelčni roditeljski sestanki od 2.
do 8.r.
19.	9. Seminar Zasvojenost v šoli
20.	9. Seminar Didaktični sistemi pri
bralnem p.
23. 9. Strokovna ekskurzija učit. kemije na Škotsko
23.	9. Seminar Presečišče prijaznejša
matematika
24.	9. KONFERENCA UZ v OŠ Šentrupert 26. 9. Seminar: Pouk z več čutili za večjo
kakov. z.
30. 9. Sestanek sveta staršev in sveta šole

k -l/k
k
c
k -
C
k -t/\ kn
C
k-
k -
k
k7
C
OKTOBER 1997
Od 29.9. do 1.10. Šola v naravi za 2.a, b, d, - Dolenjske Topilce
2.	10. Zborovanje slavistov Kranj
3.	10. Srečanje vzorčnoizobraževalnih centrov v OŠ Artiče 3. 10. Mladi raziskovalci geologije ZPMS
Od 5.10. do 12.10. TEDEN ZA ŽIVLJENJE »Beseda življenja«
Od 6.10. do 12.10. TEDEN OTROKA Odnosi med vrstniki
6.
6.
7.
10.
10.
10.
10.
10.
10.
10.
10.
Mednarodni knjižni kviz Knjiž. O.Župančiča ZPMS Osrednja prireditev ob Tednu otroka Novi trg Srečanje predst. šol. parlamenta z županom g. F. Koncilijo
7. 10. Pravljično popoldne v knjižnici Mirana Jarca oddelek za mlad.
Skupni roditeljski sestanek 5. razred zbornica GOVORILNE URE OD 1. DO 8. RAZREDA Sestanek sveta šole in sveta staršev Strokovna ekskurzija vodij ŠS teh. vz. Češka Lutkovna predstava Pekarna MišMaš ŠOLSKI PARLAMENT avla šole Šolsko tekmovanje iz logike MA1, MA2 Pravljično popoldne v oddelku za mladino knj.
M. Jarca
Veleizlet v TILIO po Sloveniji - pet učencev 5. razreda II. del seminarja za mentorje otroških parlamentov 3. kongres učiteljev biologije Bled Svetovni dan hrane Regijsko tekmovanje iz logike
22.10.	Vednost, znanje in preverjanje znanja ZŠ LJ
23.10.	KONFERENCA UZ
25.10.	Srečanje delavcev Dol. banke, men. ŠH, uč. hotel Krka
Od 27.10. do 2.11. JESENSKE POČITNICE
31.10.	Dan reformacij e
9.
9.
9.
9.
9. 10.10. 10.10' 10.10.
11.10
13.10.
16.10. 16.10. 18.10.
		
NOVEMBER 1997	k- k'\ k-, U-v-	DECEMBER 1997
1. 11. Dan spomina na mrtve	C	1. 12. Dan boja proti AIDSU
4. 11. Študijska skupina ED OŠ Trebnje		3. 12. Mednarodni dan invalidov
5. 11. Opisno ocenjevanje v nižjih razredih OŠ	k -	3. 12. Govorilne ure za 3. razred in 4. d
vodje ŠS v LJ	k U-'	4. 12. Komunikacija v družini - zbornica
5. 11. Študijska skupina PB OŠ Dolenjske Toplice		4. 12. Govorilne ure
Od 5.11. do 8.11. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM		5. 12. Prikaz indijske glasbe za 5. razred avla
CANKARJEV DOM LJ		5. 12. Svetovni dan prostovoljstva
6. 11. GOVORILNE URE		6. in 7.12 Smučarski sejem v športni dvorani
in 7.11. Simpozij Družina šola Dvorana SSK Lj	k — l-"'\	Marof
Od 6.11. do 8.11. Ilešičev! dnevi Cankarjev dom in		8. 12. Odhod 7,b in 7.c v šolo v naravi - Bohinj
FF Lj	U-, U-»- (2	10.12. Strokovno izpopolnjevanje mentorjev BZ
7. 11. Pohod po Levstikovi poti Litija		10.12. Posvet svetovalnih delavcev OŠ in SŠ - ŠC
10.11. Kulturni dan 5. in 6. razred Lutkovno		10.12. Posvet o tekmovanju za C.P. Vrhnika
gledališče Lj		12.12. Seminar za mentorje šolskega glasila Lj
10.11. Posvet svetovalnih delavcev Dolenjske	k-	12.12. Prihod učencev 7.b,c iz šole v naravi
Metlika	p	15.12. Odhod 7.a in 7.d v šolo v naravi Bohinj
13.11. Predtekmovanje »Male sive celice« OŠ	U-—	17.12. Seminar: Kakovost dela v šoli kot rezultat
Sevnica		uspešnega pedagoškega vodenja ZSŠ NM
13.11. Seminar: Roke stran Prostori DZPDZM Lj		Od 18. do 20.12. Seminar: Vzgoja za zdravje in
Od 13.11. do 15.11. Ob petju soustvarjaš, seminar		promocijo zdravja v šoli Radovljica
za uč. glasbene vzgoje Slovenj Gradec	k -	19.12. Prihod 7.a,d iz šole v naravi
Od 14.11. do 15.11. Seminar: Preizkusi znanja -		23.12 Prireditev za učence od 4. do 8. razreda v
ŽŠ OE Novo mesto	k	telovadnici šole
21.11. Branje - skrb vseh posvetovanje na FF Lj	c	23.12. OCENJEVALNI KONFERENCI
25.11. KONFERENCA UZ	“-V	23.12. Srečanje s starši 4.d
26.11. Posredovanje podatkov o učencih 8. razreda	1		24.12. Oddelčna novoletna praznovanja
OŠ Ministrstvu za šolstvo in šp.	c	Od 25.12. do 4.1. 1998 Novoletne počitnice
Od 27.11. do 29.11. Zborovodska šola Slovenj		
Gradec		
I
J

JANUAR 1998
8. 1. ODDELČNI RODITELJSKI SESTANKI 1.-4. r.
8.	1. ODDELČNI RODITELJSKI
SESTANKI 1.-5. r.
9.	1. III. šahovski turnir - OŠ Metlika
14.1.	Strokovno izpopolnjevanje
mentorjev BZ
14.1.	Sestanek sveta staršev
15.1.	Predstavitev Srednje tekstilne šole Metlika - avla šole
21.1.	KONFERENCA UZ
k -r \	FEBRUAR 1998
l'K~	
C	2. 2. Zdravniški pregled 3.c v šoli
1	 .	4. 2. Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje
	4. 2. Razpis za vpis v srednje šole
KN	5. 2. Skupni roditeljski sestanek 7.: Novosti v
	programih SŠ
	5. 2. Skupni roditeljski sest. 6.r.: Mladi in
	odvisnosti v 4.a
	5. 2. Oddelčni roditeljski sestanki v odd., ki jih
	niso izvedli
	5. 2. Govorilne ure od 1. do 7. razreda
Čl	6. in 7. 2. Seminar: Didaktične in vsebinske
C2	novosti pri pouku slov.
1—-	6. in 7. 2. Didaktično metodični vidiki
	eksperimentalnega dela za kemijo ŠC
r'	Celje
	8. 2. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
	10.2. Poskusno skupinsko preverjanje SL.J.
	8.raz.
	11.2. Poskusno skupinsko preverjanje MA
k -	8.raz.
l'N	12.2. Oddelčni roditeljski sestanki 8.raz.
	13.2. Informativni dan na srednjih šolah
O	14.2. Informativni dan na srednjih šolah
l	 .	17.2. KONFERENCA UČITELJSKEGA ZBORA
	Od 23. 2. do 27. 2. Zimske počitnice
Kx	27. in 28. 2. Seminar: Prenova pouka kemije v
k-	OŠ in SŠ Rogaška S.
I
J



MAREC 1998
1- 3. Sestanek predstavnikov novinarskih krožkov OŠ Šmihel
4.	3. Strokovni aktiv ravnateljev ZŠ NM 4- 3. Fotografiranje učencev šole
5.	3. Sestanek sveta šole in sveta staršev zbornica
5.	in 7. 3. Seminar Presečišče
6.	in 7. 3. Seminar: Metodične možnosti pri obravnavi
umetnostnih besedil
6. in 7. 3. Pedag. in andragoško usposabljanje vodij š. p. 9- 3. Odhod 4. a in 4. c v šolo v naravo: Dolenja vas
10.3.	Revija OPT KC Janez Trdina
12.	do 14. 3. Seminar za učit. fizike OŠ Brezno
13.3.	Kulturni dan 6. razreda: Čudoviti svet orglanja
13.3.	Prihod 4. a in 4. c iz šole v naravi
13.	in 14.3. Pedagoško in andrag. usposabljanje vodij š.p. 13. in 14.3. Strokovna ekskur. ravnateljev . OŠ
Genterovci
16.3.	Odhod 4. b in 4. d v šolo v naravi
16.	- 18. 3. Seminar: Disciplina 21. stol. SIC Radovljica
17.3.	Revija MPZ Kulturni center JT
17.	- 20. 3. DNEVI SI CD LJ
18.3.	Kulturni dan 8. razreda Simfonična matineja
20.3.	Prihod 4. b in 4. d iz šole v naravi
20. m 21.3. Seminarji: Kako ravnati z otrokovimi čustvi Radovljica
20. in 21.3. Meteorološka in hidrološka opazovalnica L J 20. in 21.3. Didaktični sistemi pri bralnem pouku 1. del
21.3.	Regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 23. - 27. 3. TEDEN IZBIRNIH VSEBIN
25.3.	OCENJEVALNI KONFERENCI
26.	in 27. 3. Seminar: Svežina v učenju tujih jezikov RIC
27.	m 28. 3. Seminar: Motivating children to learn
English
A -I \
c
£
k-
L'1—
12
k-
2
k -kk ^ 11
L
*-v — £

APRIL 1998
1.	4. Kulturni dan 5. in 6. razreda Dom kulture
1.	4. Koncert PZ OŠ Grm v OŠ Stopiče
2.	4. GOVORILNE URE 1.-8. raz.
2.	4. Mednarodni dan knjige za otroke
3.	4. Šolsko tekmovanje za Preglovo priznanje
3.	4. Posredovanje podatkov učencem OŠ o stanju
prijav na dan 31.3.1998
4.	4. Področno tekmovanje iz fizike za srebrna
Stefanova priznanja OŠ Šmihel
6.	4. Kulturni dan 7. in 8. razreda - Dom kulture
7.	4. Študijska skupina za teh. vzg.
7.	4. Predstavitev učbenika za angl. j. OŠ Šmihel
8.	4. KONFERENCA UZ Pleterje
13.	4. Velikonočni ponedeljek - državni praznik
14.	4. Prireditev za bralno značko 5. - 8. r. avla
15.	4. Grmsko srečanje
16.	4. 9. otroški exstempore OŠ Kostanjevica
17.	in 18.4. Tekmovanje pevskih zborov Zagorje
18.	4. Osnovnošolsko ekipno tek. v krosu
Od 20. do 22. 4. Pomen zgodnjega prepoznavanja
zlorab in zanemarjanja otrok Slovenske Konjice
21.	4. Državno tekmovanje iz angleškega jezika
22.	4. Javna objava sklepov o omejitvi vpisa na SŠ in
dopolnitvi razpisa
23.	4. Regionalno tekmovanje iz geografije
23.	4. KONFERENCA UZ
24.	4. Obveščanje učencev o omejitvi vpisa na SŠ
25.	4. 6. srečanje mladih likovnikov slikarjev 27. 4. Dan upora proti okupatorju praznik
Od 29.4. do 4.5.	46. evropski zborovski festival
Zadnja novica
Najča se je tudi to pomlad uvrstila med nagrajence celjske sejemske prireditve Vse za otroka!
Zahvaljujemo se KRKI d.d., tovarni zdravil, SKB banki, Foto Asji in Mestni občini Novo mesto za finančno pomoč pri tiskanju te številke časopisa.
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK X., april 1998, št. 3, 4 Glavna urednica: ANITA TINTOR, 8.b
Uredniški odbor: UČENKE IN UČENCI 5.a, b, c, d, 6.a, b, 7.a, b, 8.b Fotografija: PETER KLINC, 8.c
Širši uredniški svet: MARJANA ŠTERN (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), MILVANA BIZJAN (mentorica), LILI VAVŽIK (prispevki razredne stopnje), TIHOMIR TROHA (mentor fotografije)
Grafična priprava za tisk: Špes & Co., d.n.o.. Novo mesto Tisk: Grafocommerce. Novo mesto Št. izvodov: 1000 Cena: 50 SIT