& # Zlo je v tem, da mnogi svobodo zlorabljajo, zato da vse sprevr`ejo.1 Ko sta jezuit Giampietro Secchi in orato- rijanec Augustin Theiner leta 1842 iskala na- èin, kako bi ugodila `elji jezikoslovca in ku- stosa dunajske dvorne knji`nice Jerneja Ko- pitarja, da bi v Rimu ustanovil stolico za slo- vanske jezike, namenjeno maloruskim uniat- skim semenišènikom, sta se obrnila tudi na generala Dru`be Jezusove, Johannesa Philip- pa Roothaana. Ka`e, da sta se redovnika obr- nila na pravi naslov, kajti podpora jezuitskega generala je bila odloèilna, da je pape` zamisel odobril in od kanclerja Metternicha izprosil, da je Kopitar res smel oditi v Rim.2 Njegov naèrt o ustanovitvi slovanskega zavoda se je sicer izjalovil, a `e sam poskus njegove ure- snièitve prièa o pomenu, ki so ga v visokih cerkvenih krogih tedaj pripisovali slovanskim jezikom v vidiku zbli`anja s pravoslavnim vzhodom. Sam Roothaan nikakor ni mogel biti neobèutljiv za slovansko vprašanje, saj se je njegova redovniška pot dejansko zaèela v Ru- siji. In zakaj ravno v Rusiji? Zato ker je leta 1804, ko se je devetnajstletni Nizozemec od- loèil, da se pridru`i jezuitom, Dru`ba Jezu- sova uradno delovala samo v Rusiji. Odloka, s katerim je pape` Klement XIV. leta 1773 razpustil jezuitski red, ruska carica Katarina Velika namreè ni objavila, in red je v Rusiji s tihim pristankom Sv. sede`a `ivel naprej. Pravoslavna dr`ava je torej odloèilno pripo- mogla k ohranitvi Dru`be Jezusove vse do leta 1814, ko jo je pape` Pij VII. ponovno uradno priklical k `ivljenju. V Rusiji je Root- haan pre`ivel šestnajst let (1804-1820). To je bilo obdobje, ko so se vzpostavljali prvi stiki med katolištvom in ruskim pravoslavjem in ko je — tudi pod vplivom savojskega diplomata Josepha De Maistra — nekaj znamenitih ru- skih osebnosti, med katerimi je treba na pr- vem mestu omeniti grofico Sofijo Petrovno Sveèino (1782-1857), prestopilo iz pravoslavja v katolištvo. @ivljenjska usoda je patra Root- haana potem sicer vodila drugod po Evropi, toda kraj njegovega noviciata se mu je neiz- brisno vtisnil v srce. Zato je kot jezuitski ge- neral kasneje naklonjeno sprejel Kopitarjevo zamisel, z veliko pozornostjo pa je spremljal tudi prizadevanja prvih ruskih jezuitov, Iva- na Sergejevièa Gagarina (1814-1882)3 in Ivana Martinova (1821-1894). Johannes Philipp Roothaan se je rodil 23. novembra 1785 v Amsterdamu, mestu, ki ga je nekoè sam oznaèil s pridevnikom “babilon- sko”.4 Tu je obiskoval gimnazijo, nato pa se je vpisal na elitno gimnazijo Athenaeum illu- stre, kjer se je uvajal v prvi vrsti v klasiène je- zike ter antièno kulturo in filozofijo, pa tudi v semitske jezike. @e zelo zgodaj se je dokopal do spoznanja o nenadomestljivosti antiène, zlasti grške kulture. Pri sedemnajstih letih je branil disertacijo z znaèilnim naslovom De litterarum graecarum studio cuivis generi dis- ciplinarum utilissimo. Leta 1804 je zapustil Amsterdam in vstopil v jezuitski noviciat v Dvinsku (današnjem Daugavpilsu v Latviji) na ozemlju, kjer je med pravoslavnimi Belo- rusi `ivela tudi poljska katoliška skupnost. V šestih mesecih se je nauèil poljskega jezika do- 5 % ((    %0008 3  "   2  & volj tekoèe, da ga je predstojnik lahko poslal uèit verouk domaèe otroke. Leta 1809 je bil poslan na študij teologije v bli`nji Polotsk. Leta 1812 je prejel mašniško posveèenje, pred- èasno dokonèal teologijo in sprejel stolico grš- èine in hebrejšèine na tamkajšnji Akademiji, vendar slu`be zaradi vojne ni nastopil. Sledila so nemirna leta in premestitve iz kraja v kraj, vse dokler ni ruski car Aleksander I. leta 1820 pod obto`bo prozelitizma jezuite izgnal iz dr`ave. Slu`bena pot je nato patra Roothaana popeljala v Brigo v Švici. V tamkajšnjem Kolegiju je med leti 1820 in 1823 pouèeval in skrbel za ljudske misijone. Od leta 1823 do leta 1829 je bil predstojnik Zavoda sv. Franèiška v Turinu, leta 1829 pa je bil po- klican v Rim, kjer je prevzel slu`bo namest- nika provinciala za Italijo. Januarja 1829 je umrl jezuitski general Luigi Fortis in 9. julija je bila v Rimu skupšèina delegatov, poob- lašèenih za izvolitev njegovega naslednika. @e v prvem krogu sta najveè glasov dobila Roothaan in Jean Rozaven de Leyssågues.5 V èetrtem krogu je bil z absolutno veèino glasov izvoljen Roothaan. Bilo mu je manj kot 44 let, po starosti je bil drugi najmlajši general v zgodovini Dru`be Jezusove in prvi Nizozemec na tem mestu. Podroben prikaz dejavnosti patra Root- haana v vlogi vrhovnega jezuitskega predstoj- nika v ta zapis ne sodi. Naj bo dovolj poda- tek, da medtem ko si ob njegovem prevzemu generalske slu`be red sploh še ni opomogel od udarca, ki mu ga je zadala ukinitev leta 1773, je ob njegovi smrti (1853) kljub števil- nim te`avam in oviram lahko `e raèunal na zanesljivo in razvejano strukturo po vsej Evro- pi ter na misijonske postojanke v Afriki in La- tinski Ameriki. Od pribli`no 2000 èlanov okoli leta 1820 se je do leta 1853 število jezui- tov dvignilo na skoraj 6000. In, kar je še po- sebej pomembno, omenjena rast je slonela na trdni duhovni podlagi ignacijanskih duhov- nih vaj. Ne preseneèa torej ocena njegovega biografa Pietra Pirija, po kateri naj bi si pater Roothaan zaradi svojega dela zaslu`il naziv drugega ustanovitelja reda za sv. Ignacijem. Toda tu nas pobli`e zanima nekaj druge- ga, in sicer umešèenost patra Roothaana v te- danji prostor in èas ter njegov odnos do po- sameznih tokov soèasne katoliške kulture. V dru`beno-politiènem pogledu je bilo njegovo zadr`anje jasno in premoèrtno ter ga je mo- goèe zaobjeti v en sam odloèen “ne” uveljav- ljanju liberalizma v javnem ̀ ivljenju. Svobodo veroizpovedi, eno temeljnih naèel pravne dr- `ave in modernih ustav, je odloèno odklanjal. Njegov dru`beno-politièni nazor se na primer lepo ka`e v trditvi, napisani leta 1852 v pismu belgijskemu grofu Luisu De Robianu, da Belgija “v teku štirih revolucij, zaèenši z ono Jo`efa II, ni utrpela tolikšne škode, kolikršno ji jo prizadeva nova ustava s svojo takozvano svobodo.”6 Še bolj pa je bil Roothaanov “ne” name- njen poskusom kakršnega koli omade`evanja èiste katoliške pravovernosti z razsvetljenskimi 2 Johannes Philipp Roothaan & # in modernistiènimi miselnimi vplivi. V filo- zofsko-teološkem pogledu je bil v tem smislu prvi predmet njegove pozornosti Lamennais. @e Roothaanov predhodnik Fortis je po su- gestiji prej omenjenega Rozavena leta 1823 v jezuitskih kolegijih prepovedal sedem Lamen- naisovih tez, med njimi tudi ono o ljudski zdravi pameti kot edinem merilu resnice. Leta 1829 je Lamennais, ki se je z bodoèim jezuit- skim generalom osebno seznanil v Turinu, pozdravil izvolitev Roothaana, ker je raèunal na njegovo naklonjenost. Toda kmalu je spoz- nal, da je bilo njegovo veselje preuranjeno. Roothaan je namreè odloèno nastopil proti Lamennaisovemu sistemu in leta 1831, to se pravi sredi afere okrog dnevnika L’Avenir, dal objaviti Rozavenovo kritiko. Objava je na pa- pe`a Gregorja XVI. napravila velik vtis in je pripomogla k obsodbi “romarjev svobode” v encikliki Mirari vos. O njej je Roothaan v pi- smu prijatelju napisal: “Roma locuta est. Svo- boda, za katero se tako danes kot vedno ka- tolièani smejo potegovati, je svoboda za re- snico in dobro, in ne svoboda brez omejitev, pravzaprav v tem smislu niti za resnico, kajti non sunt facienda mala ut veniant bona.”7 Druga ideološka fronta, na katero je bil po nalogu Sv. sede`a poslan pater Roothaan, je bil nauk Georga Hermesa (1775-1831), pro- fesorja teologije v Bonnu, katerega bistvo je bilo poskus, da bi resnico o edinozvelièavni katoliški veri, izhajajoè iz kategorije dvoma in Kantovega spoznavoslovja, utemeljil zgolj po poti umskega razmotrivanja, brez ozira na Razodetje. Tej struji sta pripadala tudi zna- menita predstavnika dunajske katoliško-libe- ralne šole Anton Günther in Johann Emma- nuel Veith. Hermesu so nasprotniki prizna- vali dobro voljo in pošten namen, vendar so mu oèitali podrejenost Kantovemu kriticiz- mu, kar naj bi bilo izvir tistega teološkega ra- cionalizma, ki je povzroèil nepopravljivo ško- do na nemških semenišèih in univerzah. Roothaan je pape`evo nalogo, naj privr`ence `e pokojnega misleca preprièa, da se brezpo- gojno podvr`ejo sodbi Sv. sede`a, sprejel v duhu naèela, naj obto`enec ne poduèuje, am- pak naj se pusti poduèiti.8 Podobno zadr`anje je bilo za Roothaana znaèilno tudi v prime- rih, ko je bila postavljena pod vprašaj pravo- vernost drugih avtorjev, na primer Antonia Rosminija in Vincenza Giobertija. V ozadju te Roothaanove nepopustljivosti je bilo preprièanje, ki se je v vrhu katoliške Cerkve utrjevalo `e v prvi polovici 19. stoletja in ki je kasneje pripeljalo do Leonove enci- klike Aeterni patris, namreè preprièanje o nuj- nosti, da se po nevihti razsvetljenstva in re- volucije katoliška misel vrne k nauku sv. To- ma`a Akvinskega in aristotelizmu. Avgušti- nizem v iracionalistièni interpretaciji skrajnih tradicionalistov De Maistrovega in Donoso- vega kova ter utemeljevanje kršèanskih do- gem na osnovi kantovstva po tej viziji nista mogla biti sprejemljiva odgovora na izziv no- voveške misli. Izvirnega tradicionalizma sicer tomistièna misel ni zavraèala kot zmotnega, opozarjala pa je na nevarnost njegove izrodi- tve, kakor se je pokazala ravno pri Lamennai- su. Še bolj odloèno pa je nastopila proti Her- mesu, katerega racionalizem je bil leta 1835 v temelju obsojen. Johannes Philipp Roothaan je bil sicer èlovek neomajne naèelne premoèrtnosti, ki je vèasih dejansko mejila na nestrpnost, a obenem èlovek širokih obzorij, neizmerne kulture in uglajene zgovornosti. Jernej Ko- pitar je po vrnitvi iz Rima v pismu prijatelju izrecno pohvalil njegovo “razpolo`ljivost, pri- jaznost in visoko kulturno raven.”9 Kopitar- jeva ugodna ocena ni nakljuèna. Tako kot Kopitarjeva je bila tudi Roothaanova izobraz- ba vsa osredišèena okoli grško-latinske klasike. Prenovljena jezuitska Ratio studiorum, ki jo je Dru`ba pod njegovim vodstvom sprejela leta 1830, vztraja pri latinski in grški knji`ev- nosti kot glavnima predmetoma, kajti “tako kot nekoè sta tudi danes poglavitni izvir trd- 2  && nega nauka, dobrega leposlovja in najlepših zgledov lepega.”10 In v nekem pismu z dne 14. januarja 1832 je Roothaan pribil: “Kar se pa sloga tièe, bolj ko se oddaljimo od grških, latinskih in italijanskih klasikov, bolj se od- daljimo od resnièno lepega in iznaka`emo re- snièno zgovornost.”11 Tako ni èudno, da je bila Roothaanu nes- prejemljiva in hudo naivna domneva, po ka- teri bi kršèanska civilizacija ponovno zacve- tela, èe bi se loèila od grško-rimske filozofije. V 19. stoletju se je namreè med katolièani po- javila misel, ki je odgovornost za prodor skep- ticizma in moralne razpušèenosti pripisala študiju poganskih avtorjev grške in latinske klasike. To misel so zagovarjali nekateri od- lièni katoliški pisatelji razliènih politiènih us- meritev, na primer Donoso Cortås, Charles Montalembert in Louis Veuillot, njegov od- mev pa je mogoèe zaslediti tudi v slovenskem katoliškem tisku. Leta 1852 se je na primer v Zgodnji Danici pojavil èlanek, v katerem je Valentin Se`un zagovarjal stališèe, naj bi po- ganske latinske avtorje v katoliških šolah na- domestili s kršèanskimi, kajti “nevero, zani- èevanje do keršanstva, ktero mladenèi po iz- stopu iz vikših šol tako pogostoma nad seboj razodevajo” gre pripisati “tudi timu vzroku, da se morajo oni zavoljo nauèenja latinskiga in gerškiga jezika le z ajdovskimi klasikarji glave beliti”.12 Se`unov èlanek je bil odmev na knji`ico podobne vsebine, ki jo je leto prej izdal opat Jean Gaume iz Nievera v Franciji in na katero se je ostro odzval tudi Roothaan. Le-ta je Gaumu sicer priznal dobronamernost, do vsebine njegovega dela pa je bil izrazito kri- tièen. V pismu kardinalu Goussetu je dokazal, da je bilo branje grških in latinskih klasikov vkljuèeno v kršèansko vzgojo vse od èasa cerkvenih oèetov, in ne le od èasov renesanse, kot je trdil Gaume. “Ako bi bili renesansa in klasièna knji`evnost vzrok vsega zla, bi pro- testantizem svoj pogubni vpliv razširil v Ita- liji, ne pa v Angliji in Nemèiji, kjer renesanse sploh ni bilo ali je bila manj razvita kot na polotoku,” je menil. Gaumovo tezo je zato zavrnil kot “slabo utemeljeno, nasprotno tra- diciji Cerkve in usodno v svojih posledicah.”13 To stališèe je 21. marca 1853 v pismu franco- skim škofom potrdil tudi pape` Pij IX. Johannes Philipp Roothaan je v sluhu svetosti umrl v Rimu 8. maja 1853. Kasneje se je zaèel postopek za njegovo priglasitev k bla`enim. 1. Pismo sobratu z dne 1. februarja 1848, v: P. Pirri, P. Giovanni Roothaan, Isola del Liri, 1930, 405. 2. A. Tamborra, Jernej Kopitar a Roma (1842-1843) e la politica slava di Gregorio XVI, v: Storiografia e storia, studi in onore di Eugenio Duprå Theseider, Rim, 1974, str. 960. 3. Prim.: Knez Ivan Gagarin, Kraljestvo bo`je, IV, 1927, str. 116-120. 4. P. Pirri, n.d., str. 46. 5. Zanimivo je, da je podobno kot Roothaan tudi Rozaven imel za sabo pomembno izkušnjo v Rusiji, in sicer v Petrogradu. Iz njegovega kroga je izšla ruska spreobrnjenka Sofija Petrovna Sveèina. 6. J. P. Roothaan, Epistolae, V, Rim, 1940, str. 586. 7. P. Pirri, n.d., str. 279. 8. J.P. Roothaan, prav tam, str. 496-497. 9. Pismo Denisu Zubrykyjemu z dne 18. julija 1843, v: A. Tamborra, n.d., str. 967. 10. P. Pirri, n.d., str. 202. 11. J. P. Roothaan, Epistulae ad Societatem, III, Rim, 1940, str. 29. 12. V. Se`un, Ajdovski in keršanski klasikarji (izverstniki) v latinskih šolah, Zgodnja Danica, 15.7.1852, št. 29, str. 113. 13. Pismo z dne 5.7.1851. Prim.: J.P.Roothaan, Epistolae, V, n.d., str. 523. 2