žžt
S. r.s§£
i AJW
1U1n
M
29 .štovilkgK
Be
«1 ,T'ypit*w*r<lne 12. aprila 1915.
•muH Avsùflti-----
«Solito . . „15--9lDMOiezne Številk« — 10 vinarjev. ~
bis er a ti alf
sc računajo od 6 redne večkratnih — popust
„Straža"
deljek in petek popokAm*
Rokopisi se ne vrabf*
fee dull hr o in upravitiftivo : Maribor ÌM«<ka idi««. S. — Telefon St. 113
Neodvisen političen list za
SlOVPTIRkO Hudstvo I z urednlShrom *e more flovorti
alUvenSHU Ijuuaivu. | vsak dan od 11.-12. ure dopolda«,
Junaška borba naših čet v Karpatih.
Buši ne morejo preko prel za Užok. - Avstrijci na zahodni strani dukelskega prelaza vrgli Ruse zopet nazaj, - V dukelski kotlini Husi prenehali z napadi. — Naši z naskokom vzeli goro Kobila. — Na gaSiških tleh južno-zahodno od Stryja srditi boji. — V Bukovini dobivajo Rusi ojacenja in hočejo udreti čez reko Prut. — Busi napadajo Nemce pri mestu Kalvarija. — Borba med Mozelo in Mozo traja dalje. — „Prinz Eitel Friedrich4* ni ušel. — Borba za Bospor, Cai igre d in Dardanele — Venizelos gre v politični pokoj. — Papež
Benedikt XV. se neprenehoma trudi za dosego miru.
Papež Benedikt XV in svetovna vojska.
Berolinsko glasilo velefinanee „Plutus“ je prineslo v štev.. 13 z dne 31. marcai t. 1. zanimiv članek o ulogi, ki jo ima papeatvo v svetovni tragediji, ki se odigrava pred našimi očmi. V uvodu se ozre pisatelj na politični vpliv papeštva v preteklih Čfesih, potem pa nadaljuje;
„,In ta duhovnik, ki je nastopil vlado v času najstrašnejše vojske, 'kar jih je videlo človeštvo, ; zavzema po malo mescih odlično politično mesto, kakor ga že ni imel dolgo nobeden njegovih prednikov. Tudi Leon XIII. ne. Kaj pomeni priznanje, ki mu ga je izkazal Bismarck, ko mu je prepustil odločitev med Nemčijo in špansko v sporu glede Karolinških otokov; kaj pomeni taka razsodba v primeri s to, pri kateri bo brez dvoma sodeloval Benedikt XV ! ?
Ako bi bila božja previdnost hotela, da. bi bil Pij X. ostal kot Kristusov namestnik na zemlji še dar lje čas«, poglavar katoliške cerkve, bi bil ta globoko pobožni mož p|ač molil za mir; toda nič manj pobožni Benedikt XV. se ni zadovoljil z molitvijo, on deluje tudi za mir, najprej za omiljenje boja. On deluje, seveda ne kot politik, temveč zgolj kot duhovnik in ravno to mu daje tudi silno politično moč. Proseči glas tega duhovnika je presegel gromenje topov, in svet, ne samo katoliški, ne samo krščanski, ga posluša začuden in ginjen ter ga raje uboga, jkakbr pa note in govore vodilnih državnikov velevlasti. P;apež, ki ni nastopil politično, je postal na mah politična velesila prve vrste. Še se godijo znamenja, in čudeži v naši skeptični dobi, ali bolje v dobi, ki si je še pred kraltkim domnevala, da je za zmeraj vzvišena nad vsako nadčutno mišljenje.
Drugi mož bi bil mogel danes priti do veljave, slično kakor Benedikt XV.; tudi na njega bi se bil svet oziral hvaležno, kakor se da,nes ozira proti Vatikanu. iTa drugi se je odpovedal raje vsaki višji i-deji kot pravcu svojega delovanja ter ga je uravnal po najnaivadnejših materialističnih nagonih. Govorim seveda o predsedniku Wilsonu. V kratkem bom obširno razpravljal o stališču Združenih držav in njih vodilnih mož, zato naj zadostuje za danes samo namig-ljajv Bridko je povedati, pa povedati se mora: predsednik največje in najsvobodnejše republike na zemlji je v usodni uri odpovedal, v trenotku, ko bi naj bil svetu pokazal, ali bo porabil svoje dostojanstvo med vojsko na naßin, ki bi bil zanj najprimernejši in najlepši, ali pa bo raje nastopil zgolj kot trgovec. On in njegovi ministri so se odločili za drugo; zato je pa padlo Čislanje človeštva do njih prav tako, ka niso je povzdignilo spoštovanje do Benedikta, XV.
Papež ni samo odredil molitev za mir, on dela tudi brez prenehanja za mir in za spravo duhov. Ko je pred božičnimi prazniki izrazil prisrčno prošnjo, naj bi božičnega dneva, ko je prišla nekdaj ljudem vesela vest: ,jMir na zemlji!“ ne skrunili s prelivanjem krvi, se je zbudilo otroško-blaženo čustvo v sr-
cih bojevnikovi; zdelo se jim je, da poslušajo glas daljnih zvonov; preprosta in vendar tako vzvišena beseda Matejevega evangelij^ o rojstvu božjega Sina je odmevala v njih dušah. Prošnja je bila pa brezuspešna; poglavar druge cerkve, pravoslavne, se je protivil njeni izpolnitvi. Prošnja je bila brezuspešna, ' toda, pridobila je Benediktu simpatije vseh, tudi takšnih krogov, ki so sicer katoliški cerkvi ne samo tuji, temveč po svojem svetovnem naziranju popolnoma, nasprotni.
Drugi korak papežev ima, kakor je. znano, že zdaj lepe uspehe: izmenjavo hudo bolanih in zai boj nesposobnih ujetnikov. Milijoni src so zato hvaležni duhovniku v belem talarju. Njegova prošnja je dosegla praktično razširjenje določb mednarodnega prava v času, ko se sicer dan na dan to pravo desetkrat tepta v prah. Kar državniki niso mogli, je dosegel glas moža, ki je poln nežnega sočutja,.
Še izdatnejše je pa delovanje Benedikta v drugem oziru. Miru svetu ne more dati, pač pa lahko neprestano opozarja na mir, lahko skuša oblažiti to strašno sovraštvo med narodi. Značilno zato je njegovo postopanje z Belgijo. Zagotavlja Belgijce svojega globokega sočutja z njih trpljenjem, hkrati pa nar roča belgijskim katoličafnom z resnimi besedami, naj se pokore novi oblasti. On hoče stati nad strankami, in to je del njegove moči; poglavar svetovne cerkve ne sme biti stranka.
Ko bo prišel čas, da se bo Sklepal mir med evropskimi narodi, tedaj bo papež Benedikt iXV. nedvomno deloval blagodejno, spravljivo. Ta nepolitični papež, ki je hotel nastopiti slamo kot višji duhova nik svoje cerkve, je postal v; vojski politična velemoč in sicer zato, ker zastopa sredi med rožljanjem orožja veliko idealistično svetovno nazivanje.“
Naši bodoči gospodarski odaošaji do Nemčije.
Zveza avstrijskih industrielcev, oddelek Štajersko, je imela pretekli petek svoj občni zbor v Gradcu. Zborovanja sta se tudi udeležila zvezin predsednik Vetter in poslanec Friedmann iz Dunaja. Po običajnih poročilih in po volitvi odbora se je razvil zanimiv razgovor o naših bodočih gospodarskih odnoša-jih do Nemčije. Poslanec Friedmann se je izjapil za skupno carinsko zvezo z Nemčijo z medcarinsko črto, ki bi naj branila) avstrijsko industrijo, dočim bi bila izmenjava poljskih pridelkov brez c ari he. Dr. Feliks Mayer je govoril proti carinski zvezi z Nemčijo, ker bi taka zveza avstrijsko industrijo popolnoma potisela. ob zid; Avstrija bodi gospodarsko samostojna.
V istem smislu je tudi govoril idr. Leitzinger od trgovske in obrtne komore na Ljubnem ter je povdar-jal, da so mnenja, članov te komore prav različna, ter se ne dado spraviti v Jsoglasje.
Tudi predsednik avstrijske zveze Vetter je v tej zadevi izpovedal svoje nazore. Proti carinski z;vezi z medcarinsko črto, tako je izvajal, se vedno bolj uvel-
java velika težava, kako ustvariti skupen avtonomen tarif za zunaj. Sicer pa cela zadeva ni samo gospodarska, ampak tudi politična in zato se politični oziri pri tej stvari ne smejo puščati vi nemar. Pravi zelo se boji, da bi carinska zveza z Nemčijo vendar po-menjala posegovanje v samostojnost posamnili držav. Že zdaj so velike potežkoce pri pogajanjih z Ogrsko. Kaj pa bo potem? Tri države se morajo zediniti o tarifu, zediniti se morajo trije državni zbori in potem še pridejo skupna pogajanja teh treh držav z drugimi državami. Državnopravnih potežkpč, ki M nastale, se ne sme podcenjevati, temveč je treba pomisliti, da o gotovih prilikah lahko nastanejo čustva, ob kar-terih se razbije cela zadeva. Ce gre le za. priznanje največje ugodnosti, je stvar lažja. Pri takem razmerju ostaja vsaj to dobro, da lahko sami določimo avtonomni tarif. Ce bi tudi bila mogoča,'gospodarska združitev obeh držav, bi še vedno ostajal ta razloček, ali se bosta obe državi glede na, avtonomni tarif za izvoz v druge države zedinili. V tem važnem vprašanju se torej ni prišlo do jasnosti in do določnega odgovora.
Oprostitve ua ljudskih šolah.
(Glas iz krogov slov. učiteljstva.)
Kdaj bode sklep letošnjega šolskega leta, kako vstreči ljudstvu z oprostitvijo učencev iz ljudskih šol je vprašanje, ki se po zadnji tozadevni odredbi sedaj neštetokrat premišljuje v učiteljskih in drugih merodajnih krogih. Res je ta odredba višjih šolskih oblasti ugodna, a vseeno lahko odkrito rečemo, je tudi nevarno zapeljiva. Šolsko leto se bode na marsikaterih šolah sklepalo poprej kot navadno, ne da bi se mislilo na marsikatere razmere med ljudstvom in prav neprijetne prezgodnjega sklepa in predolgih počitnic. A res je sicer, da, so otroci, ki so dovršili vsaj deseto leto svoje starosti, manj ali več za delo sposobni. In takšni bi se naj na izrecno željo starišev od šolskega pouka tudi oprostili. Vendar bi se na,j pri tem oziralo le na one hiše, 'katerih gospodarji ali drugi so v vojski, da na ta način delavcev res primanjkuje. Drugod naj bi teh izjem ne bilo, kajti težko je mogoče, da bodo stariši pustili svoje sicer še Šibke otroke v delo drugam, ne pa v šolo. To bi se zgodilo samo le tam, kjer bi se bilo treba ozirati na pašo. Ta, pa se vpošteva itak šele v jeseni. V največ slučajih bi pa to oproščanje ne imelo drugih posledic, kakor da bi se ta ugodnost samo strašno zlorabljala. Otroci bodo ostajali doma brez dela, brez Šole. Dalje je treba pomisliti, da bi bil prezgodnji sklep šolskega leta za o-troke nižjih šolskih let popolnoma brezmiseln. Znano je vendar, da so stariši tedaj, kadar je dosti dela, naravnost veseli, če se jim otroci izognejo v šolo. To je pač umljivo! Vrhutega je otrok v teh letih za delo itak še nesposoben, bi se naj z njim tudi ne preobla-gal, saj se s tem škoduje njegovemu telesnemu razvoju, Naj bi se pa poleg tega zanemarjala še duševna» vzgoja otrok, vrgla v teh časih, ko je je najbolj treba, kar tako v kot? Saj se ta na, kmetih, kadar so z delom preobloženi, itak že preveč zanemarja. Tim manj še bode vpoštevala sedaj tam, kijer manjka očeta in mora nositi dvojno skrb mati sama, Brezdvom-no se bode to opažalo na naših otrocih prihodnje šolsko leto. Pomanjkljivost domače vzgoje in nje disci-

pline se pokaže po komaj dvomesečnih počitnicah, in tim bolj pa še po daljših. Torej za prihodnje šolsko leto delo ne samo zaostane, ampalk bode tim težavnejše. Slednjič so šolske oblasti glede nadomiestitve zamujenega časa jako natančne. Zla zamujeni mesec preteklega šolskega leta je bilo treba nadomestiti 11 četrtkov. Da je to mučno zia učenda in učitelja, pač ni treba še posebej povdarjati. Kako se bode neki nadomestilo še več zamujenega časa? Sploh se bodo o-pažale slabe posledice prezgodnjega sklepa šolskega leta in lahkomiseljno zanemarjanje šolskega pouka v vojnem času bolj in več časa, kakor si nekateri mislijo. In če se čutijo posledice vojske itak že v vsakem oziru bolj kakor smo o tem sanjali, čemu je treba še ljudstvo tudi tu razburjati in nekako šiloma podžigati v njem strah pred vojsko in nje posledicami. Slednjič je vendar vsakomur jasno, da je ra.vno sedaj, v teh časih vzgojni vpliv šole bolj potreben, kakor ke-daj poprej! Treba je vse to malo bolj premisliti, treba je previdnosti ! Toliko samo krajnim šolskim svetom v svarilo! Tisti, ki o tem odločujejo, imajo pač pri vsem tem „.prvo besedo“, a dosti premalo skušenj iz 'šole in kmetskih razmer! S tem, da se oprostijo učenci, Id so dovršili deseto leto svoje starosti, bi bilo dovolj, vse drugo bi naj ostalo. Izjemo lahko povzroči samo razširjanje kužnih bolezni. Se bolje bi pa menda bilo, če bi se za tat čas vpeljal poldnevni pouk na vseh stopnjah ljudske šole! Na ta način bi se menda vsem vstrezalo! Toliko tedaj o sklepu letošnjega šolskega leta in oprostitvi učencev. Upajmo, da se pri tem ne bode gledalo nat dolge počitnice, — ampak na v teh časih toliko bolj važno in prepotrebno vzgojno in izobraževalno, delo!
flystrijstio-puslio bojišče.
■	Maribor, 11. aprila.
Vsa poročila, ki prihajajo zadnje dni s karpatskega bojišča, soglašajo v tem, da je b o r b a, ki se sedaj bije v Karpatih, velikanske važnosti za celo vojno. Rusi hočejo na, vsak način v prostoru med d u k e 1 s k i m in užoškim prelazom prodreti na ogrsko stran Karpatov in od tam v ogr-SKO nižave. Da bi ta svoj drzni namen dosegli, ne štedijo Rusi ne z ljudmi in ne s strelivom. Napadajo noč in dan z ogromno silo. Vojaški strokovnjaki sodijo, da, so Rusi vrgli v ta prostor karpatske bojne črte ne saimo vse štiri przemyslske oblegovalne divizije, ampak tudi vso rezervo, ki so jo imeli med rekama San in Dunajec. Vojni poročevalec „N. F. P.“ pravi, da se bori n a š a arma d a, med dukels-kim in užoškim prelazom s štirikratno premočjo. Rusi so računali, da bodo že v prvi polovici aprila pasli svoje konje v ogrskih nižavah pri Miškolcu, Budimpešti in Komornu. A junaštvo naših čet je predrzen ruski načrt preprečilo. Posrečilo se nam je celo, da sme ob ciukci sike m prelazu, v dolini re(ke Laborce in pri Lupkovu Pobili nazaj nekaj postojank, ki smo jih poprej zgubili. Zadnje dni se tudi opaža, da Rusi v ozendje dukelskega prelazu ne v-padajo vec s talko silo. Hujši pa je ruski naval na U ž o k. ;Tudi tukaj skušajo Rusi predreti našo bojno črto, a dosedaj še brezuspešno.
N,a črti od Užoka ob gornjem toku reke Stryj, mimo mesta T u h o 1 k a (severno od prelaza Volo-vec) v Galiciji do doline reke O' por (pritok reke Stryj) se bije že več kot teden dni huda borba. Na severni strani mesta Tuholke smo pridobili že nekaj prostora.
V	Bukovini so dobili Rusi močna ojačen j a, in skušajo na več mestih udreti čez reko Prut.
V	zahodni Galiciji iu na Ruskem-Poljskem se vršijo le redki artilerijski boji.
Pri V arsavi nič novega.
Ob Izhodni P r u s i j i so Rusi med O sovi c a m i in Kalvarijo (severno od mesta Su-valki) pričeli z napadi.
Ob Dulđi.
Po večtedenskih silovitih naskokih in ogromnih žrtvah se je Rusom posrečilo,, da so zasedli dukelski prelaz in kos ogrsnega ozemlja, ki sega južno od dukelskega prelaza v podobi trikota do mesteca Felsö-väsköz. Generalu Boroeviču, ki poveljuje naši armadi, katera stoji ob prelazu Lupkov in, dukelski kotlini, se je posrečilo, da, je zadnje dni pretečenega tedna zasedel zopet pota in prehode na zahodni strani dukelskega prelaza.
Borba za železnico Košiče—Oderberg (Bogumin).
Z bojišča, se z dne 9. aprila poroča: Na severni strani Užoka so Rusi dne 8. aprila napadali naše postojanke z močnimi četami, toda vsi ruski! napadi so bili odbiti. V dolini reke Laborce Rusi niso več ponovili svojih obupnih poizkusov ^ predreti proti Ho-moni. Na izhodni strani doline Laborce se v tamoš-
njem gorovju nadaljujejo boji, toda odbiti so bili vsi ruski napadi- Naše čete so zavzele ugodne postojanke.. Zdi se, da so Rusi uvideli neuspešnost svfojih sunkov, ki so bili združeni z velikanskimi izgubami. Spoznali so, dai je za sedaj nemogoče, da bi dobili železniško progo Košiče—Oderberg v svojo oblagt. Zadovoljujejo se seidaj le s tem, da se tam, kjer se nahajajo v iveliki premoči, borijo za vsako ped zemlje, Toda v teh bojih imajo Rusi tako ogromne izgube, da se o kakem ruskem uspehu na tem ozemlju ne more govoriti. Bitka med Užokom in dolino reke Laborce se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Kakor je posneti iz poročil o nolviejših borbah, je rusko napadalno prodiranje v tem ozemlju že popustilo. Na severni strani Užoka so Avstrijci več sovražnih napadov krvavo odbili.
Na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji se zadnji čas ni zgodilo kaj posebno važnega«. Izven avstrijski listi so poročali, da je del przemyslske oblegovalne armade b.l poslan k reki Dunajec. T,a poročila pa, kakor so doznala, preiskovanja našega generalnega štaba, ne odgovarjajo resnici. Rusi so vso oblegovalno armado poslali izpred Przemysla na karpatsko bojno črto.
Višina Kobila.
Poročali smo že, da so naše čete zasedle izhodno od doline reke Laborce važne višinske postojanke. Najvažnejša taka postojanka je gotovo Kobila-gora, visoka 643 m. Ta gora nadvladuje obširno ozemlje ob železnici, ki se vije iz Ogrskega po dolini reke Lar borca čez Lupkov prelaz v Galicijo. Oi Veliki noči se je Rusom po silnem naporu posrečilo priti vi posest te višinske postojanke. S tem je bil ogrožen velik del ozemlja pri Laborei, posebno pa železnica. Sredi pretečenega tedna pa so naše čete Kobilo-goro z nenadnim naskokom zopet odvzele Rusom.
Ruski neuspehi pri Užokn.
List „Nap“ poroča: Rusi so dne 9. aprila po daljšem odmoru zopet napadli naše postojanke pri prelazu; Užok. Na severni strani prelaza je prišlo do hudih bojev, na. zahodni strani prelaza je pa, prišlo do velikanskih ruskih napadov, ki so bili vsi popolnoma brezuspešni. Rusi so bili odbiti. Izgube Rusov so bile velike. Zdi se, du, je prodiralni duh sovražnika, ki je nameraval prodreti do Homone. zelo pojenjal.
V j užim izhodni Ha lici ji in v Bukovini.
Železnice, mostove in druga prometna) sredstva v južno-izhodni Galiciji, ki so jih Rusi razdrli, so nar ši popravili. Železnice so zopet izročene prometu. Posebnega uvaževianja vreden je železniški most pri mestu Borkut blizu mesta Körösmezö, potem železniška mosta pri Snyatinu in Cernovicah, katera je 18. železničarska stotnija pod poveljstvom nadporočnika pl. Pritsche zopet popravila. Na, celi črti med Kolo-meo, Cernoivicami in Sada goro je vse polno znakovi ruskega pustošenja. Mesto Sadagora (v Bukovini severno od Cernovic) je močno trpelo. Povsod naletiš na znake ruske grozovitosti. Oernovice se radi bližine bojne črte strogo nadzorujejo, Vojaške patrulje hodijo po mestnih ulicah. Po 8. uri zvečer ne smejo civilni prebivalci več stopiti iz svojih stanovanj. Od 5. aprila naprej so zopet upeljali poulično razsvetljavo. Poveljnik armade, ki se bori vs južno-izhodni Galiciji in Bukovini, general Pflanzer-Baltin, se vsak dan pokaže na bojni fronti. Preskjrba, vojaštva je povsod izborna. Armada generala Pflanzer-Baltina koraka od uspeha do uspeha in se je utaborila v utrjenih postojankah ob Dnjestru. Bojna črta, gre sedaj ob desnem bregu reke Bistrice (južno-zahodno od Stanislava) preko Solotvine, severno od mesta Nadvorna, mimo öttynije in ob desnem bregu reke Dinjestr ; do Besarabije. Cela Bukovina, izvzemši mesto Bojan, je trdno v naši posesti. Niti popratna sovražna premoč ni v stanu, nam teh postojank iztrgatL
Nove zmage v Bukovini.
Listu .„Magyar Hirlap“ se poroča iz Cernovic: Med rekama Dniester in Prut se je izvršil hud [artilerijski boj, v katerem so dosegle avstrijske čete prav lepe uspehe. Ruske izgube na tem ozemlju so bile velike. Tudi pri Bojanu je bila, zmaga na naši strani. Položaj avstrijskih čet v Bukovini je izboren.
6800 težko ranjenih v Przemyslu.
Budimpešta, 9. aprila,
Ruski list „Vestnik“ poroča, da uporabljajo Rusi začasno večje število avstrijskih zdravnikov in strežnikov za težko ranjene in hudo biolane osebe, katere so našli v Przemyslu. Število težko ranjenih in hudo bolanih, katerih še ne morejo spraviti iz Przemysla vi Rusijo, znaša 6800 oseb.
Trdnjava Osovice.
Berolin, 9. aprila.
Vojni poročevalec lista „Berliner Tageblatt“ piše:	Boji, ki se sedaj bijejo ob izhodno-prusko-ruski
meji, sicer niso tako silni in tudi ne tako obsežni, kakor v Karpatih, toda Rusi napadajo venomer nemške
postojanke tudi na tem ozemlju pod varstvom trdnjavskega pasu. Nemška težka artilerija obstreljuje trdnjavo Osovice noč in dan. V trdnjavi so porušene cele vrste hiš. Ruska težka trdnjavska artilerija, ki se nahaja v ipostojankah pred zunanjim pasom utrdb, obstreljuje gozdove pred trdnjavo, ker misli, da so skrite v teh gozdovih nemške baterije, toda do sedaj še ni utihnila niti ena nemška baterija,. Rusi, ki se nahajajo v gozdovih v ozemlju mesta Avgustovo in v ozemlju jezer pokrajine 'Suvlajlki, napadajo prav po-gostoma nemške postojanke, kajti to, kar so Nemcem Mazovska, jezera, so Rusom jezera v pokrajini Suval-ki — izborne naravne postojanke.
Belgrajske razvaline.
O obstreljevanju Belgrada poroča italijanski list „Corriere della Sera“ sledeče podrobnosti: Granate avstrijske artilerije so napravile v Belgra[du veliko škodo. Edini vlak, ki vzdržuje zvezo med Bel-gradom in notranjo Srbijo, ni mogel v Belgrad, ker je bil kolodvor pred mestom tako razdejan, da se je moral vlaik že 3 km pred mestom ustaviti. Uspeh obstreljevanja Belgrada po avstrijski artileriji je bil tem silnejši, ker so pri obstreljevanju sodelovali tudi podonavski monitorji. V okrožju 2 km ni ostal tarn e n n a kfam.n u. vsaka hiša, vsalkai tovarna je v tem ozemlju postala pravcata razvalina. Državna tobačna tovarna je s svojimi velikimi zalogami tobaka, srnodk in cigaret vred popolnoma- uničena. Od mnogih helgrajsEih poslopij je ostalo le golot zidovje. Na tak način so Avstrijci odgovorili Srbom na obstreljevanje naših odprtih mest.
Rotterdam, 9. aprila.
List „fTyd“ poroča: Ob reki Yser so se pričeli novi boji, ki presegajo glede srditosti in obsega vse dosedanje boje na tej črti., Z očiviidnim namenom predreti za vsako ceno nemško bojno črto, so zbrali Angleži in Francozi na. tem ozemlju izvanredno močne armade pehote in artilerije, da, izvršijo svoj načrt. Toda tudi Nemci so se na napad dobro pripravili in so svoje postojanke izvanredno dobro utrdili. Zavezniki obstreljujejo nemške postojanke, ki se nahajajo pri mestu D.ixmuiden, noč in dan. Tukaj vihra, naj-Ijutejši boj. Strelski jarki nasprotnikov so oddaljeni komaj 50 m drug' od drugega. Pri mestu Bomba,rd-zyde so napravili Angleži silen naskok na nemške postojanke, toda odbiti so bili vsi angleški naskoki.. Izgube Angležev so bile velikanske. Napade Angležev go podpirale angleške vojne ladje, toda nemške obrežne baterije so uspešno odbile yse napade angleških vojnih ladij.
Hudi hoji med Mozo in Mozelo.
Boji med rekama 'Mozo in Mozeloi se nadaljujejo z nezmanjšano silo, V ozemlju med reko Orne in višinami reke Može so bili Francozi dne 9. t. m. hudo poraženi. Ue na višinah pri Combesu so dosegli Francozi nekaj delnih uspehov, boji na tem ozemlju trajajo dalje. Vsi francoski napadi na nemške postojanke pri Verdunu in hia severni strani St. Mihiela so bili dozdaj popolnoma brezuspešni, istotako na, črti Remenauville—Priesterwiaild, kjer so izgubili Francozi na zahodni strani Priesterwalda še tiste postojanke, katere so 'koncem mesca marca odvzeli Nemcem. Vsi dosedanji boji na 100 km dolgi bojni črti med Mozo in Mozelo -so se končali z neuspehi Francozov.	*
Francoski minister Millerand je v francoski zbornici izjavil, da bi bil zelo hvaležen, ako bi dobil podrobna poročila o onih strahopetcih, ki se izogibajo vojaški službi. Na Francoskem je namreč zelo veliko čvrstih moških, 'ki so se na, 'razne nečedne načine izognili vojaškim dolžnostim. Nekdanji minister in sedanji poslanec Clemenceau je izjlaiyil, 'da ni pravilno, ako se že letnik 1917, to je sedemnajst- in osemnajstletne mladeniče tira vi vojno mesnico. Naj se pošljejo na vojsko mesto teh mladeničev oni lenuhi, ki se v Parizu in drugih (večjih mestih skrivajo pred vojaško suknjo, Clemenceau je pripravljen dati vladi in javnosti na razpolago več milijonov pisem, vi katerih mu volilei natanko opisujejo, kako se gotovi ljudje izogibajo vojni službi.
Obrambna zveza med nordijskimi državami.
„Novoje Vremj'ai“ poroča, da se je pri sestanku nordijskih kraljev.v, Malmöju sklenila obrambna zveza med Dansko, Švedsko in Norveško. Po tej zvezi sta se zavezali Danska in Norveška, braniti Švedsko v slučaju ruskega napada,. Švedska, in Norveška pa se zavežeta, braniti Dansko v slučaju nemškega napada. Švedska in Danska pa sta se končno tudi zavezali, braniti Norveško v slučaju, da bi hotela si Rusija osvojiti norveško ozemlje.
Nova huda bitka ob reki Yser.
Francoski strahopetci.
Borba za Carigrad m Dardanele.
Rusi hočejo Carigrad za vsako ceno.
Ruski list „Rječ“ razpravlja o da,rdanelskem vprašanju ini pravi, da Rusija nikakor ne more pristati na, to, .da bi Dardanele postale mednarodna last, kakor zahteva angleško in francosko časopisje. Ce se tudi porušijo utrdbe ob Bosporu ali pa se Bosp jr prizna kot' ruska last, to Rusom še ne zadostuje. Za Rusijo je neobhodno potrebno, da postane neomejena,* lastnica Carigrada. Niti misliti ni na to, da bi se Car rigrad prepustil kaki drugi državi, n. pr. Grčiji - ali Bolgariji. Posest Carigrada odpre Rusiji pot do svetovne moči. Rusija lahko Carigrad proglasi za prosto luko in lahko ob enem dovoli še več drugih olajšav v trgovskem oziru, ki bodlo n. pr. prinesle posebno Rumuniji mnogo ugodnosti. Sicer pa Rusija pod nobenimi pogoji ne more pristati v to, da, se ji Carigrad ne bi priznal kot izključna njena last.
Ruske težave ob Bosporu.
Rusi imajo ob Bosporu velike težave. Iz ruskih poročil je posneti, da je borba zai morsko ožino Bospor (ki veže Carigrad s Crnim morjem) -združena z enakimi težkočami kot borba za Dardanele. Ako se hoče obi Bosporu doseči kake večje uspehe, se mora izkrcati na ozemlje ob morski ožini močan vojaški oddelek. To je glavni pogoj za) pot v Carigrad. Ruski napad na Bospor in Carigrad pa je posebno težaven tudi radi tega, ker rusko brodovje v Črnem morju za morebitne izgube nima nobenih nadomestil. Zelo slabo upliva; na rusko bojevanje pred Bosporom tudi še dejstvo, da je pristanišče Sebastopol, ki je glavno o-pirališče ruskega črnomorskega) brodovja, od bojišča daleč oddaljeno. 'Javnost je torej lahko prepričana, da bodo ruska vjojna podvzetja pred Bosporom le počasi napredovala.
Rusi pošiljajo čete v Turčijo.
Rusi se z vso resnostjo pripravljajo na odločen napeci na turško ozemlje. V, Odesi čaka več ladij, ki bodo odpeljale ruske čete v Turčijo. Domneva se, da bodo ladje že v nekaterih dneih odplule iz odeškeglai pristanišča. Vsak dan se pripelje v Odeso večje Število vojaških čet iz raznih delov Rusije. Vojakom se kraj, kjer se1 bodo čete vkrcale na, ladje, strogo zamolčuje. Izmed častnikov so o tem poučeni samo člani generalnega štaba.
Težke ruske izgube v Črnem morju.
Rusi so imeli zadnji čas v Črnem morju večje izgube. Potopile so se tri vojne ladje, kakdr tudi več prevoznih parnikov. Dve ruski ladji pa, sta trčili ob turške mine in sta se težko poškodovali.
Kako se je potopila „Medžidije.“
Neki častnik „jMedžidije“ pripoveduje o potopu Križarke .„»Medžidije“, o hrabrosti in hladnokrvnosti poveljnika,, častnikov in moštva, to-le: Ko, je križarka zadela ob mino, so vsi ostali na svojih prostorih, da spravijo vse važne predmete na varno. Rešilni čolni in pasovi se niso spustili preje v morje, predilo ni dal poveljnik, ki je uvidel končno brezplodnost poskusov rešitve, za to povelja. Častnike in moštvo so rešili turški torpedni rušilci. Enemu izmed teh je zaukazal poveljnik „IMedžidije“, da naj izstreli proti zadnjemu delu križarke, ki je še gledal iz vode, torpedo, ker se je križarka potopila v zelo plitvo vodo.
Mornariški odbor je uvedel podpisovanje, da se nadomesti potopljena križarka z .novo. Iz več okrajev prihajajo nasveti, da naj se namesto potopljene križarke zgradi dreadnought z istim imenom.
Kralj Konstantin In Venizelos.
Grški k halj Konstantin je, kakor se dne 8. aprila uradno poroča iz Aten, izročil ministrskemu predsedniku in vladi pismo, katero mu je poslal bivši ministrski predsednik Venizelos. V pismu poziva Venizelos kralja, naj vlada prekliče svojo trditev, da kralj ni soglašal z Venizelos,ovira naziranjem, naj se Ka-vala (mesto in pristanišče v Egejskem morju) odstopi Bolgarom.
Kmalu palo se je vršil ministrski svet, v katerem se je sklepalo, kako se naj odgovori na Venize-losovo pismo. Ko je bil ministrski predsednik še nato pri kralju v avdijenci, se je v sredo, dne 7. aprila Venizelosu izročil odgovor. V odgovoru se povdarja, da grška vlada, vstraja pri svoji prejšnji izjavi. Venizelos se je nato v četrtek posvetoval s svojimi ožjimi somišljeniki. Tekom posvetovanja je Venizelos izjavil, 'da se popolnoma odtegne političnemu življenju. K temu ga je napotil sklep vlade, katera je izjavila, da vstraja pri svoji izjavi, da kralj z Venizelosom glede odstopa K avale ni bil enega mnenja.
Napad na egipčanskega sultana.
Rim, 10. aprila.
„Agenzia» Stefani“ prinaša, iz Kaire: Včeraj popoldne ob VA. uri je nek mohamedanski Egipčan, Mohamed Gabil, napadel sultana Hussein Remala. Ita-lijatnski državljan Geanotti je prijel napadalca za, roko in taiko je krogla zgrešila, sultana,.
Napadalec je izjavil, da» je zato hotel umoriti sultana, ker isti preveč tiransko piostopfe, s svojimi podložnimi. Domneva, se, da, ima napad politični zn^ čaj. Gre se najbrž ,za obširno zaroto zoper sultana. Turkofilski mohamedanei gojijo zoper Hussein Kema-
la sovraštvo, ker je prijatelj Anglije. 'Mohamedanei ga sploh smatrajo za izdajalca svoje vere in domovine. To je povedal tudi napadalec v svojih izpovedih. Napadalec Mohamed Gabil je član bogate mohamedanske obitelji, študiral je v Kairi. Pri njem so nar šli revolver s šestimi naboji in ostro brušeno bodalo. Napadalca bo sodilo vojno sodišče.
Poslaniki Avstrije in Nemčije ostanejo v Vatikana.
Iz Rima se poroča,: Angleški list „Daily Mail“ javlja, da so se poslaniki Avstrije in Nemčije pri sv. Stolici zbrali k važnemu posvetovanju. Predmet posvetovanja je bil morebitni odhod poslanikov iz Rima. V nekaterih hotelih, kjer poslaniki stanujejo, so že baje vse potrebno za odpotovanje ukrenili. To poročilo angleškega lista je popolnoma napačno. V dokaz temu je, da so si dotični diplom,atični zastopniki svoja domača gospodinjstva zadnji čas posebno skrbno uredili. Iz tega, se da sklepati, da omenjeni poslaniki nimajo namena*, svoja mesta pri sv. Stolici kmalu zapustiti.
Našim naročnikom. Vsem tistim naročnikom, katerim smo zadnjič napravili na, ovitku rudeč križ, ker še niso poravnali zaostale naročnine, smo list z današnjo številka ustavili. Kdor torej hoče list redno dobivati še naprej, naj nemudoma obnovi naročnino! „Straža“ stane celoletno iiO K, polletno 5 K ter četrtletno K 2.50.
Nove molitve za mir. Iz Rima se poroča: Državni tajnik kardinal Gaspari je izdal sledečo odredbo: Sv. Oče je ukazal, da se pri majnikovi pobožnosti moli od njega sestavljena, molitev za mir, s katero je združen odpustek 300 dni vsak dan. Odpustkov se more udeležiti vsak, kdor se je vsaj 20krat udeležil majniške mirovne molitve.
Duhovniška vest. Na, bojišče je vpoklican č. g. Ignacij Brvar, kurat v vojaški bolnici v, Gradcu. Na, njegovo mesto v Grafctec je poklican č. g. Peter Pau-lič, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
Katoliška cerkev trpi škodo. V sedanji vojni so Rusini jako hrabri. Rusinski konjeniki so bili te dni z najvišjega mesta pohvaljeni in ukazano je bilo, da naj se ta pohvala razglasi polku v domačem, rusinskom jeziku. Drugače p,a, katoliški Rusini nimajo sreče. Njihovi duhovniki so razgnani na dve strani: nekaj jih je moralo odkorakati proti jugozapadu, v Thalerhof, okoli 4.00 pa proti severoizhodu, na Rusko. Misijonarji za pravoslavje imajo tedaj med ovčicami, ki so izgubile prave pastirje,, lahek posel, Tako katoliška vera povsod trpi škodo. Na Rusko-Polj-,skleni so pa Nemci in Rusi razdejali do sedaj okoli 1000 cerkjva,
Starčevičeva stranka prava (Mi Unovči) naznanja, da, bo od sedaj, ker je bil dnevnik „Hrvat“ oblar stveno ustavljen, njdno glasilo, tednik ,„Prijatelj Naroda“ ter se njegova zunanja oblika, v kratkem poveča. i
Bosanski sabor je odpovedal stanovanje. Bosanski sabor je zboroval, ker ge nima lastnega poslopja, vsa leta od 1008 v veliki dvorani sarajevskega rotovža*. V rotovžu so se nahajali tudi v;ažnejši saborski uradi, klubove sobe, sprejemnice vladnih zastopnikov itd. Sedaj je vlada v imenu dežele kot najemnice vzete prostore odpovedala. Občina je kot lastnica rotovža dobivala' za saborske prostore 24.000 K letne najemnine.
Ljudskošoiski učitelji —- enoletni prostovoljci.
Pogostokrat se sliši vprašanje, če imajo ljudskošoiski učitelji, ki so že služili kot nadomestni rezervisti, i-ste pravice, kakor enoletni prostovoljci. Nekemu učitelju, ki je bil potrjen pri naboru, a se ni poslužil pravice enoletnega prostovoljstva, ter je služil kot nadomestni rezervist, je priznalo domobransko ministrstvo pravico do enoletne prostovoljne vojaške službe. Dotični odlok* je datiran z 8. marcem 1915, ima Štev. 749- XV» a in se glasi : Pravica do enoletne prostovoljne vojaške službe se prizna, nadomestnemu rezervistu N. N., toda odreči se mora določeno ugodnosti kot' liciteli jpo § 32 brambnega zakona iz leta, 1889. Kakor hitro je vložil dotično izjavo pri pristojni politični oblast', ima pravico do enoletnega prostovoljstvia* in mu je vštet ves čas službe kot nadomestni rezervist. Dolični k je nato še vprašal deželnega šolskega nadzor-
nika glede plače, nakar ga je deželni šolski nadzornik obvestil, da se ga smatra kot vsled mobilizacije v vojake poklicanega, plačo bo dobival nadalje, le draginjskih doklad ne, doba službe kot enoletni ’prostovoljec se mu všteje, kakor če bi bil služil kot učitelj in tudi njegova služba, na dotični šoli se ne sme razpisati.
„Slovenčev* urednik Terseglav ujet. „Slov. Gospodar“ je v zadnji številki prinesel poročilo, da je» urednik „Slovenca“ prišel v rusko ujetništvo. To vest potrjuje tudi dopisnica,, ki jo je, danes dobil naš urednik od svojega prijatelja,, četo vodje Antona Rop. brala č. g. kaplana Fr. Rop. Poročilo se, glasi: Sporočim. Ti, da je g. Terseglav od 25. marca» v ruskem ujetništvu. Ni mi znano, ali je tudi ranjen.“
Čtivo za vojake. Med Nemci ustanavljajo posebne liste, da se pošljejo vojakom na bojišče. Nemški jezuitje so začeli izdajati poseben list za akademično izobražene vojake. Mi Slovenci smo premajhni, da bi ustanovili poseben list za bojišče. Za to pa naročujte vojakom prav pridno naše liste. Izredno hvaležni vam bodo! Za četrtleta stane „Straža“ 2.o0 K, „Slov, Gospodar“ 1 K. Pokažite tudi. v dejanju, da vedno mislite na svoje drage sinove vj vojski !
Junaške smrti je padel 3. t. m., t. j. na Veliko soboto, v bajouetnern napadu Karol Lukman, brat č. g. dr. Fr. Lukmana), prof, bogoslovja v Mariboru. Rajni jun tdc je šel k vojakom kot rekrut šele fiabrti-ar ja, 15. marca je odšel z niaršbatlaljonom 87. r*egi-menta na, severno bojišče, kjer je v; Karpatih poleg strelskih jarkov izdihnil svojo mlado*, junaško dušo. Padb, junak je bil doma od Sv. Jurija pod Taborom.
Daljni grob. V. sredini mesca marca je umrl v Omsku v Sibiriji stud. med. Ivan Lovšin, član Katoliškega* akademičnega društva („Danicja)“, ki je mesca novembra, padel v rusko ujetništvo. Ranjki je bil blagega in ljubeznjivegia značaja. Spavaj mirno v daljnih sibirskih stepah! Na svidenje v boljši domovini!
Kako dolgo bodo morali črnovojniki služiti? „Streffleurs Militärblatt“ poroča, da bodo črnovojniki letnikov 1892, 1893 in 189*4, ki so bili ob letošnjem prebiranju potrjeni, ostali pod orožjem samo tako dolgo, dokler bo trajala vojska, Ralje bodo morali služiti edino oni. ki so se prostovoljno oglasili za vojaško službo pri skupni armadi, mornarici ali deželni hrambi.
Znižanje obrestne mere. Generalni svet avstro-ogrske banke* je dne* 10. aprila sklenil znižati obrestno mero z*a pol odstotka.
Prememba posesti. Marlboržan Jakob Nedeljko je prodal svoje veleposestvo v) Kaniži pri Pesnici, nekdanjo last nadučitelja Rbtjmsana, F.riiedribu Scholl za 32.000 K. Scholl je Sii durar kin naseljenec, rodom iz \V O r t e m be rške ga.
Razpoloženje na dunajski borzi. „Neue Freie Presse“ poroča o finaneijelnem položaju na Dunaju z dne 8. aprila: Važni uspehi avstrijskih čet v karpatski bitki, katere so finančni krogi z veseljem sprejeli, so tem odločnejše vplivali na tendenco na dunajski borzi, ker so tudi uvaževali_ trajno ugodna poročila z beroliriškega trga, katera, spravljajo v* zvezo z mirovnim gibanjem na Angleškem) in s poročili o *a-merikanskem posredovanju za mir. Posebno se je povpraševalo po rentah in vojnem posojilu. Zelo so se tudi zanimali za, akcije železne industrije, državnih železnic in posameznih uni ni oljskih tvornic.
Prepovedane pojedine. Štajerska o. kr. namesi-nija je izdala te dni odredbo, po kateri se razne pojedine, ki so bile dosedaj v naši deželi običajne, prepovedujejo. V poštev pridejo pri tej prepovedi pojedine ob slovesnih zarokah, porokah, Brstih, sedminah, ob raznih praznikih, kolinah itd. Oblasti so mnenja, da se bo z omejitvijo slovesnih pojedin in gostij veliko živil prihranilo za prehrano prebivalstva.
Cene petroleju. Z Dunaja se poroča, 'dia gredo cene petroleju vedno bolj nazaj, Veletržci plačujejo za petrolej 62 K za 100 kg. Za najfinejše petrolejne vrste se plačuje v veletrgovini 70 do 8Ó K. Na, drobno se petrolej prodaja skoro po celi Avstriji po 1 K liter. Pričakovati pa je, da bo v kratkem petrolej tudi v podrobni prodaji postal cenejši.
Novi predpisi za mletje koruzne moke. Uradna, „Wiener »Zeitung“ priobčuje naredbo, ki določa, dia, se mora koruza vnaprej mleti tako*, da se dobi iz nje 8% koruznega zdroba ter 74% koruzne moke. Na ta način bo mogoče zaloge koruze še bolj izrabiti za aprovizacijo prebivalstva, istočastno so odpravljene maksimalne cene za prodajo koruze in koruzne moke na debelo.
Prodaja in razpošiljanje žita in moke strogo prepovedano. Štajerska c. kr. namestnija. naznanja: Dogodilo se je zadnji Čas, da se je kljub cesarski naredbi o zapori žita in mode, brez uradnega dovoljenja, razpošiljalo žito in mlinske izdelke. S, tem se je pa škodovalo uravnavi uporabe žita in moke. § 32, odstavek 2, oziroma 4, cesarske naredbe z dne 21. februarja, 191*5 določa, da se proti osebam, ki brez u-radnega dovoljenja prodajajo ali razpošiljajo žito in moko (ki je pod zaporo), se sodnijsko kaznujejo z zaporom do šest mescev, v posebno kažnjivih slučajih (prestopkih) se lahko poleg zapora, do enega leta, naloži še denarna globa do 2000 K, ki se pa sme povišati celo do 20.000 K, Prebivalstvo* se resno opozarja, d|a naj strogo uvaižuje ta določila cesairsfee naredbe. Oblasti bodo z vso strogostjo vršile nadzorstvo in prestopke kaznovale.
Za gospodinje. Odkar so odpravljene žemlje, čutijo naše kuharice pri svojih umetnostih pomanjkar
nje zemeljskih drobtin. Neka graška kuharica, pa nasvetuje kot nadomestek zemeljske drobtine sledeče: Vzemi pol kilograma koruzne in pol kilograma krompirjeve ali ječmenove molke. Primešaj toliko vode, da. bo nastalo iz te mešanice testo, podobno nar vadnemu kvasu. To testo speči v štedilniku v pločevinasti posodi. Ko je kolaček pečen, ga zavij v ruto in čez 24 ur že lahko napraviš iz njega drobtine, ki ti bodo nadomestile zemeljske drobtine.
Letos bo mnogo gob. Nadučitelj Jamernik piše v graški „Tagespošti“, da je radi obile zimske vlage letos pričakovati mnogo gob. Že koncem aprila in v začetim maja se pokažejo na solnčnih tleh ob robovih gozdov, njiv ali plotov prve užitne gobe. Pobirajmo jih in jih pridno sušimo, da bomo 'imeli bogajto zalogo suhih gob za prihodnjo zimo. Učiteljstvo bi napravilo ljudstvu veliko uslugo, ako bi šolski deci pojasnilo, katere gobe so užitne, katere strupene. Tudi glede sušenja gob bi poduk bil v marsikaterem o-ziru zelo priporočljiv. Zdravniško je namreč dokazano, da največ zastrupljanj po suhih gobah pride od tega., ker so iste nepravilno posušene. Gobe so zelo redilne in imajo v sebi sktoro toliko beljakovine, kot meso. Napram stročnicam pa so gobe mnogo bolj redilne in prebavljive.
Po vojski se bodo vojaški konji oddajali zasebnikom. Ko se bo sklenil mir med vojskujočimi držaj vami, bo vojaška uprava večje število konj odstopila poljedelskemu ministrstvu. Da se dobi vpogled, koliko konj se bo porabilo za zasebno porabo, zbira, poljedelsko ministrstvo že sedaj potrebne podatke. In radi tega je ministrstvo izdalo na posamezne namest-nije odlok, po katerem se občinam naroča, da morajo takoj, ko bodo nastale zopet redne razmere, poročati političnim oblastem, koliko vojaških konj bi občani rabili, oziroma nakupili. Gre se v glavnem za to, da se dožene, koliko konj bo na deželi z ozirom na število konj pred vojsko, primanjkovalo. — Graška trgovska in obrtna zbornica je že izdala na svoje člane in posamezni industrijelna podjetja poziv, da naj že sedaj naznanijo zbornici, koliko vojaških konj bodo rabili po končani vojski. Da. ne bodo naši kmjetje prikrajšani, je priporočati, da občine zberejo pravočasno in zanesljive podatke, koliko konj v posameznih občinah primanjkuje.
Tržaški mesarji so ustavili prodajo govedine ker namestništvo ni dovolilo, da bi ceno govejemu mesu zvišali za 16 vin.; Namestništvo pa je dotični sklep industrijskega konsorcija mesarjev z dne 6. t. m. v smislu § 127 obrtnega reda razveljavilo. V Trstu se mnenja, da bo vlada končno vendarle morala dovoliti, da mesarji cene zvišajo, ali p!aj gledati, da zadene tudi veletržce in prekupce in ne samo me7 sarjev.
Kebrovo leto. Letos je tudi kebrovo leto. Tega škjodljivca moramo preganjati, da nam ne bo delal pozneje kot črv preveliko skodle pri žitu, pri turščici in prosu itd.
Amerika bo zalagala Rusijo z zdravili. V Petrogradu se je vršilo posvetovanje rusko-ameriške trgovske zbornice. Predmet posvetovanja je bilo vprašanje, kako dobivati zdravila iz Amerike za .Rusijo. V Rusiji je namreč bastalo veliko pomanjkanje zdravil in cene lekarniškim predmetomi |so silno narastle. 1 kg codeina, ki je stal poprej 10 rubljev, stane sedaj 40 rubljev, cena formalinu je poskočila od 10 na 25 in naftalinu od 2 na 15. rubljev.
Grmenje topov in živali. Delovanje vojne na živali opisuje florensiki list ,„Diana“ na temelju opazo-vjanja že iz leta 1871 za časa bombardiranja Pariza. Ko so trdnjavske baterije bombardirale dan in noč, so letali golobje in vrabci visoko gori po zraku, kokoši so bežale z dvorišč ter se poskrile v najtemnejše kote, mačke so begale sem in tje, skratka vse živali so bile skrajno nemirne. Ali po preteku kakih 8 dni je nastopilo med živalimi zopet mirno življenje, golobje so sedeli na strehah, vrabci so leteli kakor navadno okoli, kokoši so se kregale po dvorišču, in mačke so se solnčile in ,inija(v!kale. Pokazalo se je, da žival se kmalu privadi tudi grozot, vojne. „Diana“ še pravi, da kakor se živali lahko priučijo mestnemu bučnemu prometu, tako se priučijo lahko tudi topovskemu grmenju pa Če traja tudi noč in dan.
Novi francoski topovi. Iz Pariza se javlja, da so iznašli na Francoskem nove poljske topove, katere so že sprajvili na bojno črto.
Gališki in bukovinski begunci, ki se nahaj'ajo na Ogrskem, bodo na odredbo ogrske vlade odpravr ljeni v našo državno polovico. Budimpeštanski listi so že pred nekaj časom naznanjali, da se to zgodi, češ, da so ti begunci avstrijski državljani in da Ogrska zanje ne more skrbeti. Težko bolni begunci bodo še smeli ostati na Ogrskem. Odpravljanje beguncev se je že pričelo.
Alkohol na angleškem dvoru. Poroča se, da je od dne 6. t. m. na angleškem dvoru uživanje alkohola popolnoma odpravljeno in se tam ne pije večine vina, ne piva, ne drugih alkoholnih pijač.
Aretiran župnik. Župnika Ivana Klimescha v Koplingu na Žgornjem-Avstrijskem so aretirali orožniki na Veliki petek, baš ko se je pripravljal na neko cerkveno opravilo. Župnika so izročili sodišču v Linču. Kaj je povod aretaciji, še ni znano.
Strašen samoumor. V bližini Splita v Dalmaciji si je 451etni trgovec in posestnik Anton Glavinič v blaznosti s kuhinjskim nožem odprl trebuh in si je razrezal črevesa. Vzlic tem strašnim poškodbam je živel še dva dni. Zapustil je vdovo in sedem otrok.
Maribor. Dne 9. t. m. so pripeljali v 'Maribor 40 težko- in 310 lahko ranjenih vojakov, med temi je bilo 40 Rusov. Vsi so že bili v bolnišnični oskrbi in nimajo nobene nalezljive bolezni.
Hoče. Več sto naših vrlih slovenskih možev in mladeničev se vojskuje za cesarja in domovino* Pred kratkim je umrl priden mladenič Meglič iz Pivole v) bolnišnici. Pobožni družini Megličevi naš® iskreno sožalje !	*
Slov. Bistrica. Kadet-aspirant J akob Sturm je dobil včeraj, dne 11. aprila., brzojavno poročilo s severnega bojišča, da je njegovi brat in tukajšnji rojak Jožef Sturm, naredil ile 17. pešpolka, !v boju v Karpatih padel. Blag bodi spomin padlemu slovenskemu junaku !
Križevci na Murskem polju. Posestnici Rozar liji Dolamič v Ključarovcih so tatovi ukradli gotovine 280 K. Tatove so že izročili okrajni sodniji v Ljutomeru.
Trbovlje: V nedeljo, dne 18. aprila, bo imela Dekliška Zvezlat svoj redni letni občni zbor. Vspored je: govor vlč. g. župnika, voditelja in govori raznih mladenk. Nato volitev n dve ga odbora in slučajnosti. Vabimo prav uljudno k obilni udeležbi.
Zadnja poročila došla v pondeljek dne IZ. aprila.
Papež opominja Ameriko
Papež Benedikt XV, (se neprenehoma 'trudi za mir. Velikonočne dneve je sprejel amori kanskega dopisnika Karola pl. Wie gamia in mu med drugimi rekel: „Moje upanje zia mir sloni na tem, da bo Amerika s svojim vplivom in s svojo močjo storila v ugodnem trenutku korake za mir,, v čemer jo bo rimska Stolica podpirala. To sem žo dal vedeti predsedniku Severnih združenih držav v Ameriki. Delajte neprenehoma za mir. Moja vsakdanja molitev- in moji napori veljajo miru.“
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 11. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša,:
V	Beskidih se ni pripeltito ničesar. V gozdnatem gorovju trajajo na posameznih, krajih boji še nadalje.
Izhodno od prelaza Užok so naše čete, izkoriščajoč uspehe z dne 9, aprila, ujele nadalje 9 ruskih častnikov in 713 mož ter zaplenile! dve strojni puški.
Na bojni črti v južno-izhodni Galiciji, se vršijo le artilerijski boji in manjša ponočna podvzetjn.
V	zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskcm vlada
mir.
Avstrijski zrakoplovci nad Crnogoro.
Avstrijski zrakoplovci so, kakor poročal angleški list „Times“,, o Velifcinoiči pripluli nad črnogorsko mesto Podgorica, Vrgli so na mesto 19, bomb, od katerih je 12 dobro zadelo. 50 oseb ja bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Pozneje so Avstrijci metali bombe na mesto Bar. 22 bomb je zadelo svoj cilj in napravilo veliko škode,
,Prinz Eitel Friedrich* — zaprt.
V	petkovi „Straži“ smo poročali, da se ne ve natanko za usodo nemške pomožne križarke, „Prinz Eitel Friedrich“. Novejša poročila pravijo, da se križarki ni posrečilo uteči iz amerikanskega pristanišča Newports-News, kjer je bila zasidrana), ampak da bo amerikanska pomorska oblast ladjo v pristanišču zaprla, Kapitan Tihieriicksen je izjavil napr-am, carinskemu načelniku v Newpor LNewsu, da je spoznal, da je nemogoče uteči, ker pred luko straži veliko število angleških bojnih ladij. Da torej sovražniki ladje in moštva ne, uničijo, je kapitan križarko izročil v roke ameri kanske oblasti in se je z moštvom vred podvrgel povelju Amori kancev.
Japonci zasedli sedem kitajskih mest.
List „Stockholmer Tageblatt“ poroča ia Petrograda, da so Japonci zasedli že sedem mest v kitajski pokrajini Mukden. V zasedenih mestih so Japonci nastanili močne vojaške oddelke.
*	Zahvala z bojišča. Pred odhodom na severno bojno polje sem bil v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, lepo obdarovan z toplimi predmeti, M so jih napletle marljive učenke središke Sole. Izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Ker je na Karpatih Se hud mraz. nam tople reči dobro služijo. Živele vrle središke slovenske mladenke! — Vekoslav Lašič, častniški sluga pri 26. domobranskem pešpolku, doma iz Slivnice pri Mariboru.
*	Srečke Slovenske Straže. Pokažimo v dejanju vsi svoje domovinsko ljubezen! Na pomoč najrevnejšim med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupimo srečke Slovenske Strahe. Velika loterija naše Slovenske Straže je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom. Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov, bi pač moral vzdigniti vsakega, kdor čita te vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk Slovenske Straže. Kupite srečke takoj, ker s tem pomagate upravi loterije, da hitro ve, kje in koliko srečk je že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki so sedaj v prometu, v prihodnjih dneh pokupljene. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja* samo 1 K. dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20,000 K. Glavni dobitek 5000 K. Žrebanje že maja mesca. Pismena naročila- na več srečk sprejema pisarna Slovenske Straže v Ljubljani, Naj se dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk., ki: stopijo okoli, svojih znancev in znank ter naberejo kronice za srečke in jih. z naročilom pošljejo Slovenski Straži.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj; pogrešali življenjepis novega papeža, čepratv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru* izšel precej obširen življenjepis sv,-Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo« uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!:
*	«Novi majnik.“ Tako se imenujejo nove šmarnice za le*-to 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv;. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišljevanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja c. Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj: opisuje grozne boje pekla, in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad: vsemi sovražniki. Pc premišljevanjih še sledijo mašne, spovedim in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se «v tiskarni'sv. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
*	Na Kalvarijo! Spisal Fr. Šegula. V založbi tiskarne sv, Cirila v Mariboru. Cena knjigi: Vezana v plaitno z rudečo obrezo K 2.50, zlata obreza K 3.20; vatirana vezava in zlata obreza K 3.50. Po pošti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najuaanj stroškov in dela se povzroči, ako se denar za to knjigo pošlje po položnici naprej! — To je čisto poseben molitvenik. Obsega namreč na 640 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti; tako n. pr. med drugimi križev pot v čast presv. Rešnjemu Telesu, najsft*. Srcu Jezusovemu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, za delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni ča£, za čas posebnih stisk in nadlog, za vojni čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Razven tega najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadne litanije in tudi litanije trpljenja Kristusovega, spovedne ih obhajilne molitve in razne prošnje in molitve, M se nanašajo nia Jezusovo trpljenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi v čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero nalše ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim verniljom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 V. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah.
*	Domača knjižnica. Izšel je Učni dvojni zvezek „Domač«' knjižnice.“ Že dolgo se je pogrešal zbornik, ki bi prinašal v prevodu boljša dela svettane književnosti. „Domača knjižnica“ je« izpolnila to vrzel in je ob enem najcenejše zasebno podjetje na književnem polju. Knjiga stane s poštnino vred samo 70 v ter se pošlje na zahtevo vsakemu na ogled. Naroča se pri založniku dr. Lj. Koser, Juršinci, Štajersko.
Influenca s svojimi nevarnimi posledicami razsajaj po vsej Evropi čimdalje bolj. N!a,j se torej tisti, ki trpe vsled te bolezni, poslužujejo skozi nekaj tednov izbornegj&i zdravilnega sredstva Siroti n Roche, ki se dobi v vsaki lekarni in je prav prijetnega o-kusa.
Ponižno se klanjajoč sklepom božje previdnosti, naznanjam z žalostnim srcem bridko vest, ki mi je došla s severnega bojišča, da je moj ljubi brat
Karol Lukman
na Veliko soboto, dne 3. aprila 1915, okoli 7. ure zjutraj padel v boju. Cerkveno pokopan je bil na blagoslovljenem pokopališču do danes neznanega mi kraja na Velikonočni pondeljek.
V	imenu svojih starišev in sester in svojem prosim vse prijatelje in znance, da se spominjajo ljubega rajnega v molitvi
V	Mariboru, dne 11. aprila 1915.
/L Dr. Fr. Ksav. Lukman
prof sor bogoslovja.
Infoiateli tu založnik: Konsorcil „Straža.*
Odgovorni uradnik: Uranio fohoi
Tlak tiskam« «n»., Girila v Maribor«.