Tržaške vesfi. —t— Nemščina v nenernških ljudskih šolah v Primorju. Poročajo, da je c. kr. primorsko namestništvo odredilo, da se ima uvesti v ljudskih šolah od tretjega razreda daije poučevanje nemškega jezika v nencmških šolah v Primorju in Trstu. V srednjih nenemških šolah se bo moral poučevati en del predmetov v nemškem jeziku, tako da se bo v osmeni razredu predavalo 40 odstotkov predmetov neraško. Dosiavlja se tera ukrepom, da so zlasti za Trst kot prvo trgovsko pristanišče Avstrije, ki je deležno v veliki meri svetovnega prometa, posebno velike važnosti, da služijo dižavnemu interesu in iniajo priti v dobro Nemcem, ki se naseiijo v Primorju po vojni. —t— God pokojne cesarite Elizabe te so praznovale tržaške šole dne 20. pret. mes. s tem, da so se udeležile maš po raznih cerkvah. Ta dan ni bilo pouka. —t— Zavod za slepe v Trstu. Pred približno 15 leti v Trstu iunna Cecilija p). Rittmayer je zapustila skoro .večino svojega irnetja za to, da se ustanovi v Trstu zavod (in zavetišde) za slepce. Mestni magistrat, Ki upravlja to ustanovo, je šeie pred 2 letoma kupil v Barkovljah pri Trstu vilo, da v njej namesti tak zavod. Vojna pa je pretrgaia pričeto delo, in šele sedaj so pred.priprave v to svrho končane. Upravitelj ustanove pozivlja sedaj starše, ozironia varuhe, naj naznanijo svoje slepe otroke, ki jih mora poprej preiskati dr. Manzutto. — Otrcci ne smejo presegati starosti 14 let. V zavodu bodo otioci uživali šoiski pouk, kakor je to uvedeno v drugih sličnih zavcdih. V zavod pa se sprejmo tudi oslepeli vojaki. Tem se bo nudila priiika, da se v zavodu izuče kake obrti. —t— S Proseka in Kontovelja pišejo -Edinosti": Nobuio selo naše prelepe tržaške okohce ni v nektm pogledu tolikanj zapostavljeno, kot sta nasi vasi — v tem oziru pravcati pastorki: V misiih imamo namreč zadevo o vzgoji naše štiristo štejoče šoloobvezne dece, ki, žal, že drugo leto ne uživa šolskega pouka. Prvo čttnietje tekočega leta se nagiblje h koncu in za otvoritev naše šole ni še nikakega znamenja. Glasoni letošnjega septemberskega razglasa, zadevajočega vpisovanja, se je staršem oblastveno zagotovilo, da se tukajšnja skupna šola otvori nekoliko pozoeje. Ta že težko pričakovani »pozneje" naj vendar dojde čim prej, a še letos! Anti ne, da bo primorsna  naša šolska mladina zamuditi tudi drugo šolsko leto, inače se je bati neizogibnih zl.li nasledkov; zakaj morala, na kateri se očituje niočno vojni vpliv, itak že preveč trpi! Prizadete starše ter menda tudi našcga mukctrpnega g. orožnega stražtnojstra kot kriminalista ima zvedavost po vzroku itak že predolgega zavlačevanja s to stvarjo. Ni dovolj, da pretežki vojni čas z vso svojo krutostio tare in neizprosno pogreza itak že bedno naše ljudstvo v brezkrajno mizerijo, je ta ubožni, samemu sebi prepuščeni naraščaj glede odgoje vsestransko zanemarjen — pravcati strah onemogiim, zaradi morečih skrbi že osivelim materam, ki ubožice morajo, vdane v usodo, s trebuhom za kruhom. In tej moriji prikašljuje ,še starka zima. Zaradi nastalega obupnega položaja mora biti izmed vseh človeških teženj neizrcčno izolirana zlasti mladinska odgoja. Prcti tej naraščajoči bedi pripoznano veliko pomaga odgojiteijem naš slavni magistrat s svojo prehvalevredno preskrbo in pa mnogo pripomorejo k zboljšanju tega bedhega stanja tudi razne organ;zacije z reševišnjem svojih plemenitih zadač. Evo nekaj zanje: Šolska" mladina tržaškega ozemlja brez razlike narodnosti je že drugo šolsko leto uprav bogato obdarovana z obiačilom, obutvijo in s toplo prehrano. Pa vrhu teh dobrot se biiža poezije prepolna Sveta noč, ko obeta posebno letošnji božič, da iz svojega nabiralnega koša navrže sirotam še maisikaj za nameček. Bilo jirn! V najboljše voščilo radi tudi po možnosti pomagamo. Toda naša proseška ter kontoveljska miadež bo bržkone tudi letos kratkomalo prezrta, ker menda nima kot uboga para brez uka nikake pravice, da bi bila ddežna sličtiih dobrot, ne pravice do uživanja naklonjenosti svoje matere občine, dasiravno ima na bojnih poijanah rodnega očeta in ijubljene brate, boreče se in krvaveče za domovino. Upamo, da ta opomin morda ne bo zaman m se pristojni činitelji spomnijo tudi naše uka, vzgoje in podpore tako jako potrebne proseške in kontoveljske šolske mladine! —t— V mladinskem zavetišču pri Sv. Jakobu v ulici sv. Marka št. 3 otvori začetkom decembra občina nameravani k ineniatograf za- miadino. ki ne bo javen, temveč le za mladinske organizacije in šole, ki ga bodo obiskovale korporativno. Poučni in zabavni vzpored se bo nalepljal v zavetišču in objavljal v časopisju. —t— Še vedno prenapoinjene šole. Opetovani pozivi v -Edinosti" do pristojnih faktorjev v stvari prenapolnjenih slovenskih šol v mestu, ki jih še vedno mora vzdrževati Družba sv. Cirila in Metoda, so imele l_e eden uspeh, ki pravzaprav ni uspeh. Šolsko vodstvo je pač sprejeio vse priglaš.ne dečke v šolo ter uporabilo zadnjo ped prostora v šoli, kjer sede zdaj učenci kakor žigice v škatiici, a glavne hibe pa ni odpravilo ne šolsko vodstvo, ne šolska oblast in tudi ne družba: potrebnih učnih oseb ni nastavil nihče. — Zaradi tega uči oba prva razreda pri Sv. Jakobu, v vsakem okolo 70 dečkov. ena sama učiteljica; na Acquedottu imata pa I. in II. razred tudi le cno učiteijico. Vsak izmed teh štirih razredov, skupaj okolo 280 otrok, ima le tri dni na teden pouka, ker oskrbuje po ena učiteljica pouk v vseh razredih. Otroci imajo torej komaj deset ur šole na teden, kakor v kaki šoli za silo na deželi. Prosimo nujno v imenu prizadetih otrok, naj se to v najkrajšem času popravi. To vendar ne gre, da bi v mestu, kakršno je Trst, bile danes še vedno šolske razmere take, kakor v kaki gorski vasi. Pomislijo naj vendar prizadeti faktorji, da mora otrok po zahtevi zakona vsak dan v šolo iti, torej uživati najmanj 20 ur pouka na teaen, naši otroci pa — in celo 280 v celoti! — smejo priti šele vsak drugi dan za par ur v šolo! Aii še nismo premagali krize naše ljudske šole? Koiikor vemo, se vrši v vseh drugih šoiah v Trstu reden pouk, le pri nas smo v polovičarstvu. Zakaj to? Ali za naše šole ne veljajo določbe državnega šolskega nadzorstva ? ' —-t— Zaplenjeno imetje. Dež. sodišče v Trstu je izreklo zaplenitev imetja Marije Zanutigove, rojene 1. 1882., utiteijice v Ronkah, pristojne v Muscoli. Osumljena je, da je zakrivila zločin veleizdaje v smisiu § 58. c. k. z. —t— Za božipnico otrok Ciril Metopovih šol v Trstu je darovaia Jadranska baaka 50 K, gospa Antonija vdova Gregoričeva pa 10 K.