Vszebina. Klekl Jozsef: Salve Regina ........65 Szrcsen : Zvone csiijem .........69 Szlepec Ivan : Pripravlanje k szv. mesi.....71 M. : Szmilujte sze ...........78 (L) : Molitev ..............81 (sj.); Vucsenicje vcsijo..........82 Lenarsich Mirko : Preraislavanje...... . 86 Bassa Ivan : Iz zgodovine raaterecerkve .... 89 (bi): Navuk szv. Franc. Sal.........92 Drobiš. — Posta............95 Ki ne clobro, ltl je vecs, ali menje dobo sznopiesov, naj mi naznani! Vsza pisznia k meni, vit stamparijo nikaj ! Ki scsč liszt dliblati, naj za njega a, kda bodo meli, naednok pltfcsajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 300 koron. Zdaj zse mamo 1100 koron i interes. IV. leto. 1908. 3. st. Marcius. Salve regina. tebi kricsimo zapiiscsena Evina deca. Vu jfofc prvora deli Salve Regine szrao Marijo, kak nebeszko kralico pozdravlali, njoj szmo sze vklanjali, za njov hrepeneli zsnjov i vnjej predzsmah nebeszke szladkoszti vzsivali. Tak szmo sze csiltili, ka szmo v nčbi zse, kda szmo v nebo gledecs milo molili, veszelo glaszili : „Poz-dravlena bodi zsivlenje, szladkoszt i viipanje nase". Ali veszelje nase je prerano bilo ; na zemli sze escse najdemo i nebo szamo zselemo ; i da nasz jezero i jezero nevarscsin od nje nazajdrzsi, da nam jezero i jezero vsze fali, ka nam duša i lelo zselo, zato vtoj zapiiscsenoszti mi Evina deca k M a rji kricsimo po pomocs. Kricsimo, ar sze viipamo, ka nam bo pomagala ; szvete materecčrkvi vcsenje je (Trientinszki zbor XXV. szeja), ka nam vu nebi kraluvajocsi szvetci prošnje Bogi prikazsiijejo, za nasz molijo ; hasznovito je zato nje na-pomocs zvali. Hasznovito je zato k Mariji kricsati. Ta verszka pravica je podloga viipanja našega, z sterim k Mariji kricsimo. Kricsimo knjej, naj nam pomaga, ar nasz szkiisavanje moti, kricsimo, ar nam nemir diiso vmarja ; kricsimo, ar szmo betezsni; kricsimo po miloscso, naj sztanoviti osztanemo, v szmrten greh ne privolimo, naj nasz ne oblada gizda, szkoposzt, szrditoszt. Kricsimo k njej za deco v tihinszkom zsivocso, kricsimo za sztarise v domovini osztale, naj sze vcsakajo oni szlabi i szeri dece nazajpovrnenja, kricsimo za zsive, kricsimo za pokojne, kricsimo vu veszelji, kricsimo vu zsaloszti. Kricsimo k njej zapuscsena Evina deca, steroj tak doszta fali. Ogenj, povoden, tocsa, kuga, beteg, szmrt, sziromastvo, glad ednako da moliti i kricsati „ Marija pomagaj nam ! kak szirotam, ki ne imajo ocse ne matere, ne miloga, ne dragoga, kim je vszaki grm na poti, etak zdi-havati: „Bodi nam mati, nikoga ne imamo !" Kricsimo knjej zapiiscsena Evina deca, stere duši tak doszta fali. V szmrtni greh zakopano milijoni zsivejo : Marija pomagaj njim ! Jezusa milijoni te ne poznajo : Marija pomagaj njim ! Krivoverci, razkolniki, blodniki, dvojniki, neverniki sztrahsne rane noszijo na szvojoj duši : Marija pomagaj njim ! Neduzsnoszti venec sze trga, ne daj ga raztrgati Marija ; lelija devistva sze sziihsi, po-levaj jo Marija ; neduzsna decsica sze vkrajvlecse od tdbe, od Szrca Jezusovoga ne piiszti jih Marija ! Nezadovolnoszt cele serege szlepi i njim ocsi zavezsiije, naj nebe ne gledajo : kazsi njim nebo, pomiri njim szrce Marija ! Vretin miloscs bozsjih, szvete mese, szvetih szvesztv keliko sze jih ogible, pokazsi i odpri njim je Marija. Pomagaj mira-jocsim. pomagaj zsivocsim, pomagaj pokojnim, pomagaj vszem nam, ar vszi szmo zapiiscsena Evina cleca. Zacseten greh, greh Adama, Eve, steri nam je pri poprijetji na diiso szedeo, je prineszeo vsze nevole i te-zsave na te szvet, z sterimi oklajeni kricsati moremo po pomocs, ar brezi nje onemoremo, szpadnemo, preidemo. I kricsimo k Mariji. Kricsimo knjej, ar je ona od Jezusa nam za mater posztavlena; kricsimo knjej, ar je ona na szveti najvecs presztala i zato najbole zna nase krizse prestimati; kricsimo knjej, ar nam ona najbole more pomagati, mati bozsja je, materna prošnja je n? zapoved za szina, kak szv. Antonin pise. Grešniki ubogi szmo, ne podsztopimo sze k najszve-tesemi i najpravicsnesemi Bogi obrnoti, zato szi szredbe-nico iscsemo, csiszto, nevtepeno diiso, stero Bog rad ma poszliihne. K Mariji kricsimo tak, stera je puna liibezni do nasz. »Liibezen ne premine" (I. Kor. XIII. 8). pise szv. Pavel apostol. Marijina tiidi ne, v nebi je tiszta, stera je na ženili bila, stera je na zemli Jezusa za nasz na krizs dariivala, zsnjim trpela, njega sze odtrgnola, njega zgubila, njega iszkala. Liibezen Marijina je na szveti vsze za nasz vcsinila, i ta liibezen je ne preminola, diisice zato z viipanjem kricsimo knjej, liibi nasz, pomagala nam bo. Kricsimo knjej, kak Jonas prorok v zselodci ribe „V zadregi szem k Gosznodi kricsim i poszluhno me je." (Jon. II. 3.) Kricsimo knjej. poszliihne nasz. Kricsimo knjej, kak David kral. „Iz globocsine kricsim k tebi Gosz-pod, Goszpod poszliihni mojo recs." (129. ps.^) Kricsimo knjej iz globocsine, iz velike poniznoszti; prijetna bo pred njov prošnja nasa ! Origenes pise „Sztalno lehko verjemo, ka iz toga szveta v nebo pridocsi szvetci vszi obdrzsijo vu szvojem szrci liibezen do onih, stere szo tu zdolaj povrgli, sz bisztrov pazlivosztjov pazijo na njihovo dušno zvelicsanje i po szvojoj molitvi i po szvojem szredbenistvi je naprej po morejo." Viipajmo sze zato krscseniki, viipajmo sze Evina zapilscsena deca, mamo pomocsnike vu nebi. Ona bo pomagala nam, ona bo poszliihnola nasz, ona obrise nas znojni obraz, nase rosznate ocsi, ona vkup pobere do szlednje kaplice nase pravicsne szuze, ona vkupzracsuna, nase isztinszke k njej obrnjene kricse i bo proszila od Jezusa za nje miloscso i diko nebeszko. Zapiiscsena Evina deca, zato le kricsimo, le kricsimo gosztokrat k Mariji. K Irki Jozsef. (Dale.) Zvone csiijem. Vise Ike*) iz szkalovja Cerkev gleda dol' do morja Sz bisztrimi ocsmi. Milo v njej doni . . . Szladko, kak materna vuszta Zvonszke glasze mi posila Z szvojga turmeca. Pa, kda kmeni priclo oni, prav nevem, zakaj me goni njih'va recs i mocs v britkoszladki jocs? Lehko od szkalovja sztreti szo oblasztni gorodpreti Sztreto szrce mi ? Ali od valovja prani szo sz mocsjov podaruvani szegati v szrce po tihe szuze? * * * Mili glaszi gorszkih zvonov mi prinaso sztdri dom ov na pamet, szrce. Znate vi, kje Mura voda szrebrocsiszte vale kota v szvojem jedri dol? Kraszen tam je dol. Vise njega doli z brega z cerkvi moje sze razlega takse zvonjenje. * * * *) Ika je vesz poleg jadranszkoga morja v Istriji. Vmiszlih szem doma posztano . . . Zvone csujem nepresztano Z moje cerkvice . . . Vidim ovcsice . . . K mesi prido, dolpoklekno szrce njim je britko, tezsko . . . csisztim hranim je. * * Zvone csiijem . . . zakricsijo: vzemi kszebi szvet' hostijo, . . . ovca mira ti. Zacsno jokati; mas pokojno ovco pa li, moli za njo in jo szrani vtiho jamico. * * * Zvone csujem . . . ovce male prvics bodo k szeb' jemale Bozsje telo zdaj, hitro njim je daj . . . * * * Znova szem paszter posztano, vecs ne csiitim szrcsno rano tak szem blazseni. * * * Vise Ike odzvonijo vecs ne hvalijo Marijo, mirna tiho ta z morja plahota . . . Z miszlih zdramljen idem v liiso, szrcsno molim, da bi priso szkoro k ovcsicam. Szrcsen. Pripravlanje k szv. mesi. aj bi kakse delo dobro opravili, szkrblivo sze moremo k njemi pripravlati. Gda je Bog steo szvoje zapovedi izraelszkomi liisztvi vonazvesz-titi, eta je velo Moyzesi: „Idi k liisztvi i posz-nesz i viitro, naj szi operejo szvoj oblek i pri-pravleni naj bodejo na den tretji." Zsidovszki popevje tudi, gda szo sze k aldovi pripravlali, mogli szo szi roke i noge vu ednoj mujvarnici, stera je za oltaron sztala, oprati. To mujvanje nam znainenuje ono szrcsno csisz-tocso, vu steroj morejo hoditi popevje i liisztvo pri szliizsbi Goszpodnovoj. Na meszto te mujvarnice je vu naših krs-csanszkih cerkvah pri cerkvenih dverah poszoda za zsegn-jano vodo. Kda tak vu cerkev idocsi szebe poškropimo z zsegnjenov vodov, te sze szpominajmo, kak z csisztin szrcon moremo pred bozse lice sztopiti, pred onoga Boga, ki je pravo po szvojem proroki, ka sze vu njegovoj hizsi szamo neduzsni i csisztoga szrca liidje szlobodno zdrzsavajo. Pravmo zato z Davidom, gda sze z zsegnjanov vodov poškropimo : „Operi me Goszpodne od moje htidobe i z csiszti me od mojih grehov : ar szpoznam lagojino mojo, i grehi moji szo vszigdar pred menom". Gda je Jakob patriarka domo idocsi priseo k onomi meszti, gde je nigda za sznah vido lesztvico, stera je do veti nje c nebesz szegnola, vkup je zezvao szvojo drzsino govorecsi : „Odvrzste pri vasz bodocse tuhinszke boge ; ocsisztite sze i szpreobrnte oblek vas ; sztante gori i pojdmo vu Bethel (to je vu hizso bozso, naj bi tam oltar podignoli Bogi." Tak moremo i mi csiniti, gda vu cerkev k daritvi szv. mese sztopimo, odsztaviti moremo krive boge, sterim tak radi szluzsimo kak : gizdoszt, szkoposzszl, hotlivoszt i tak dale, ar sto bi sze viipao zamazani tam szkazati, gde Jezus szvoje telo i krv notriszkazsuje kak najcsisztesi aldov ? Pobozsno zsivocsi Henrik caszar je pred mesov pol vore zse vu cerkvi pred Razpetim klecsao, naj bi sze k mesi dobro pripravo. Tam pred krizsom klecsecs szi je premislavao od Krisztusovih mok i vecskrat je pravo: Razpetje je najhasznovitejse pripravlanje k szvetoi mcsi. Ono n&jmre pobozsnoj duši pred ocsi posztavi velikoszt one lubeznoszti, z sterov sze je Jezus Krisztus na bregi Kalvarie za nasz gorialduvao i te aldov na naših oltarah vszaki den ponavla. Szv. Vince paulanszki vpamet vzemsi, ka oni, ki vu cerkev k mesi idejo, szi po poli vszefele szvecka dela gu-csijo, je zsaloszt.no eta pravo; „Ah kak szi oni ne misz-lijo, pri kaksem szvetom deli bodo nazocsi ! Pred malim szo escse poszvelnim szliizsili z jezikom, jeli de te jezik Bogi dosztojno szluzso ? Ali pa jeli je mogocse, ka ona duša, stera je malo prvič po blatnom szveti letala, ka bi sze ona nsajednok po perotah pobozsnoszti vu nebo podignola ?!" . . . Szienszka szv. Katalena je tudi navado mela praviti: nGda sze k mesi napotim, te szi miszlim, ka z Jezusom idem na breg Olivetszki. Csujem, kak je pravo : Zsalosztna je duša moja do szmrli; ar kak je njegov krven aldov na krizsi, tak onoga nekrvno ponavlanje na oltari zaman za vnogoga csloveka, ar z vrednoszti szv. mese zajimati nescsejo; ober toga sze zsaloszti Goszpod. Kak nigda trem vucsenikom, tak i nam pravi: Verosztujte i molte, naj ne szpadnete vu szkusavanje ; necsiszti duh dobro zna, kelko je vredna mesa i kak milosztue vretine z nje tecsejo, zalo pri tom najszvetesem aldovi najbole na hudo szku-sava ludi". Mesna oprava nasz tudi na Kriszlusove moke lehko opomina. Tak ona briszacsa, stero mesnik ob prvim na szebe vzeme nasz lehko opomina na on robec, z sterin szo zsidovje zavezali Jezusa ocsi i po tom njega vu lice pliiszkajocsi pitali: „Zavadi sto je, ki te je vdaro?" Ti tiidi krscsanszka duša zavezsi z poniznosztjov szvojo glavo i odpiiszti tvojin nepriatelom. Mesna duga szrakica znameniije ono spollivo belo obleko, vu stero je dao Jezusa Herodes oblecsti, gda je njega k Pilatusi nazajodposzlao. Ne szrnes sze ti tiidi zbojati od liidib, csi do te oni za volo vere spotali. Bodi sztanoviten vu potrplivoszti i po-bozsnoszti, naj bi ednok zadobo szvetli gvant nebeszke dike. Pojasz, z sterim sze mesnik podvezse, nara na pamet prinesze ono vezalje, z sterim szo Jezusa zvezali, gda szo ga zgrabili. Vzemi ti tiidi vsze nevole i tezsave, stere Bog na tebe posila, za vezalje, z sterim scse Bog tebe k szebi prikapcsiti, naj bi te rejso od peklenszkoga ognja. Mani-pulus, na levoj roki mesnika, je nigda szamo eden robec bio, z sterin szi je pri dugsoj bozsoj szliizsbi mesnik lehko obraz zbriszao, zdaj pa szamo za lepoto sze niica i zna-meniije on robec, steroga je edna pobozsna zsenszka, Veronika, na krizsnoj poti Jezusi ponudila, naj bi szi z njim szvoj obraz zbriszao. Stola je znamenje popovszke cseszti i oblaszti. Zgoranji mesni gvant pa, stero je nigda do szertela duga oprava bila, je znamenje one liibeznoszti, stera vnozsino grehov zakrije i z sterov duhovnik poleg pelde Krisztusove more vszakoga csloveka 1 ubiti. Z ednim gda te gvant na plecsah mesnika viszi, znamentije Krisztusov krizs, steroga je on noszo na Kalvario ino nasz opomina, naj bi nase krizse mirovno podnasali. Farba mesnoga gvanta, stera sze vu szvetkah pre-minjava, tiidi ma szvoje znamenuvanje. Peterofele cerkvenih farb jeszte. Bela farba nam znameniije szvetloszt i neduzsnoszt, zato sze na szvetke Goszpodnove, BI. D. Marie, szpovednikov i devic pri mesi beli gvant niica. Znameniije nam pa, naj bi sze veszelili ober našega od-kiiplenja i naj bi sze na csiszto zsivlenje pobiidili. Erdecsa farba nam znameniije Iiibezen i manternistvo, zato sze niica na riszale, ar je te Bog lubeznoszti, Diih szveti, vu podobi zserjavih jezikov sztopo na apostole, i na szvetke manternikov, ki szo z lubeznoszti do Boga szvojo krv prelejali ino nasz opomina, naj bi sze nase szice tiidi tak zsarilo od liibeznoszti do Boga, ka bi pripravni bili escse za szvojo vero krv prelejati. Zelena farba nam znamenuje viipanje vu pridocsem vecsnom zsivlenji, stero nam je Krisztus nazajszpravo; zelena mesna oprava sze niica po taksih nedelah, na stere niksi szvetek ne szpadne. Eta farba viipanja naj nam mocs dava, ka bi ete zemelszki bezsaj szrecsno szkoncsavsi ednok vu obecsano vecsno domovino prišli. Modra farba, kak pokoro znameniivajocsa sze niica vu adventi i velkom poszti tak i vu krizsnom tjedni ino nasz na pozsaluvanje naših grehov opomina. Gsarno je pa farba zsaloszti i tuzsnoszti, zato sze niica na velki petek, pri szprevodi, pri inesah za mrtve. Naj nasz opomina eta farba na csetvera szlednja dela i na purgatoriumszke duše stere bi poleg mogocsnoszti z mok resavali. 3. Aldov szv. mese Molitev pred oltarom Zse prvi krscseniki szo vszi navkiiper molecsi zacsali bozso szliizsbo. Ete molitvi szo z zsoltarszkih knig bile vzete i gda je nje mesnik vszigdar pred sztubami oltara molo, zato szo sze za sztubne molitve imeniivale. Vu inda-snjem vremeni szo te molitvi dugse bile i z mesnikon szo nje liidje navkiiper molili, na meszto lusztva zdaj mesniki ministrantje odgovarjajo. Mesa sze z XLII. zsoltarom zacsa, steroga je szpevao David kral vu piisztini, gda sze je szkrivao pred szvojimi nepriatelmi. Tesko njemi je bilo tak dugo dalecs biti od hizse bozse ali potrostao sze je ka z bozsov pomocsjov sze pali nazajpovrne k oltari Goszpodnovom. On zsoltar sze pa etak glaszi: Prihajam k oltari Goszpodnovom, k Bogi, ki razveszeli mladoszt mojo. Szocli me Bog i locsi pravdo mojo od Judih ne szvetih, od bozsnoga i jalnoga csloveka odszlobodi mene. Ar szi ti mocs moja, zaka szi me odsztavo, i zaka zsaloszten hodim, gda me sztiszkava neprijatel ? Posli szvetloszt i pravico tvojo, ona me odpelajo na tvojo szveto goro, k tvojemi prebivaliscsi. Viipaj sze vu Bogi ar bom escse csasztio njega zvelicsanje lica mojega." Tak sze moli duhovnik vu zacsetki szv. mese, takse zselenje szi moramo i mi pobiiditi do oltara Goszpodno-voga z Davidom Gda szmo pa za volo grehov nevredni, ka bi sze k oltari priblizsavali, zato vcsaszi po zsoltari pride grehov obcsinszko vadliivanje (konfiteor). Pri kon-titeori sze trikrat vu prszi bijemo znamenuvajocsi, ka po trojih prilikah z mislenjon. gucsom i csinenjom grehsimo. Salezianszki szv. Ferenc na to pitanje, z kaksim mis-lenjom sze lehko najlepše k szv. mesi pripravlamo, je tak odgovoro : Csi szi na vu evangeliumi popiszanoga i potrtoga szrca publikanusa zmiszlimo. Od toga je najmre szpiszano : Publikanus pa ozdalecs sztojecsi ni ocsi je ne viipao podignoti na nebo, nego szebe vu prszi kucse-csi pravo je : Goszpodne ! szmiluj sze meni grešniki! Csi mi tiidi z taksov poniznosztjov i pozsaluvanjom sztopimo vu hizso bozso, kak publikanus, te sze tudi odnet tak szpravicsani domo povrnemo, kak on. Kyrie eleiszon. Kyrie eleiszon telko zadene kak: Goszpodne szmiluj sze! Nevola, bolezen, beteg je z cslovekon vkupzavrena i szlabota nasa nasz pritiszkava, naj bi sze za pomocs k onomi obrnoli, koga szmileuoszt je neszkoncsana. Zato szo sze zse poganje i zsidovje vecskrat tak zdibavali : Goszpodne szmiluj sze ! Devetkrat sze pravi ta kratka molitev vu szv. mesi, ar od vszake persone szv. Trojsztva trikrat prosziino, naj sze nam szmiluje. Mesztancsarje Troja varasa szo vu Kalabrii za vojvodo II. Heinricha, nemskoga caszara, prevecs hudo vcsi-noli. To hiidobo je steo pravicsen caszar pokastigati, ne ka bi vidivsi to hudo peldo i drugi varasje sze proti njemi poreberili. Zato je z celov szvojov vojszkov okoli opaszao varaš. Vidivsi pa Trojancsarje, ka caszarszkoj vojszki pro-tisztati nemrejo, ka szo csinili ? Vkup szo szpravili deco i z paroma vu processii szo nje k caszari poszlali zapo-vedavsi njim, naj bi z vkiipszklenjenimi rokami z velkim glaszom kricsali : Kyrie-eleiszon, Goszpodne szmiluj sze. Vidivsi caszar neduzsno decsico, kak z vkiipszklenjenimi rokicami jocsecs kricsijo : Kyrie-eleiszon i k njemi sze pri-blizsavajo, omehknolo sze njegovo szrce i szvoje od szkuz rosznate ocsi na nebo podignovsi pravi: „Ne bi lepo bilo, csi bi jasz on Kyrie eleiszon, z sterin sze pri szv. mesi mi gresnicje vszakiden za szmilenje molimo, zavrgao." Vojszko je nazaj zapovedao i liidem je odpiiszlo hudobo. Ete Kyrie eleiszon je tak velko mocs meo. Ali escse vekso mocs ma on Kyrie eleiszon, steri sze pravi pri szv. mesi, ar nam on ne ednoga zemelszkoga krala, nego miloscso najszvetesega Trojsztva szproszi. Gloria. Z Kyrie eleiszonom tak da bi szi sztari zakon zdihavao, Glorio pa veszelo novi zakon szpeva. Stirijezero let je zselo szvet Zvelicsitela i pobozsne duše na peklenszkom trnaci szo szi globoko zdihavale : »Goszpodne szmiluj sze!" i Bog sze szmiluvao, Recs je z telom posztanola i na Kyrie eleiszonszke recsi, stere szo sze z zemle zdigavale, sze je z nebesz veszela „Gloria" za odgovor zglaszila. Angelje szo sze veszelili ober toga, ka sze je ludem szka-zao njuv Odszloboditel i za zibelszko peszem szo bo-zsanszkomi deteti szpevali : „Dika Bogi na viszini, mer na zemli liisztvi dobrovolnomi." To angelszko peszem vzeme vszakiden maticerkev na szvoja viiszta pri szv. mesi, ar kak vu onoj szv. nocsi, tak i zdaj vu szv. mesi znova dolsztopi Jezus, kak aldov na oltar. Gga szo III. Leo papa vu 799 leti ednok vu od szv. Lovrenza imenuvano cerkev sztopili, orozsnata vojszka je na njih vdarila i neszmileno vmarjala. Ali papa szo sze z njuvih rok odszlobodili i vu Paderborn k Velkomi Ka-roly, caszari, pobegnoli. Pregnani cerkveni poglavar, gda bi vidili pobozsnoga i zmozsnoga vladnika od veszelja, ka je njih Goszpod z nepriatelszkih rok odszlobodo i k szmi-lenomi braniteli pripelao szo zacsali „Glorio" szpevati. Gaszar je pa obrano papo, njuve nepriatele pokastigao i njih z velkov szlovesznosztjov nazaj vu Rim odpelao. K tomi papi priszpodobno mi szmo tudi vu roki našega nepriatela satana szpadnoli, nam je tiidi steo te nepriatel ocsi vopiisztiti, naj pravico ne bi szpoznali, jezik vovtrgnoti, naj za pomocs ne bi mogli kricsati. Ali mi szmo sze ravno na tak zmozsnoga Odszlobodilela namerili; kral kralov je dolsztopo z nebeszkoga tronusa, obladao je našega nepriatela i odpro nam vrata vecsnoga zveli-csanja. Kak velke zroke mamo mi tiidi, naj bi veszelo „Glorio" szpevali. Prošnje. One molitve, slere sze za Gloriov pri szv. mesi, molijo, ar mesnik z etimi recsmi: Oremus: Molimo sze! zazava lusztvo, naj bi szvoje prošnje vu Jezusa imeni pred Boga poszlali, sze za „molitvene prošnje" imenujejo. Oremus! Molimo sze, z temi recsmi zazava mesnik po-bozsne verne, naj bi sze vszi z njim navkiip vu molitev pridrtizsili. Gda bi ednok Loyola szv. Ignac k xaverszkomi szv. Frančiški vu Hispanio potiivao z nikimi potnimi tivarismi, eden polodelavec sze je k njim pridriizso i proszo je nje, naj bi njemi dopiisztili njuvo potno potrebocso nos^iti. Navado szo pa meli te pobozsni potnicje. ka zaran, prvle, kak bi dale sli, szo edno voro dugo vu pobozsno premis-lavanje zalejani biii. Polodelavec je to za njimi vcsino ; lan je klecsao vu koti hizse mirovno celo včro. Gda bi on to zse nisterni den tak delao, szpitavali szo od njega, ka csini te, gda po gojdnah edno voro dugo klecsi ? — i polodelavec je odgovoro. „Jaz szem proszti cslovek, nika szetn sze ne vcsio, od nikoj szi nevem premislavati. Eto szo vsza moja mislenja : Bog moj ! eti mozsevje szo tvoji szlugi, jaz pa njuva bremen noszecsa sztvar. Jaz nevem, kak szi trbej z tebom pogucsavati, ali vsze bole znajo to oni, tvoji szlugi. K njim sze pridruzsim zato i vsze to ka szi oni miszlijo, gucsijo, to jaz tiidi scse m miszliti i gucsati." — Zna biti ti krscsanszka diisatudi ne razmis, ka moli duhovnik po deacskom jeziki pri szv. mesi — ali csini tak kak te proszti polodelavec, szkleni vkup tvojo molitev z mesnikovov i zadobis tal vu prošnjah Materecerkvi. SzJepecz Ivan, Szmilujte sze! zmilujte sze mi, szmilujte sze mi, koncsi vi prijatelje moji, ar sze me je Goszpodova roka doteknola", Te recsi szvetoga piszma da szveta maticerkev vu viiszta purgatoriumszkim dušicam. Te dobre i grozno trpecse diise sze obracsajo k nam sztem milim, do s^rca szegajocsim glaszom: szmilujte sze mi! Sztaris pokojni te recsi kricsi deci osztaloj : szmiluj sze mi! Szmiluj sze mi je recs pokojne dece odrascsene (od 7 moga leta) do sztarisov ! Mozs zseno, zsena mozsa, poznanec poznanca, rod rodbino, duhovnik szvoje ov-csice, szvoje farnike, szvojo deco po szpovedi, deca po szpovedi szvojega szpovednika, farniki szvojega diihovnoga pasztera zovejo, ali ne tak, kak kda szo escse na tom szveti vkupzsiveti, nego z milimi, ponižnimi recsmi : szmilujte sze mi ! Szmilujte sze mi, — bi lehko pravo, je jedina prošnja purgatoriuma. Ne bodimo trdoga, zapretoga szrca pred tov tozslivov prosnjov ! Genimo sze! Odprimo szi szrce! Vugnimo szi koleno, szklenimo szi roke i molimo za pokojne gorecse i szrcsno! Ali, kda jaz vasz na molitev nadigavam, liszto hrepenenje, stero vase szrce napunjava, kda vi pred precsis-csavanjom tak milo zselete: Jezus hodi kmeni. Szvelo precsiscsavanje sz pripravnimi i zahvalnimi molitvami vkup darujmo za pokojne. Szveto precsiscsavanje darujmo za nje, ar njim molitev za szvetov mesov najbole pomaga. Zselimo Jezusa k szebi, vzemimo ga k szebi i darujmo to nase dobro delo, za verne diise, ali ednok za edno, drugocš za driigo, kak mamo duzsnoszt do pokojnih. To dariivanje z etimi reesmi lehko vesinimo: Jezusovo szmileno Szrce, jaz moje preesisesavanje darujem za pokojne (povej, za stere nameniš), oh vzemi je milosztivno gori ino pomagaj njim ! Szv. Magdalena paciska je 107 szvetih preesisesavanj za pokojnoga brata dušo dariivala, i szamo po tom 107-mom jo je z trplenja rešila, kak njoj je Goszpod na-zveszto. Ti szi miszlis, te jaz moje pokojne nikdar ne rešim z purgatoriuma. Obprvim nemorem sze tak goreese pre-csisztiti, kak szveta Magdalena, ar ne zsivem tak szveto, obdriigim, ednok, dvakrat na leto idem k preesisesa vanji, kda pridem te jaz do sztotine, ali escse vise sztotine ? Draga dvisa! Ka ne zsives tak szveto, kak bi mogla, je zato, dr redko hodiš k Jezusi. Cvetlica, stera sze redko poleva, stera redko vzsiva szunesevne tr&ke, ne raszte lepo i ne cvete lepo ! Ka redko hodiš k Jezusi, je ne lepo. On te vszaki den obisese sz szvojov szvetov milosesov, on ti vszaki den blagoszlavla liiso i vsze, kaj mas, on nocs i den tebe v szvojih miszlib, v szvojem szrci ma. V oltarszkom szve-sztvi je szamo za tebe nazoesi, ar te liibi nedopovedano. Gse bi szamo ti bila na szveti, ne bi pobegno z oltara, za tvojo volo, jedino za tvojo volo bi drzsao duhovnike, naj ga ti telko dobiš i ti bi szamo ednok, dvakrat na leto njega k szebi jemala ? Szvet je tiszti, kak nikda, szamo ka sze naesi oblacsi. Zdaj sze p£ zaesne esedno oblacsiti. Jezusa szi radi zse vnogi oblacsijo, radi sze preesisesavajo. Srce szveta sze ponavla, dušice dajte sze vi tiidi ponoviti i idite radi, idite dosztakrat k Jezusi. Znate verszko pravico i trdno jo verjete, ka szo rimszki papa namesztnik Jezusa Krisztusa; to je, ka na meszto Jezusa ravnajo szveto matercerkev; to je, ka oni na vero gledocs ravnajo, je od Jezusa zravnano, ka oni na nase diise gledocs naprejpisejo, je od Jezusa naprej-szpiszano. Predlanszko leto szo pa naprejszpiszlali i nasz gori-pozvali, naj gosztokrat. escse vszaki den k Jezusi priha- jamo i ga k szebi vzememo. Jezus zato to zsele i ti ne bi bogao i poszliihno tvojega lubeznivoga Odkupitela ? Ne bi hodo k Jezusi i ne bi njega za te grozno trpecse pur-gatoriumszke diise darilvao, ki szo ti vu zsivlenji teliko dobra vcsinoli i zdaj te tak milo proszijo: szmiluj sze mi! Szmiluj sze njim i daj njim mocs szvetoga precsis-csavanja na olehsanje i pomocs. Ne pravi: grešnik szem, ne szmem gosztokrat k Jezusi! Kem menje bos hodo, tem menje bos szveti, ar diise szamo Jezusova miloscsa po-szveti, pa po szpovedi, cse sze dobro opravi, je duša grešna szveta posztanola po danoj paszvecsajocsoj miloscsi. To miloscso obdrzsi v duši, to je ne privoli v szmrten greh, szamohotno, premisleno v mali greh tiidi ne, za volo tvojih malih pregreskov i faling v stere vszaki szpadne i ti tiidi, steri sze v nepazlivoszti i v nepremislenoszti na diiso zgrabijo, za tej faling volo, po tanacsi i naprej szpiszi tvojega szpovednika sze lehko precsiscsavas, cse zdaj edno lelo. Vidiš, kak lepo priliko mas dušo szi csisztiti i tvojim pokojnim pomagati! Ne zavrzsi mojega tanacsa, bodi k Jezusi, hodi k njemi sz gorecsimi zselami, hodi k njemi gosztokrat i daruj njega, loga dragoga, toga liibeznivoga Zvelicsuela za pokojne duše kem vecskrat! M. Molitev za razsirjavanje pobozsne navade : vszaki den sze precsiscsavati. ajszlajsi Jezus, ki szi zato priseo na szvet, naj vsze m dušam zsitek tvoje miloscse das i naj njega vu njih obdrzšis in hraniš, posztano szi vszakdenesnje vrasztvo njihove vszakdenesnje szlaboszti i vszakdenesnja brana ; ponižno Te proszimo za volo tvojega iz lubezni donasz go-recsega Szrca, vlej poleg tvoje dobrotivnoszti na vsze tvojega duha, naj sze po njem vu sztalisi szmrtnoga greha bodocse sziromaske duše k Tebi povrnejo i tak zsitek zgiiblene miloscse nazajdobijo ; stere pa po tvojoj darovit-noszti te zsitek zsivejo, naj vszaki den k tvojemi szve-tomi sztoli, kda njim je mogocse, pobozsno prisztopijo, naj po vszakdenesnjem obhajili odpusztlivih grehov vrasztvo vzemse tvoje miloscse zsitek vu szebi vszaki den ponav-lajocs i tak sze bole i bole ocsiscsavajocs, naszlednje pri Tebi zadobijo blazseni zsitek. Amen. Ki vu sztalisi miloscse to molitvico zmoli, dobi vszaki den 300 dneven odpusztek ; ki eden meszec vszaki den opravijo to molitev, cse sze szpovejo, precsisztijo, cerkev pohodijo i tam v namen szv. ocse molijo, popolen odpusztek zadobijo. S. C. 3. Jun. 1905. (L) Vucsenicje vcsijo Vucsenjaka. e vem kde sze je zgodilo, ka pripovedava a meri kanszki „Szv. Ferenca szliizsabnik" od edni vu-csenikov i vucseujaka, zna biti v Ameriki, zna biti tu ali pa tam zse vecskrat, csi ne ravno tak, pa tomi szpodobno. Eden popotni vucsenjak je ednok nisterne decske dojseo na ednoj ceszti. Knige i za piszanje vezki, stere szo meli vrokah. turbe na herbti, szo kazale da szo vucsenicje, steri idejo v solo. I oponašali szo sze tiidi, kak dobri šolarje; csedno szo hodili, dosztojno szo sze odkrili i lepo pozdravili nepoznanoga goszpoda, steri je priseo za njimi sz cigaro m v lampah, kak je zse navada pri taksih goszpodah. Tomi goszpodi je viher zsivlenja do tla portihso pravo vero i na njeno meszto njemi je napunjavala glavo niksa malovredna vucsenoszt tak, kak navadno na sztarih razvalinah koprive rasztejo i trnje i vszake fele csemerno zelenje. — Ali vsolo, vucsenicje mladi, pravi goszpod vucse-nikom po pozdravi. — Ja goszpod! odgovorijo liidno decski. — Ka sze pa vcsite imenitnoga vu vasoj soli? — Csteti, piszati, racsunati, pa krscsanszki navuk. — Lepo, lepo ! Pa krscsanszki navuk ! Sto vasz pa vcsi ? — Tiidi goszpod vucsileo. — Kak je to ? Zakaj nemate duhovnika za tiszti navuk ? — Goszpod pl e ban os szo zse sztari i betezsni na nogah, ka nemrejo hoditi tak dalecs, ar je nasa sola poldrugo voro od cerkvi pa raajo tudi vsze viipanje na goszpoda vucsitela, steroga majo jako radi i znajo, da nasz dobro vcsijo. — Jesz pa miszlim, da vasz vas vucsiteo nikaj dobro ne vcsi; meni sze tak vidi, ka scse racsunati neve vas vucsiteo. — O ja goszpod, znajo, znajo, pa scse kak! — Kak pa! Ali ne vcsijo, da szo Ocsa Bog, Szin Bog, szveti Duh eden szam Bog ? — Szeveda vcsijo tak; vej je tudi tak dobro! — Vidite, ka ne vete ti, ne racsunavi, ne vas vucsiteo. Ocsa, Szin i Szveti Duh, to szo trije, meni verte ! — Pa ne trije Bogovje, liki tri persone. — Kak da ne Bogovje? Prva persona je Bog, druga je tudi Bog, to szla dva Boga, i tretja persona je pa Bog, to szo te trije bogovje. Tak sze cste, pa ne inacsi. — Ne, je dobro tak Goszpod ! — Sto to pravi da ne dobro? — O, mi! — Vi pravikar szte nori. — Pa sto more poszvedocsiti? — Mi! prav lehko goszpod ! — Kucsma koszmata! jako szam radoveden. — Poslusajte, goszpod! Pri nasz raszte na solszkom verti v szredini hraszt, steri ma tri verhe, vsze tri ed-nako velike i scsiszta podobne eden drtigomi. Goszpod vucsiteo szo nam je pokazali i kcoj szo nam tak pravili : Vidite le hraszt, steri ma tri verhe : prvi verh je hraszt, ka ne, drugi verh je tudi hraszt, ka ne ja, i tretji verh je pa hraszt, kak pa ka je ! I denok ne szo trije hraszti, liki szamo eden hraszt. Tak szo tudi tri bozse persone. Prva je Bog, druga je Bog, tretja je tudi Bog, pa zato ne szo trije bogovje, liki szamo je eden Bog. O ho, to je pa szleparszka vucsenoszt, pravi vucse-njak vu zadregi vej je verh scse ne celi hraszt! — Je pa celi verh hraszt, odgovorijo decski i veszeli zmage, sze szmejejo. — Csi pa sto pride i dva verha odszeka, ka de pa te? — Hraszt osztane scse zmirom hraszt, tudi csi de meo szatno eden verli; i Bog je i osztane eden v treh personaj, ar bozse persone ne more ni edne odszekati niscse. Goszpoda je zse csemerilo modro govorenje vu-csenikov. —- Zsabe napihnjene ! pravi sz prisziljenim naszmehom, ali miszlite, ka razmite szveto Trojsztvo, od stere pravijo duhovni, da je scse szveti Augustin ne razmo. — Ne goszpod ! odgovorijo decski, mi ne miszlimo da jo razmimo. Tiszti hraszt szo nam goszpod vucsiteo pokazali le za priliko, pa mi bi vervali na szveto Trojsztvo t udi brezi takse prilike, csi ravno je nemremo raz-miti; mi verjemo zato, ar je to szkrivnoszt szvete vere, stero je Bog razodeo. — Szkrivnoszt ? Znate ka je szkrivnoszt ? Ar szo njeni navuki pameti naszproti, pravijo duhovniki da je szkrivnoszt, ar szi inacsi ne vejo pomagati. — Goszpod vucsiteo nasz pa vcsijo, pravijo vucsenicje, da szkrivnozsti szvete vere ne szo pameti naszproti, ar szo nje vervali naj csednesi mozski, steri szo bili na szvejti od Krisztusa do denesnjega dneva. I pravijo tiidi, da neszo szamo vu veri szkrivnoszti liki tudi v prirodi. Doszta prirodnih szkrivnosztih, pravijo, da ne vejo razlo-zsiti, celo naj bole vucseni prirodoszlovci. — O znanci, vi i vas vucsiteo ! Vi pa znate, vi, ka ne vejo razlazsiti prirodoszlovci ! — Goszpod vucsiteo szo nam povedali vecs prilik, n. pr. z zsaloda zraszte hraszt, pa kak je to mogocse, ne ve ni eden vucsenjak. — Z zsaloda zraszte hraszt ar je zsalod hrasztovo szeme. — To je isztina ; pa ravno to je szkrivnoszt, kak iz szemena kaj zraszte — z gombe pa nikaj. Decski szo sze na szmejali. Goszpoda je szpeklo; denok je probao zatajiti csemere, steri szo ga obleteli. — Po naturnom zakoni je pravo nikelko zamisleni, z raszte z szemena rasztlina ; ka vam toga ne povedao vas vucsiteo ? — Goszpod vucsiteo szo nam to povedali, odgovorijo decski; pa zaterdili szo nam tiidi da z recsjov „na- turni zakon" szkrivnoszt ne odpravlena, liki priznana ; ar szo vszi naturni zakoni szkrivnoszti, stere najvucsenejsi prirodoszlovci ne vejo razlozsiti. Neverni vucsenjak je bio veszeli, da szo med tem prišli do solszkoga poszlopja i sze je tak znebo nadlezs-nih branitelov vere, sterim je z szvojov plitvov vucse-nosztjov ne mogeo do zsivoga. Csi szo ga pa kaj szparae-tuvali navuki, stere je od njih csuo, ne povedano. Po „ Cvet ji", (sj.) Premislavanje na den ceplene Marie. ugi csasz je proteko, toga je 1908. let, ka je Gabriel angeo priso k Blajzsenoj Devici Mariji naznanje dajčcs, ka je za bozso Mater vo odebrana. Pride vu hizsicsko, gde Blajzseno Devico Mario gorecsno raolecs najde, ino jo pozdravla : „Zdrava bojdi Maria". Jako poznane recsi szo to, stere mi szaki den za Angelom pravimo, szamo to je pitanje, jeli sztaksim csiitenjom, z taksov gorecsnoszljov, kak je te recsi Angeo pravo ? „Jaj ! pravi pobozsen Tomas Kem-pis, jaj onim molecsim, ki te zlate recsi szi nepremiszlio, ino razmliseno vo povejo ino szlatkocse keliha ne obcsii-tijo." Odket pride to, ka mi szlatkocso te recsih ne csu-timo, csi ne od toga, ka szi premalo premislavamo, gda molimo. Ta molitev, pise zgoraj imeniivani bogoszlovec — je sziromaska vu recsaj, bogata vu szkrovnoszti, kratka vu szebini, globoka vu znamenuvanji, je szlatkesa od meda, dragsa od zlata." Gda je tak ta molitev velika vu znamenuvanji, ino puna szlatkocse, premislavajmo szi od toga, ka je to za ednoga pozdravlenja „Zdrava bojdi Maria." I. To je edno pozdravlenje velikoga veszelja. II. To je pozdravlenje velikoga poštenja. 1) Zdrava bojdi Maria ! szkaksim veszeljom je pravo Angeo te recsi! Znebesz je poszlan, naj naznani szveti on veszeli glasz, na steri glasz je zse szvet 4000 let csakao, naj nazn&nje da te : ka sze je nebo odprlo, naj roszi toga, Pravicsnoga; csasz sze je szpuno, ka ta zgrehom napun-jena zemla naj sze blagoszlovi, ar Zvelicsitel pride na njo. Recs z telom posztane ino de med liidemi prebivala, Szin Bozsi Szin csloveka posztane, naj szine cslovekov za deco bozso Vcsini. Oh miloscse puna szkrovnoszt ! ti szi zrok veszelja angela, ki vu tom csiido bozse liibeznoszti szpozna, ti szi zrok veszelja csloveka, ar sze je na szlednje reso, ka ga je zse 4000 let peklo, mantralo, reso sze groba, vkraj bode zeta ona zsalozstna črocsina Adama. Zse recsi : „ Zdrava bojdi Maria" veszelje znamenii-jejo, ar teliko zadenejo „Veszeli sze Maria" ali „Mer ti naj bode Maria." Ali od vsze recsi bole glasznovitno gla-szi veszelo oponašanje Angela. Velika szvetloszt stera Angela okoli zeme, njegov veszeli obraz, njegov prijeten glasz pokazse zagviisno, ka je veszelje priso glaszit ! Na to csiidnovitno minuto, vu steroj je Angeo Bla-zseno Devico Marijo z taksim veszeljom pozdravlao, nasz vu ednom dne vi trikrat opomina szveta Mati Czerkev, gda na molitev da zvoniti, za hrana, podne, ino vecser, to scse naj mi v telovlenje Szina Bozsega molimo, Blajzseno Devico pa iz Angelom pozdravlajmo. Zato naj te prvi glasz zvona napuni zveszeljom nase szerce, kakse je Angeo csiito, gda je pravo Ave Maria ino povejmo mi tiidik za njim szpodobnim csutenjom zdrava bojdi Maria. Ne miszli szi pobozsua duša, ka ti Maria na tvoje pobozsno pozdravlenje odgovora ne da ! Kelikokrat ti Mario pozdravlas, telikokrat de tebe Maria iz tebi najbole potrebno v miloscsov pozdravlala, ino ti tvoje pozdravlanje obilno poverne. Tiidi szveti Bernard, te imeniten csasztitel Blajzsene Device Marie, gda je pred ednim kepom Marie idocs iz velikim veszeljom ino liibeznosztjov pravo : „Zdrava bodi Maria" iz vuszt. B. D. Marie je te glasz csiio: Pozdrav-leni bojdi Bernard." 2) Veliko je bilo veszelje Angela, sterim je včodeb-rano Bozso Mater pozdravlao, ali ne je bilo mense ono poštenje, ona bojaznoszt, stero v je te recsi pravo : „Zdrava bodi Maria." Szlao je pred Materjov szvojega Gozspoda, pred Kralicov nebe zemle, pred kralicov Angelov, zato pun bojaznoszti ino sztčm najveksim postenjom pove »Zdrava bojdi Maria." Oh nepozabirno mi nigdar zpostenjom, zbojaz-nosztjom vOpovedati »Zdrava bojdi Mana" csi je An-geo tak bojazlivo, sztaksim postenjom Bozso Mater poz-dravlo ! Nigdar nepozdravlajmo Mario brez csutenja, mlacsno, brez pobozsnoszti, brez pre mislenoszti, nepozabirno nigdar, ka je Mali toga Najvisesnjega, Goszpa celoga szveta, kralica Angelov ino liisztva, stero mi pozdravlamo, pred stere tronusom sztojimo, ino szamo tak podeli nam miloscso, pomocs vu potrebcsinaj, trost vu nevolaj, krepkoszt vu szkii savanji csi jo mi z veszeljom ino szpostenjom pozdravlamo: „Zdrava bodi Maria." Lenarsich Imre. Iz zgodovine szvete matercerkve. — Konstantin velki. — eta 312-ga szmo osztavili red, po sterom szmo vam popiszali trplenje krscsenikov, od vnebohoda M^d Krisztusovoga prek celih triszto let do csasza caszara Konstantina velkoga, ki je po szmrti szvojega ocse Konstanciusa prekvzeo vladarsztvo rimszkoga caszarsztva leta 306-ga po rojsztvi Krisztusovom. Mladi Konstantin je zse vu hizsi szvojega ocse vido krscsenike, stere je posliivao ino od sterih je znao, ka ne bi vervali Krisztusove vere, csi bi ona tak nikaj vredna bila ino neszpametna, kak szo szi poganje od nje gucsali. Njegov ocsa je pogan bio, nego pravicsen mozs. Kak szoc szar Dioklecijanov je vu szvojem tali caszarsztva, po denesnjem Spanjszkom, Francuskom i Anglezskom, krs-csenikom popolno szloboscsino dao pa zsena njegova Jelena je tudi krscsenica bila. Od dobre matere sze je mladi Konstantin navcso postiivati krscsanszko vero, zato, kda je prekvzeo vladarsztvo ino kda je izhodni caszar Lici-nius njegovo szesztro za zseno vzeo, szta obadva navkiiper za n drugi m davala zapovedi, vu sterih szta krscse-nikom vszikdar vecs pravice davala. Szunce mira sze je zaszvetilo na podnebji szvete materecerkve, nego zadnje velke szkusnje szo escse izda odzaja bile za njo. Vu Rimi je naime Maxentius'bio caszar, sleri sze je ponemiro z Konstantinom ino je vojszko pelao proti njemi. Konstantin je vu velkoj sztiszki bio. Sereg njemi je bio mali, Maxenciusov pa velki, Konstantinov truden, MaSen-tiusov pa pocsinjeni. Ne je meo szam velkoga viipanja, kda na ednok zagleda krizs szvetel ino veliki na nebi z tem napiszom: „Vu tom znamenji obladas." Pa to prikazen je ne szarno on szam vido, nego cela njegova vojszka. Krscsanszki vojacje szo na kolena szpokapali ino z szkuznimi ocsmi Bogi veszelo hvalo da-vali pa kda je na to Konstantin velko zasztavo dao napraviti z znamenjem szvetoga krizsa na vrhi, szo sze z taksov navdiisenosztjov vrgli na neprijatela, ka szo na ednok razbili Maxentiusov sereg, Konstantin je pa veszeli vhod drzsao vu Bim, kde szo njemi zahvalni rimlanci szteber posztavili, kak krizsno zasztavo vn roki drzsi ino pod njim szo napiszali ete reesi : „Po tom zmagonosze-esem znamenji, stero je podoba prve mocsi, szam vase meszto jarma reso." To sze je zgodilo leta 312-ga po r. Kr. Ceh krscsanszki Rim sze je veszelio, ve ga je veksi lao zse krscsanszki bio, ka zdaj zse szlobodno vszaki szvojo vero ocsiveszno vadliije. Voze szo sze zodprle ino trume vlovlenih krscsenikov szo med veszelimi peszmami sle vo hvalodavajocse Bogi. ka je poszluhno njihove vroese molitve ino sze je zgledno na szvoje trpecse krscsanszko ludsztvo. Konstantin caszar je miszlo, ka de zdaj mir vu drzsa-nji, ar szi je on tak premislavao, ka poganszka vera ino krscsanszka bodo zdaj lepo vu miri edna poleg ove zsi-vele. Vu szvoj dvor je vnoge krscsanszke velikase gorivzeo, nego poganom je zato tiidi ne krato okoli caszara szliizsbe zvrsavati. Krscsanszke cerkve je dao nazaj zozidati, stere szo prle razrušene za csasza preganjanja pa vnoge nove je dao posztaviti, stere je tudi iz szvojega podpirao. Nego zdaj, kda je miszlo, ka de mir vzsivao on i njegovo caszarsztvo, sze je Licinius, izhodni caszar, mozs njegove szesztre, obrno proti njemi, steroga je na szlednje Konstantin tiidi obladao ino je po taksem szam pre-kvzeo ravnanje celoga ogromno velkoga caszarsztva. Szmrti nagle sze je bojao, pa sze je okrsztiti escse li ne dao. Szvojega szvaka Liciniussa je dao obesziti, nje-govoga szina Liciniana je dao vmoriti ; szvojega lasztnoga szina K r i s p u s a je tiidi vmoriti dao, ar je njegova dru^a .zsena, F a ust a poimeni, Krispusa pri njem obto-zsila, ka oesi szmrt isese. Kda je pa zvedo, ka je Fausta lagala, je njo tudi dao vu vreloj kopeli zadušiti. To szo velke hvalinge Konstantinove, da pa csi szi premiszlimo, ka je pogan bio, ka je krscsanszka vera escse izda ne zcela obladala njegovo szrce pa ka sze je bojao szmrli, okrsztiti bi sze pa li rad dao, kak je szam pravo : vu Jordan potoki, te sze ne csudivamo, ka je telko krvavoga csinenja vcsino, kda je csiio, ka ga imeniivane persone na szrart iscsejo. Poszebno pa ne csiido, ka sze je szmrli bojao, ve szmo csteli, ka med rimszkimi caszarami szled-njih triszto let szkoro nieden ne z naturnov szmrtjov iz szveta so pa ete sztrah je bio zrok njegove krvolocsnoszti. Za szveto matercerkev sze je jako szkrbo. Imanja krscsenikov, stera szo sze za volo vere od njih szpoje-mala, je zapovedao nazaj dati, cerkvi szo dobile zemlis-csa, dobile szo pravico, ka szlobodno fundacije gorvze-mejo, vo je povedao, ka cerkvi ne placsajo dacse, stere pravice szo poganszke cerkve ne mele prvle. Duhovnike je szlobodne povedao od drzsavne szliizsbe, dao njim je jus, ka szo szlobodno otroke (vlovlene szliizsabnike) za szlobodne liidi vopovedali. Piispekom je dao oblaszt szo-diti tak, ka csi je sto od szvetszke oblaszti k puspeki ape-lerao, je piispekov szod valao. Nedelo je za szvetek povedao. Delo i szod pri szodniscsaj je v nedelo prepovedano bilo. (Dale). Bassa Ivan. Navuk szv. Frančiška Saleza. — Od poniuiznih giicsov. — de vecs liidih vkuper pride poszebno taksih, steri radi pobozsnoszt delajo, szi radi kaj po-gucsavaio od pobozsnoszti pa te vcsaszi sze oglaszi sto med njimi z taksim milo-szladkim glaszom, kak csi bi njemi med iz vuszt tekeo. Nas szvetnik je taksih gucsov ne mogeo poszluhsati. Tak je pravo od taksih gucsov, — poszebno csi sto escse od szvoje nevrednoszli gucsao — ka je to edna szkrita gizda, stera vu podobi poniznoszti vnogomi iz viiszt zhaja. Ki je zaisztino ponižen, 011 sze nescse za poniz-noga viditi, nego scse ponižen biti, ar je poniznoszt tak csiitliva jakoszt, ka sze od lasztivne szence boji pa sze nancs imenilvati ne szme, csi sze nescse zgiiblenji podati. Ki szam szebe ogovarja ino szvoje hvalinge pripovedava, on po szkritoj poti szvojo csaszt ino hvalo iscse pa je ravno taksi, kak veszlarje na ladji, steri szo z hrbtom ta obrnjeni, kama pridti scsejo. Taksega csloveka, ki od szebe ponižno gucsi, bi ravno to razzsalilo najbole, csi bi szi ovi drugi to gucsali od njega, ka 011 szam od szebe gucsi. Pa taksa pobozsnoszt tudi ne ima niksega pravoga fundamenta, stera je vszikdar na jeziki. Prava jakoszt ltibi szkrita osztati pred ocsmi Iiidih pa je tem l)o]e ve-szela, kem menje Iiidih jo pozna. — Od bogavnoszti naprejposztavlenih, — Ednok je nikak našega szvetnika opitao, kak more jakoszt bogavnoszti on meti, ki je drugim naprejposztav-leni i koga duzsnoszt je zapovedavati, ne pa driige bogati; ar podvrzsenomi je lehko bogati, on ima prilike zadoszta, vu steroj sze navcsi driigoga poszluhnoti, nego poglavar, hizsni goszpodar, vertinja, sztarisje i t. d., kde i kak sze bodo oni bogati vcsili ? — Doszta lezsi, kak oni, ki szo njim podvrzseni, je odgovoro nas szvetnik. — Pa kak je to mogocse ? — Vcsaszi vam povem. Poszliihsajte : Oni, ki szo bogavnoszt duzsni, szo navadno szamo ednoj personi podvrzseni tak, ka csi njim sto drugi kaj zapovedava> ali zsele od njih, to szamo z dopiisztsenjom one prve per-sone szlobodno vcsinijo; oni ki szo naprejposztavleni, doszta vecs prilike majo za bogavnoszt, ar vnogim zapo-vedavajo, pa kda zapovedavajo, te ztem tiidi bogajo. — Kak bi pa to bilo, ka te bogajo, kda zapovedavajo ? — Tak, ka szi pri vszakoj zapovedi, stero drugim dajo, premiszlijo, ka je to njihova duzsnoszt zapovedati, csi sze njihovim podlozsnim vidi, ali ne pa z tem premis-lenjom je te njihova zapoved iz bogavnoszti zhajala, stero bogavnoszt szo Bogi duzsni, ki je nje drugim naprejposz-tavo ino od njih zsele, naj poleg njegove vole zapovedavajo. Takse bogavnoszti sze escse vladarje lehko navcsijo, ki zaisztino ne imajo driigoga vise szebe, szamo Boga. Po pravici pa vszaki cslovek ma nikoga vise szebe, komi je bogavnoszt duzsen ; csi driigoga ne, koncsi szvo-jega szpovednika. Pa csi njega boga, sze tiidi navcsi po-mali jakoszt bogavnoszti. Szveti Peter apostol pise od bogavnoszti, stero tiidi more meti, csi szamo scse, vszaki cslovek, etak rekocsi: »Podvrzsite sze vszakomi sztvorenji za volo Boga". (I. 2, 13.) Po toj bogavnoszti vszi szliizsabnicje eden ovoga posztanemo ino bogamo eden ovoga za volo liibeznoszti Boga. Szv. Ferencz je to tiidi drzsao vu szvojem zsivlenji. Csi je z kem kaksi poszel meo, sze je vszikdar tak opo-nasao, kak csi bi on bio te podvrzseni. Nikdar je ne koga zavrgeo, vszakoga je trplivno poszliihsao, nikdar je ne drtigomi vu recs vdaro, csi li ka ov takse gucsao, ka ne ta szlisilo vu njihov poszel. pa je tiidi nikse nemirov-noszli, ali nezadovolnoszti ne kazao, csi li ka je vnogo driigoga dela csakalo na njega. Csi szo ga pitali, kak more taksim praznim gucsom szvoj csasz deliti, je mirno od-govoro : — Bog zsele, naj zdaj to poszliihsam. On zna ka za dobroga z toga voprinesze. Kda to delam, te szam drugo ne duzsen csiniti. Vola bozsa je nasa szredina, okoli stere sze moremo zdrzsavati z našim szrcorn ; zviin bozse vole je pa szamo nemirovcsina ino nezadovolnoszt. Szamo vu szebi sze razmi, ka bogati je szamo te szlobodno, csi sze nika grehsnoga ne zapovedava. (bi.) Drobiš. — Društvo na pomocs krscsanszkih novin sze je nasz-tavilo vu Budapesti, naj bodo nase novine tiidi tak mocsne, velke ino dobro piszane, kak szo one naših neprijatelov. — Liibi cstevci ! mi szarao ete mali Marijin lisztec mamo, dajte ga voziti, preporacsajte ga vasemi rodi ino vašim szpoznancom, ka sze razširi. Pa zakaj ? Zato ar sze de-nesnji den vszakovrsztna kriva, szv. matericerkvi protivna ino brezverna mislenja širijo med narodom vu govori ino stampi pa proti tem krivicam ne imate orozsja vu roki, csi ne poznate vcsenja szv. materecerkve, csi ne vete ni-kaj od szveta. Dobre novine szo vszakdenesnja predga, stero cslovek lehko v zsepi z szebom noszi. — Ne pravoga veszelja na szveti, tak sze tozsi z Amerike dovica Russel Lage millionera. Ta zsenszka je 375 million herbala, z toga je zse 75 million razdelila pa njoj je zsivlenje li celi pekeo za volo Judih, sterih k njoj pro-szit hodijo. Nancs sze ne szenja liidem — pravi ona, — kelko nevole ma eden millioner. Mi szmo najneszrecsnesa sztvorenja borsa. Okoli celoga ograda hizsicske ma, kde szo nocs i den csuvarje, ka niscse ne pride k njenomi gradi pa zato, ki proszili scse od nje, li pride notri po niksoj poti. Vszi csuvarje, policaji ino pszi nikaj ne valajo. Nancs sze szpreh&jat nemre idti vu szvoj pungrad, ar de jih vcsaszi puno okoli nje, ki ne bodo proszili, nego sze vcsaszi protili. Ednoj soli je dala niksi dar pa szo jo pozvali na blagoszlavlanje sole, pa bi tiidi sla, csi jo edna zsenszka ne bi vu pungradi eden den prle protila, ar je ne štela od nje kupiti nikajvredno blago za drage peneze. Tak pa zdaj ne viipala idti, ar sze je bojala, ka bi sze njoj pri toj szlovesznoszti escse kaj hiisega zgodilo. Zdaj de sla v Newyork sztauuvat, kde z celov vojszkov da csu-vati szvojo hizso od zviina, od znotra pa vsze puno szkriv-nih policajov ma. — Kak je nam dobro, ka ne imamo ni-kaj, ka nam tudi ne vzeme niscse nikaj ! Prava zadovol-noszt je vu dobroj diisnoj veszti pa ne vu bogasztvi. — Novi porgarmester, to je poglavar, sze je zebrao v Rimi na konci preminocsega leta. Nathan njemi je ima. Sto ne bi szpoznao v tom imeni zsidova ? Pa ne szamo, ka je zsidov, uego tudi glava vszeh taljanszkih szlobodnozidarcov. Zato je poglavar Rima varosa posz-tano. Ja, te pa rimszki mesztjanje nevejo drugoga zeb-rati, bi szi vnogi miszlo med našimi cstevci ? Znali bi, szamo ka szo taksi, kak vnogi med našimi szlovenci, kda je potrebno vosztopiti za krscsanszke pravice, etak gucsijo : „Eh, ka bom to tam hodo, vej jih je zadoszta tam" pa lepo doma szedijo tecsasz, ka nepriatelje zsetvo majo. Je v Rimi zadoszta bogabojecsih i poštenih liidih, ki escse dendenesz nazaj zselejo szebi papinszko vlado i ravnanje, nego mlacsni szo pa szi ne vzemejo vo tala zadoszta vu ravnanji szvojega meszta, zato edna mala truma nepriatelov mogocsa njim na sinjek posztaviti tak-sega poglavai'a, steroga po pravici nikomi ne trbej. Szombathely, Cerkvena Stamparija Posta reditela- K. Ika. Notri szam poszlao, ka sze kliclie napravijo ; malo tezsko ide, stamparija je prevecs draga. Zsele szam vszem szpuno. Zdravo ! Znam v rnajusi ednoga. „__ H. J. Cserenszovci. Ne razmim vaso z Bpesta poszlano karto. Z K. voga racsuna szam to vido, ka szam vam naznano. Racsun je zadnjega decembra szklenjeni. K. A. G. Lendava. Hvala za trud tiidi od moje sztrani. Szamo mrzla krv, kaj stecs pride ! P. gr. L. L. Bacs. Hvala na piszmi — kda bode slo, Vam sze popascsim naznaniti. 0. J. Belatinci. Ne mogocse ! Znotrasnji zroki proti gucsijo Vašim glaszom. Imenuvani znam li csednesi ? Spg. J. P. Jegenyes. Szrcsna hvala za trud. Viipam sze, ka zdaj vsze dobro bode. C. J. Bridgeport. Naszlov szam prepiszao, knige pridejo — malo poterpezslivoszti proszim.