OBČNI ZBOR SINDIKATA
Na občnem zboru sindikata, ki je bil v soboto, 27. II. 1982 v dvorani na Stavbah, se je zbralo skoraj 200 delavcev.
Po obširnem poročilu, predsednice konference sindikata Ane Povše, o delu sindikata v pretekli mandatni dobi (delo tega smo lahko sproti spremljali v Predilcu in v Informacijah), je podpredsednik Anton Požek, malo kasneje smo ga izvolili za predsednika konference sindikata, poročal o planu dela sindikata za naslednje obdobje. Plan je razdeljen na posamezna področja in je prav, da se z njim seznanimo.
Program dela konference sindikata
Uveljavljanje delegatskih odnosov
Po družbeno-politični aktivnosti, ki sc je odražala v uspešno končanih pripravah na volitve ocenjujemo, da bo potrebno po izvedbi volitev ustvariti podlago in politične pogoje za dejansko oživitev delovanja temeljnih organizacij. Naj nam bodo v poduk vse slabosti, ki so se izkazale v uveljavljanju delegatskega sistema v obdob-
ju 1978—82. Z novimi izkušnjami bomo okrepili vlogo delegacij in delegatov.
Uveljavljanje sistema družbenega planiranja
Ssistem planiranja smo v Predilnici sproti dograjevali in usklajevali z realnimi možnostmi in potrebami tako, da spreminjanje in dopolnjevanje ni bilo potrebno. Po končani investiciji v lanskem letu smo
si za plan investicij za to leto in srednjeročno obdobje temeljito pripravili ih ga tudi predelali na SDS. Z vidika proizvodnje smo se vključili tudi v med-
narodno delitev dela, predvsem pa z željo, da bi naše proizvode izvažali čim bolj Analizirano.
Pri razporejevanju dohodka delamo skladno z dogovorom za leto 1982 in se pri tem trudi-
Nadaljevanje na 2. strani
Izvolili smo delegate
V	naši delovni organizaci-
ji smo 11. marca izvolili 15 delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in 63 delegatov v posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in sicer za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo, zaposlovanje, raziskovanje in invalidsko-pokojninsko	zavarova-
nje.
Volišča so bila odprta od 4. do 16. ure oziroma od 5. do 17. ure. Volilni odbori so poskrbeli, da so bila ta dan volišča slavnostno okrašena.
V	volilni imenik je bilo skupno vpisanih 1034 volilcev, od tega je glasovalo 942 volilcev
ali 91,1%. Na glasovanje ni prišlo 92 delavcev, od teh jih je bilo bolnih in na porodniških dopustih 65, zaradi letnih dopustov in drugih opravičenih odsotnosti ni glasovalo 19 delavcev.
Šestim moškim, ki so na od-služenju vojaškega roka je volilna komisija poslala glasovnice, od katerih smo dobili 5 izpolnjenih glasovnic.
Delavke oz. delavec, ki so bili v bolniškem staležu, porodniškem dopustu oziroma na rednem dopustu, smo pismeno obvestili o volitvah.
Volilni rezultati po posameznih voliščih
I. volišče — čistilnica, melan-žirnica, čistilnica odpadkov, mikalnica, predpredilnica, če-salnica, tehnično in admini-
mnn

T

»^IZtifcbruarja letos nas je obiskal predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. (Foto: B. Bizjak)
strativno osebje proizvodnega sektorja
skupno število volilcev 186 glasovalo je 171 ali 91,7%
II. volišče — predilnica bombaža in sintetike ter rezerva predilnice
skupno število volilcev 301 glosovalo je 267 ali 88,5%
lil. volišče — sukalnica, su-kalnica efektnih sukancev, vla-galnica, zbiralnica cevk, rezerva sukalnice
skupno število volilcev 285 glasovalo je 255 ali 89,2%
IV. volišče — vzdrževanje, pisarniški delavci (kadrovsko-splošni sektor, komercialni in finančni sektor), transportni delavci, pomožno osebje in obrat družbene prehrane skupno število volilcev 262 glasovalo je 249 ali 95%
Na vseh voliščih so bili izvoljeni vsi predlagani delegati, katerih imena smo objavili že v 3. številki Predilca.
Program dela konference sindikata
Na občnem zboru sindikata se je zbralo skoraj 200 sodelavcev. (Foto: B. Bizjak)
Nadaljevanje s 1. strani
mo, da oblikujemo takšno politiko cen, ki bo podrejena uveljavljanju ciljev politike ekonomske stabilizacije in krepitev gospodarstva.
Uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela
Tudi na tem področju smo že precej naredili, vendar se s stanjem ne sememo zadovoljiti. Poleg sedanjega pravilnika, povečanja nekaterih dodatkov in uveljavljanja novih je naša pozornost usmerjena predvsem na izdelavo obremenitev in gibljivega fronta po-služevanja v skoraj vseh oddelkih. Veliko pričakujemo od nove organizacijske sheme s katero je povezana reorganizacija nekaterih služb. Vsi ti urepi pa ne bodo imeli pravega
smisla, če ne bo ustrezno prirejen tudi naš sporazum, ki regulira stvari s tega področja.
Nadalnje uveljavljanje samoupravljanja
Po ustanovitvi SDS smo dobili ustrezno podlago za krepitev samoupravljanja. V prihodnjem obdobju pa bomo morali voditi posebno aktivnost za boljše vsebinsko delovanje teh skupin. Delovne skupine bodo morale izgubiti značaj skupinskega sestanka. Ocenjujemo da so podani vsi pogoji tudi za kvaliteto teh sestankov saj je zaupanje in samozavest teh ljudi že precej napredovala.
Zaposlovanje in delovna razmeija
Vsi opažamo, da je ukrep O DR, ki je bil sprejet kot po-
sledica poslovne politike PL, da začasno ne sprejemamo novih delavcev prišel do faze, ko se je potrebno odločiti ali s tem nadaljevati ali ne. V sindikatu ocenjujemo, da je potrebno na nekaterih delih in nalogah ljudi le sprejemati, ker je nevzdržno, da zaradi neke splošne usme-
ritve trpi proizvodnja. Zavzemamo se za to, da delo disciplinske komisije še bolj okrepi, ODR pa naj bo pri sprejemanju novih delavcev še bolj izbirčen. S tem bomo dosegli, da bodo v Predilnici delali samo delavci, ki želijo in znajo delati.
Dvanajst kongresov jugoslovanskih komunistov
PRVI KONGRES V SVOBODNI DEŽELI
Do naslednjega, petega kongresa komunistične partije Jugoslavije je minilo celih dvajset let. V tem času se je zgodilo mnogo prelomnih in odločilnih dogodkov. Prav gotovo pa je najpomembnejši tisti, od avgusta, leta 1937, ko je Josip Broz-Tito postal generalni sekretar KPJ. Krmilo partije, ki ga je takrat vzel v svoje roke je vodil zanesljivo in do konca skozi vse viharje. Partija se je krepila iz dneva v dan, iz leta v leto. Josip Broz je vztrajal pri trdni enotnosti partije in pri zavestnem in discipliniranem izpolnjevanju nalog.
S Titovim prihodom na čelo partije so bile končno odpravljene frakcionaške težnje, ki so toliko škodile ugledu in moči partije. Zaradi novega načina dela partije, njene povezanosti z ljudskimi množicami in dejstva, da je vodstvo na domačih tleh, je partija na čelu z Josipom Brozom-Titom lahko izvedla oboroženo revolucijo in ustvarila možnosti nadaljnega razvoja.
Ko je postala dežela svobodna, je partijo čakala bitka za obnovo opustoi enega in uničenega, bitka za novo družbo. V deželi je vladala velika volja in marljivost vseh delovnih ljudi. In ko je kazalo, da smo največje težave prebrodili je prišlo do resolucije Informbiroja, ki je zahtevala, da se odrečemo sebe in svo-
jega, da pozabimo padle žrtve, težave, ki smo jih prebrodili. Nova Jugoslavija se je znašla v velikih težavah. Ob trenutkih je kazalo, da ni nobenega izhoda.
V takšnih pogojih je bil organiziran peti kongres KPJ; po oceni mnogih, najvažnejši, ne le za partijo, temveč tudi za celotno Jugoslavijo. Kongres je bil v Beogradu, v Domu garde, od 21. do 28. julija 1948. Naša partija je takrat štela 648 tisoč članov in 51 tisoč kandidatov.
Njih je zastopalo 2.344 delegatov. Prišli so iz tovarniških hal, z njiv, iz šol, iz kasarn . . . Skoraj vsi so bili udeleženci nedavno minule vojne. Bili so priče zgodovinskih dogodkov, zavedali so se kaj so žrtvovali in kaj so dobili in kaj bi s sprejetjem resolucije Informbiroja izgubili.
Peti kongres je imel obširen dnevni red: politično poročilo CK KPJ; poročilo o organizacijskem delu KPJ; poročilo o agitaciji in propagandi; KPJ v boju za novo Jugoslavijo, za ljudsko oblast in socializem; predlog načrta statuta in programa KPJ. Tov. Tito je takrat obširno poročal o vseh najpomembnejših dogodkih, ki so sc pripetili od ustanovitve partije pa do leta 1948. Generalni sekretar je pravzaprav tako, s kritično analizo zmag in slabosti, težkih na-
pakinvelikihuspehov KPJ,orisal pot njenega revolucionarnega in političnega dozorevanja. V tem kontekstu v referatu je bilo rečeno tudi o odprtem napadu Informbiroja ter Stalina na vodstvo KPJ.
Tito je dejal: »Tovariši, nimam namena, da bi kaj dosti polemiziral z resolucijo Informbiroja, v kateri je veliko laži. To je znano slehernemu našemu človeku, ker vsak naš človek pozna resnico. Vsakemu človeku v naši deželi je znano, da pri nas ne raste kapitalizem, ampak obratno, da gradimo socializem in to kar s hitrim tempom.«
To je glas resnice, glas naroda, ki je gradil lastno bodočnost.
Peti kongres je sprejel resolucijo o odnosu KPJ do Informbiroja. Ugotovljeno je bilo, da so kritike naperjene KPJ, neupravičene, netočne in napačne. Stališče kongresa do Stalinovega napada je imelo enoglasno podporo ne le komunistov ampak vseh delovnih ljudi in prebivalcev Jugoslavije. Pesem, »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«, ki je odmevala od gradbišč in iz kongresne dvorane, se je zlila v en sam glas. To je bil izraz zaupanja v patijo in tovariša Tita, dokaz te čvrste rasti partije med ljudstvom, izraz zavesti in lastne moči in odgovornosti za svojo usodo.
V času zasedanja kongresa KPJ je prihajalo do spontanega delovnega elana, do delovnih tekmovanj po vsej deželi, do preseganja delovnih norm. Pod vplivom Titovih besed je to akcijo spremljalo geslo: »Resnica mora zmagati.« Zavedali so se, da do resnice ne bo lahka pot, vedeli pa so, da bo zgodovina pokazala, da ima partija in Tito prav.
Na petem kongresu KPJ so sprejeli nov program in statut KPJ. Delegati so tudi sprejeli posebno resolucijo o osnovnih nalogah KPJ. V tem dokumentu so bili komunisti pozvani k »upornemu boju proti vsem birokratskim m drugim metodam, ki zavirajo pridobivanje množic in razvoj njihove iniciative v graditvi socializma.«
Za oceno pomembnosti partijskega kongresa lahko uporabimo Titove besede, ki jih je takrat rekel: »To je prvi kongres s katerega prihaja naša partija tako močna in enotna kot še nikoli. Ta enotnost je dosežena po dolgotrajnih naporih tako proti različnim frakcijam, skupin, ki so dolgo vrsto let razjedale partijski organizem, kot po bitki za čistost partije, za teoretično in politično dvigovanje članov, za boljševi-zacijo naše partije.
(se nadaljuje)
D. Majstorovič TANJUG
Predstavljamo vam predsednike osnovnih organizacij in konference sindikata
Na občnem zboru sindikata smo izvolili nove člane in predsednike osnovnih organizacij in konference sindikata. Njihova imena smo že objavili, da pa bi vsak poznal predsednika svoje osnovne organizacije in pa predsednika konference sindikata vam jih še predstavljamo. Prosili smo jih, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj v zvezi z njihovim delom v naslednji mandatni dobi. Kaj smo jih vprašali, lahko razberete iz njihovih odgovorov, za katere se jim tudi zahvaljujemo.
Povedali so:
Stanovanjska problematika in socialna varnost delavcev
Predilnica Litija razpolaga s 470 stanovanjskimi enotami, v izmeri 21.972 kv. m stanovanjske površine. Iz tega vidimo, da je bila in je še vedno, skrb za urejanje stanovanjskega vprašanja našega delavca poglavitno načelo. Stanovanja smo vedno naročali po željah in potrebah prosilcev na prednostni listi. Odkar imamo vpeljan sistem točkovanja stanovanj smo dosegli tudi to, da stanovanja dobivajo le najpotrebnejši. Kljub veliki skrbi, pa je bilo zaradi velike fluktuacijc delovne sile število prosilcev precejšnje. Pričakujem, da sc bo stanje zaradi že znanih ukrepov popravilo, saj bomo tudi v tem letu za stanovanja namenili izdatna sredstva.
Delovni pogoji sc iz dneva v dan izboljšujejo v okvirih naših možnosti in posebnosti dela v tekstilni industriji. Težkih pogojev, ki jih ne moremo odpraviti, želimo vsaj omiliti. Imamo urejeno toplo malico in kosilo. Več strokovnih delavcev pa skrbi za to, da sc ti pogoji nenehno izboljšujejo. Lahko trdimo, da imamo dovolj zmogljivosti za letovanje, oddih in rekreacijo naših delavcev. Namenjamo znatna sredstva za vsakodnevno rekreacijo, vendar jih še nismo pravilno izkoristili saj je trenutno to rekreacija za ožji krog ljudi v katerem žensk skoraj ni. V prihodnjem obdobju bo potrebno razmisliti tudi o nekom, ki bi se organizirano ukvarjal z rekreacijo in kulturo. Kulturno življenje je omejeno samo na manjši krog delavcev. V tovarni bomo morali organizirati več abonmajev in organiziranje drugih predstav, ter oživiti
skupine, ki so nekdaj že zavzeto delale na kulturnem področju.
izobraževanje
V letu 82 bomo ponovili akcijo s katero želimo organizirati in pomagati delavcem, da končajo vsaj osnovno šolo in da nadaljujejo izobraževanje skladno s potrebami naše organizacije. Organizirali bomo tudi izobraževanje delegatov in delegacij, ter s tem ustvarili pogoje za uspešno delovanje na vseh ravneh.
Informiranje in politična propaganda
Informiranje v Predilnici je dobro razvito, vendar moramo doseči to, da o delu OO in konference ne piše le predsednik ali pa so to suhoparni izvlečki iz zapisnikov. O delu, življenju in problematiki naj pišejo delavci sami. Za vspodbuditev tega načela predlagam, da se novi izvršilni odbori OO na prvi seji pogovorijo o dopisovanju v naše glasilo.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadalnja krepitev SLO in DS bo konferenca OO in njeni organi oblikovali predvsem s sledečimi akcijami:
— usposabljanje članov in vodstev OO za delo v obrambnih pripravah DS; sodelovanje sindikata v obrambnih pripravah v KS; sodelovanje pri odpravljanju in preprečevanju pojavov izrednih razmer in ob-vladova-pju posameznih primerov v naši tovarni; stalno bomo spremljali varnostno-po-litično oceno v tovarni; odpravljali vzroke, možna žarišča, ki lahko izzovejo izredne razmere.
ANTON POŽEK - predsednik konference sindikata
»Zveza sindikatov je organizacija delavcev, ki aktivno in organizirano uresničuje razne skupne interese delovnih ljudi. Prizadeva si za izboljšanje de-
Anton Požek
lovnih in življenjskih pogojev ter skrbi za zaščito družbenih dobrin v delovni organizaciji.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja je vloga sindikata še posebno pomembna. Program dela, ki smo si ga zastavili na občnem zboru, bomo uspeli realizirati le ob sodelovanju vseh zaposlenih ter s pomočjo družbeno političnih organizacij v podjetju. Tako konferenca, kot tudi OO sindikata se bodo morale kot doslej, aktivno vključevati v izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Sindikat bo tudi v bodoče pobudnik več akcij v delovni organizaciji, tako glede dosega-
nja planskih nalog, varčevanja s surovinami in pomožnim materialom, izboljšanja delovne discipline ipd. Pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela bo treba iskati pravilen sistem nagrajevanja, izdelati obremenitve in uvesti gibljiv front poslu-ževanja strojev, kjer so za to pogoji. Pri zaposlovanju bo potrebno stremeti za tem, da bomo sprejemali le dobre delavce in še te le za potrebe proizvodnje. Informiranje je v Predilnici dobro razvito, vendar bi bilo razveseljivo, da bi se število dopisovalcev povečalo.
Glede discipline pa bi bilo dobro posvečati več pozornosti delu oz. nedelu med delovnim časom in ne le prihodom, odhodom in neopravičenim izostankom.
Naša pozornost pa bo veljala tudi sklepom 3. konference ZSS. Med drugim bomo morali povečati prizadevanja za preprečevanje nastanka invalidnosti naših delavcev. Prav tako bomo vztrajali, da se proučijo možnosti uvedbe beneficirane delovne dobe za delavce na določenih delih in nalogah v tekstilni industriji.«
MARJAN SONC - predsednik
00 sindikata ostale službe
»V naslednjem mandatu moramo delo sindikata prenesti na osnovne' organizacije. Zavzemati pa se moramo za takšne načine delovanja osnovnih organizacij, ki bodo zahtevali vključevanje vseh delavcev in ne le izvršnega odbora ali le predsednike osnovnih organizacij.
V zadnjem letu smo po ustanovitvi samoupravnih delovnih skupin na področju samouprav-
(Nadaljevanje na 4. strani)
»zrn®M
Delovno predsedstvo občnega zbora sindikata. Od leve: Marjan Sonc, Adolf Pajtler, Vlasta Grom, Martina Kralj, Danilo Cvetežar, Anton Požek in Meta Krnc. Pred mikrofonom je predsednica konference sindikata Ani Povše, bere obširno poročilo o delu sindikata v minuli mandatni dobi. (Foto: B. Bizjak)
Predstavljamo vam predsednike osnovnih organizacij in konference sindikata
(Nadaljevanje s 3. strani)
ljanja veliko pridobili. Vsak delavec se lažje vključuje v razprave in s svojimi predlogi pripomore k razrešitvi marsikaterih problemov. Člani novoizvoljenih izvršilnih odborov osnovnih organizacij bodo skrbeli za aktivne razprave in vodili sestanke samoupravnih delovnih skupin v vlogi sindikata. To pa so predvsem samoupravne odločitve v zvezi z ustvarjenim dohodkom in njegovim razporejanjem, kakor tudi z delitvijo osebnih dohodkov. Pomembna pa so tudi vprašanja delovnih in življenjskih pogojev in drugih vprašanj socialne varnosti.
Osnovne organizacije sindikata se bodo morale zavzemati za aktivno vključevanje v stabilizacijska prizadevanja in skrbeti za doslednejšo izpeljavo stabilizacijskega programa. Zaostriti moramo odgovornost do dela in za neizpolnjevanje nalog ustrezno ukrepati, česar pa se premalo poslužujemo.
Marjan Sonc
Glede delitve osebnih dohodkov se bomo zavzemali za takšen način delitve sredstev, da bo tudi osebni dohodek delavcev v skupnih službah odvisen od njihovega dela in tako dosežena večja motivacija vsakega posameznika za boljše delovne uspehe.
Na splošno nam dela ne bo manj .alo. Da pa bomo lahko uresničili začrtane cilje, se moramo ustrezno organizirati in z demokratičnimi odnosi ter s kolektivnim delom odločujoče prispevati k smotrnemu gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi.«
BORUT KOMOTAR - predsednik 00 sindikata predpredilnice
»V pogojih gospodarjenja, ki trenutno vladajo je vloga sindikata nedvomno izrednega pomena. Osnovne naloge, ki nas čakajo terjajo od vseh nas organizirano akcijo predvsem na področjih kot so: nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja; skrb za povečanje produktivnosti dela, smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo ter s tem za stalno rast življenjskega in druž-
Borut Komotar
benega standarda delavcev; uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela; uveljavljanje delegatskih odnosov; ustvarjanje možnosti za objektivno in učinkovito informiranje; skrb za nenehno izobraževanje delavcev; usmerjanje kulturnega življenja delavcev; nadaljnja krepitev družbene samozaščite.
To je le nekaj pomembnih nalog, ki nas čakajo v obdobju, ki je pred nami. Nedvomno bo mogoče te naloge izpolniti le ob najširši podpori članov sindikata kot tudi strokovnih služb.
Izredno pomembno za delovanje na vseh teh področjih pa se mi zdi to, da zaživi delo izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Zavedati se moramo, da je izvršilni odbor sindikata kolektivni, demokratični izvršilno-politični organ v katerem imajo vsi člani enake pravice in enako odgovornost za njegovo delo. Ne glede na kolektivno delo in odgovornost izvršilnega odbora pa je potrebno za dobro delo predvsem smiselno porazdeliti delo med vse člane izvršilnega odbora.
Za realizacijo programa, ki smo si ga zadali na občnem zboru bo vsekakor potrebno veliko truda, vendar ob skupnem zavedanju tega, daje OO sindikata mesto kjer delavci izražajo, soočajo in usklajujejo svoje interese in težnje se mi zdi da je tudi ta program mogoče realizirati.«
Franc Stopar
FRANC STOPAR - predsednik 00 sindikata sukalnice
»Funkcija predsednika OO sindikata je predvsem v današnjih gospodarskih pogojih precej težka in odgovorna in bo terjala precej truda in volje. Glede na to, da pa je sindikat najbol j množična delavska in družbenopolitična organizacija in da smo vsi vključeni v njo prostovoljno, pričakujem tako od članov kot od konference sindikata ter nadzornega odbora tesno sodelovanje in pomoč. Vsi vemo, da bo prihodnje obdobje še težje in prav ta daje vsem OO sindikata še težje naloge in obveznosti in brez tesnega sodelovanja vseh članov ter strokovnih služb ne bo uspeha.
Na prvo mesto bi tudi jaz postavil stabilizacijska prizadevanja; še smotrnejšo izrabo dragih surovin, rezervnih delov itd., še boljše izkoriščanje delovnega časa, skratka vse, kar sodi k še boljšim delovnim in poslovnim uspehom, kajti če bomo uspeli tu, potem smo v veliki meri rešili tudi že socialno problematiko.
Program sindikata je na vseh področjih dovolj široko zastavljen in če ga bomo uspeli realizirati, kar mislim, da ob podpori vseh nas bomo, potem sem prepričan, da se bo naše delo po preteku mandata dalo opaziti in oceniti.«
31648 yu litex
10211 yu krusik rbt
DRAGO KOVIČ - predsednik 00 sindikata predilnice
Ko prevzemam nalogo predsednika OO sindikata, se zavedam, da mi je naložena naloga in odgovornost vodenja organizacije, za nadalnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in položaja delavcev v njem, v času zaostrenih pogojev gospodarjenja. Zavzemal se bom, da bo OO sindikata predilnice dajala vso podporo vsem sprejetim ukrepom, in da bo pobudnik vseh akcij v DO v borbi za večjo produktivnost in stabilizacijo gospodarjenja. Sodelovanje in izvajanje akcij za varčevanje s surovino, pomožnim materialom, polno izkoriščenost delovnega časa bo naša vseskozi osrednja in stalna naloga. Kot prvo, pa se bo sindikat še nadalje zavzemal za socialno varnost delavcev, poleg ostalih nalog in aktivnosti. To so: obravnava zaključnih računov, obravnava zahtevkov za varstvo pravic delavcev, evidentiranje delegatov za delavski svet, za sindikat, ter delegacije za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti.
Od članov izvršilnega odbora pričakujem sodelovanje in po-, moč pri oživitvi OO, kar je pogoj, da bo OO pobudnik in nosilec akcij sindikata, to pa je tudi ena glavnih zastavljenih nalog v programu dela sindikata Predilnice Litija. S skupnim delom izvršilnih odborov in konference sindikata upam, da bomo zmogli realizirati program, ki smo si ga zastavili na občnem zboru.
Drago Kovič
2.437	6.3.82
ženama vaseg kolektiva čestitamo praznik 8 mar'
ak. sindikata ro trn. krusik-vatjevo
Iz tovarne Krušik iz Valjeva so nam poslali telegram, s katerim čestitajo ženskam iz naše tovarne za 8. marec, praznik žena.
Obiskal nas je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner
Goste je pri vratarju sprejel glavni direktor Jože Mirtič. (Foto: B. Bizjak)
V sredo 24. februarja je obiskal Litijo tov. Vinko Hafner — predsednik slovenskih sindikatov s sodelavci. V programu njihovega delovnega obiska je bil tudi ogled naše delovne organizacije in razgovor s predstavniki sindikata, drugih DPO in vodstva podjetja.
Po prihodu v tovarno so si gostje najprej ogledali naše proizvodne obrate, kjer je tov. Hafner pokazal veliko zanimanje in poznavanje dela v tekstilni industriji. Po končanem ogledu smo na delovnem sestanku uvodoma najprej predstavili Predilnico. Tov. Hafnerja je še posebej zanimalo, kako v naši delovni organizaciji rešujemo pro-
blematiko zaposlovanja ostarelih delavk, problem nočnega dela, nagrajevanja po delu in kako razvijamo samoupravljanje.
Na razgovoru smo razpravljali o možnosti uvedbe be-nificirane delovne dobe za nekatera dela v tekstilni industriji. Zavzeli smo se tudi, da se pri oblikovanju republiške zakonodaje, ki ureja področje pokojninskega zavarovanja delavcev, vsestransko proučijo vsi vidiki podaljšanja delovne dobe za ženske, ki bi želele nadaljevati z delom po dopolnjenih 35 letih dela. Zavedamo se namreč, da se te možnosti prav gotovo ne bodo posluževale delavke, ki delajo dol-
Ko si je tov. Hafner ogledoval proizvodne obrate, je pokazal veliko zanimanje in poznavanje dela v tekstilni industriji. Desno od njega je sekretar republiških sindikatov Ivan Godec, levo glavni direktor Jože Mirtič. (Foto: B. Bizjak)
Glavni direktor Jože Mirtič strojih. (Foto: B. Bizjak)
z Vinkom Hafnerjem ob česalnih
gib 35 let za strojem, v nočnem delovnem času, v ropotu ...
Čas, ki je bil predviden za obisk v Predilnici je kar prehitro minil, saj snovi za razgovor ni zmanjkalo. Naše goste so čakali še delavci v TOZDU Usnjarna Šmartno, zato so se morali posloviti.
Na popoldanskem razgovoru s predstavniki DPO iz občine je tov. Hafner med drugim tudi menil, da bi morali v Predilnici v nadaljnem razvoju in z naložbami postopno zmanjševati obseg nočnega dela, čeprav bi se zato izkoriščenost strojev nekoliko zmanjšala. A. Povše
Čas za razgovor je prehitro minil. Veliko odprtih vprašanj je še ostalo. Toda gostom se je mudilo v tovarno usnja v Šmartnem. (Foto: B. Bizjak)
Petek, 5. marca 1982. — Sodelavke iz predilnice 3. izmena so se tega dne zadovoljno vračale od malice. Kaj se ne bi, saj je bila na »sporedu« dobra kurja obara.
REKLI SO ...
Odgovori na vprašanja in pripombe delavcev ob obravnavi zaključnega računa
Ob sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto je delavski svet obravnaval tudi pripombe, ki so jih dali delavci na sestankih samoupravnih delovnih skupin, ob obravnavi poslovanja za preteklo leto. Sprejel je odgovore na pripombe, ki jih je oblikoval izvršilni odbor po posvetu s strokovnimi službami, in jih objavljamo v celoti. Vprašanja in pripombe smo objavili v prejšnji številki Prcdilca, pod enakim naslovom.
Res je da so delavke v su-kalnici pri predelavi rotorske preje bolj obremenjene, ker ima ta preja nižjo trdnost in se bolj trga. Čeprav je porazdelitev obremenitev težko izvesti, so v sukalnici vseeno pripravili obremenitve na klasičnih sukalnih strojih s katerimi želijo doseči to, da bo bolj obremenjena delavka dobila tudi več osebnega dohodka. Poskusno bodo z novim načinom začeli predvidoma meseca marca. Klasični sukalni stroji so prvi na vrsti zato, ker se prav v tem trenutku stroji premeščajo in je tudi trenutek za izpeljavo takšnih zamisli najbolj ugoden. Obremenitve na drugih strojih bodo prišle na vrsto malo kasneje, ko bodo videli kakšne rezultate daje ta prvi poizkus. Znano pa je, da bo porazdelitev obremenitev na DD sukalnih strojih težje izvesti, ker so stroji tako razporejeni, da bi prenašanje obsega poslužcva-nja zahtevalo več hoje kot dejanskega dela.
Po treh mesecih, ko je sistem tehtanja na avtomatih izpeljan in preizkušen, bodo tudi za previjalne avtomate določili obremenitve in s tem povezan gibljivi front posluževanja ali pa precejšnje razlike v osebnih dohodkih zaradi različnih obremenitev.
Pri vsem tem pa se moramo zavedati tudi tega, da delavke poslužujejo stroje kjer je izračunana obremenitev tudi 50 do 70% in je razumljivo, da sc bo obseg posluževanja na teh strojih povečal. Sicer načrtovanega povišanja produktivnosti ne bomo mogli uresničiti.
Včasih se dogaja, da prihaja do odpadkov zaradi poškodovanih cevk /. avtomatskih prevajalnih strojev, na kar je opozorila SDS sukalnice. Poškodovane cevke se občasno izločajo iz obtoka. Ker pa je v predilnici oz. v sukalnici novih cevk na zalogi le omejena količina, zaradi znanih vzrokov (uvoz), je treba delavke tudi opozoriti na pravilno in smotrnejše ravnanje s tem materialom. Možno je, da včasih kakšna previjalka uporabi poškodovano cevko, vendar bodo v sukalnici nadzor še poostrili.
Dejstvo je, da so pločevinaste posode v katerih dobivajo previjalkc prejo že stare okrog 10 let in izrabljene. Del teh poškodb gre pripisati vsakodnevni intenzivni uporabi, del pa neustreznemu transportiranju teh posod v oddelke. Mojstri so bili na ta problem opozorjeni in bodo kršilce predpisanih postopkov za transport začeli javljati disciplinski komisiji. Posode, ki so najbolj poškodovane in zaradi tega tudi najbolj nevarne za poškodbe že popravljajo v naši mehanični delavnici. Zaradi neustreznih materialov pa so te posode postale precej težje in so zaradi tega manj primerne. Vseeno smo se na IO dogovorili, da je treba pokvarjene posode sproti popravljati, dokler ne pride do realizacije zamisli, da uvozimo samo glavne dele za te posode, ostala dela pa izvrši obrtnik iz Litije.
Škarje, ki jih uporabljamo na avtomatsko previjalnih strojih in tudi druge so že naročene in jih bomo v kratkem dobili. IO opozarja na to, da je treba s škarjami gospodarno ravnati, ker so iz uvoza.
Na pripombo slabe opremljenosti mehanične delavnice je bilo sprejeto naslednje stališče:
— Opreme te delavnice res nismo izpopolnjevali v večji meri, ni pa ta problem kritičen, zato to ne sme biti vzrok, da obupujemo še predno smo s temi deli pričeli. Mehanično delavnico bomo v okviru naših možnosti in potreb obnavljali, zaradi smotrnosti proizvodnje pa smo se za nekatera zahtevnejša dela dogovorili s »Kovino« Šmartno, »Gradmeta-lom« in obrtnikom.
Na pripombo, da bi že morale strokovne službe predložiti program reorganizacije vzdrževanja je bilo ugotovljeno, da so ta dela nekoliko zastala zaradi drugih pomembnejših opravil v začetku leta, vendar bo program verjetno izdelan že v marcu. Pri tem gre za reorganizacijo proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja hkrati in pripombo SDS remont pred predilnice ne moremo upoštevati, ker je organizacijska shema celovita in ne
moremo izdvajati ene same skupine, četudi ta v teh razmerah dobro dela.
Na pripombo več SDS sektorja vzdrževanja in še drugih je bilo ugotovljeno, da je res razlika med posameznimi kategorijami opravil. Do razlike je prišlo zavestno, zaradi povečanja nekaterih dodatkov in vpeljave novih, za katere smo sc skupaj dogovorili z referendumom. V primeru, da bi vzdrževalci in druge nekatere kategorije delali na izmenah in v nočnem času, bi jim vsi navedeni dodatki pripadli in bi s tem precej omilili razliko, ki sicer nastaja. Neprimerno pa bi bilo, da bi s spreminjanjem točkovnih ocen tem profilom delavcev nadoknadili razliko, ki nastaja med posameznimi delovnimi mesti. Takšne odločitve pa so tudi v skladu s splošnimi
družbenimi usmeritvami za boljše nagrajevanje težjih pogojev dela.
Pripomba kadrovsko splošnega sektorja glede zaposlitve delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo je utemeljena. Rešitev že dalj časa iščemo, izvršilni odbor pa je imenoval delovno skupino, ki bo pripravila konkretne predloge. Dokler pa ne bodo dani vsi pogoji za ustanovitev dejavnosti s katero bi se invalidi zaposlili, pa je treba vse delavce v skladu z ustrezno delovno možnostjo zaposliti v proizvodnih oddelkih za opravljanje lažjih del in nalog.
Kadrovsko splošni sektor bo preveril kako delavci, ki študirajo ob delu izpolnjujejo pogodbene obveznosti in ustrezno ukrepal.
OBČNI ZBOR IGD
»Tako kot že več let, se tudi letos veže občni zbor našega Industrijskega gasilskega društva z akcijo NNNP. Letos ima le-ta, za nas gasilce še večji pomen, ker daje poseben poudarek družbeni samozaščiti,« je na začetku občnega zbora, ki je bil v soboto, 6. 3. 1982, v restavraciji »Pošta«, dejal predsednik predilniškega gasilskega društva, Franc Mali.
V	nadaljevanju je med drugim poudaril, da bo naše društvo tudi v naprej posvetilo največ pozornosti preventivni dejavnosti za zavarovanje našega družbenega premoženja. Prav v naši tovarni je to pomembno, saj bi lahko zanetek (teh je. bilo v lanskem letu kar 30), ki bi se razplamtel, uničil vsa proizvajalna sredstva in surovine, naši delovni ljudje pa bi ostali brez dela. Usposobljenost naših delavcev in protipožarne službe je pripomogla, da smo se do sedaj uspešno borili proti večji škodi zaradi požara.
V	svojem govoru se je tov. Mali dotaknil še izobraževanja in usposabljanja gasilcev. Zahvalil se je tistim, ki so redno obiskovali gasilske vaje in grajal neredne sodelavce. Pred koncem jc še predlagal, da bi uvedli posebne nagrade — priznanja za tiste, ki so večkrat sodelovali pri zadušitvi zanetka požara, saj moralna priznanja vspodbujajo k aktivnejšemu delu in zavesti, da čuvamo svoje in družbeno premoženje.
M. M.
Zaposlene ženske v pokoj takrat kot moški
Člani zveznega sveta skupščine SFRJ so na zadnji seji podprli predlog, da se zaposlenim ženskam z zakonom omogoči delati tako dolgo kot delajo moški, seveda le, če to prostovoljno želijo.
Takoj naj povemo, da to ne bi bila obveznost ampak pravica, ki jo ženske lahko, vendar ne obvezno, uporabijo.
Ali drugače: veljavnih pravic s katerimi ženske odhajajo v pokoj s 35 leti delovne dobe, ali pet let prej kot moški, nihče ne ogroža. Te bodo še vedno ostale.
Zvezni izvršni svet je zadolžen, da pripravi predlog o izenačevanju žensk z moškimi v zvezi z odhajanjem v pokoj. Gre za spremembo dveh zakonov: o zvezni upravi in zveznem izvršnem svetu. Ta sprememba ne bi ogrožala ustavnosti omenjenih zakonov.
Saj pri tem ni neustanovno-sti, so dejali pri ustavnem sodišču Jugoslavije in v odgovornih sektorjih uprave. Glavni motiv je bil in ostaja, zaščititi žcnsko-delavko, upoštevati pa moramo tudi zahteve žensk, ki ne želijo izrabljati to pravico.
Skoraj pred dvema letoma je konferenca za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije podprla zahtevo nekaterih žensk, ki so zahtevale izenačenje pravic z moškimi pri odhajanju v pokoj po sili zakona. Takrat je bilo tudi rečeno, da je potrebno tudi pravico do dela opredeliti tako, da bo zagotovljeno dosledno
izvajanje ustavnega načela o enakopravnosti žena.
Konferenca se je močno zavzela za to, da je potrebno prekiniti z upokojevanjem žensk proti njihovi volji vse do takrat, ko se bo to vprašanje izkristaliziralo, oziroma reguliralo.
Medtem se je to že uredilo tudi z novim zakonom o delovnih razmerjih v republikah in pokrajinah. Res, dajevposamez-nih republikah in pokrajinah (Srbija, Vojvodina) predvideno, da se ženske pismeno izjavljajo če želijo pridobiti pravico oz. da želijo delati tako dolgo kot moški.
Ob tem pa je poudarjeno, da sedanja pravica žensk, da se lahko upokojijo pet let prej kot moški, ni ogrožena. Tudi v predlogu zakona o upokojitvah in invalidskem zakonu, ki bo sprejet konec aprila tega leta, ostaja ta pravica. Tako je predlagano, da pridobi delavec pravico do starostne prokojnine ko dopolni 60 let starosti (za moške) 55 let starosti (za ženske) in 20 let delovne dobe. Zavarovanec, ki ni dopolnil 20 let delovne dobe, pridobi pravico, kot je predlagano, do starostne pokojnine ko dopolni 65 (moški) in 60 (ženske) let in najmanj 15 let delovne dobe.
In končno, zavarovanec pridobi pravico do starostne upokojitve ko dopolni 40 (moški) oz. 35 (ženske) let delovne dobe, ne glede na svojo starost.
K. J.
Zanetki požarov v letu ’81
POT ŠTAFETE MLADOSTI
Štafeta bo 21. marca po svečani pospremitvi iz mesta heroja — Prilepa šest dni potovala po Makedoniji. 26. marca jo bodo od makedonskih vrstnikov prevzeli srbski, ki jo bodo nosili do 6. aprila. Takrat bo prišla v Vojvodino. Tam bo potovala do 12. aprila, nato jo bodo predali v Bosno in Hercegovino. Po šestdnevnem bivanju v Bosni in Hercegovini jo bodo prevzeli mladinci iz Hrvatske. V tej republiki bo ostala od 17. do 23. aprila, za tem pa se bo po sedemdnevnem potovanju po Sloveniji zopet vrnila v Hrvatsko.
Štafetno palico bodo 8. maja zopet prevzeli mladinci iz Bosne in Hercegovine, od 14. do 19. maja bo v Črni gori, za tem pa jo bodo prevzeli mladinci iz Kosova od tam bo od 23. maja do končne slovestnosti, ki bo 25. maja na stadionu JLA v Beogradu, ponovno potovala po Srbiji.
Tako bomo pričakovali in pospremljali svojo štafeto, in vse želje se bodo zlivale v eno — da vztrajno nadaljujemo pot bratstva in enotnosti za še srečnejšo bodočnost, da bodo tudi mladi, borci, kot nas je učil tov. Tito.	j petrov
8. marca so nas obiskali učenci iz osnovne šole Litija in s kratkim nastopom čestitali za dan žena svojim mamicam — predicam. Takole so nastopali.

V lanskem letu je bilo pri nas 30 zanetkov požara, kar je več kot leto poprej (23). Največ zanetkov je bilo v predpredilnici, — nekaj več kot 3 petine, sledi oddelek
LEGENDA:
1- PP.EDPRBDILNICA Z- PPKDILNICA BOMBAŽA J- SUKALNICA U- ČISTILNICA ODPADKOV S- GARAŽA
bombažne predilnice — šestina, v ostalih oddelkih pa petina vseh zanetkov letos.
Za primer škode po požaru imamo zgradbe in delovne naprave zavarovane pri Zavarovalnici Triglav. Lani smo vplačali 4.868.737,90 din požarne premije, požarno škodo pa smo uveljavljali le pri enem zanetku v višini 5.716,60 din, kar je 0,1% od vplačane premije. To kaže, da je zavarovanje pred požari pri nas dobro organizirano, saj naši delavci največkrat pravočasno zadušijo nastale zanetke.	M. M.
»Prekratka proslava,« so na koncu dejale sodelavke, ki so z zanimanjem sledile prisrčnemu sporedu. Vsake lepe stvari je hitro konec!
Letovanje na Veliki planini
Komisija za letovanje in družbeno prehrano objavlja razpis za letovanje v počitniški koči na
Veliki planini za čas od 15. maja do 15. novembra 1982. Prijave bo zbirala tov. Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju v času od 1. aprila do vključno 15. aprila 1982.
PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI
Podpisani ......................................................... delavec, upokojenec PL
(ustrezno obkroži)
stanujoč
(kraj, ulica, hišna številka, pošta)
se prijavljam za..............:......dnevno letovanje v izmeni od.....................do...............
Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od............. do...........
Za letovanje prijavljam še:
Ime in priimek	leto rojstva	sorodstvo	zaposlen pri
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta..........
a)	sem delovni invalid..........................................................TJA	NE
b)	udeleženec NOV................................................................DA	NE
c)	samohranilka oz. samohranilec.................................................DA	NE
d)	delam v nočnem delovnem času..................................................DA	NE
e)	vzdržujem nepreskrbljene druž. člane.........................................DA NE
(otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka)
f) vzdržujem...............nepreskrbljenih družin, članov
(Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov.)
V.............................., dne........................
Z navedeno izmeno se strinjam	Podpis nosilca prijave:
(podpis vodje enote)
Potrjujem prejem prijave dne
(podpis)
Prednostni kriteriji za letovanje na Veliki planini se niso spremenili. Ker so bili v našem časopisu že večkrat objavljeni, nazadnje v septemberski številki Litijskega pradilca št. 18 na 7 strani (1981), jih ne bomo objavljali ponovno.
Poudarjamo pa, da imajo prednost pri razvrstitvi tisti delavci, ki že dalj časa niso bivali na Veliki planini in imajo šoloobvezne otroke (osnovna šola, srednja šola), prav tako pa se uporablja tudi točkovni sitem. V kolikor koga zanima sitem razvrščanja in točkovanja, se lahko zglasi pri tov. Vlasti Grom.
Člani naše delovne organizacije in njihovi svojci plačajo za 1-dnevno bivanje v koči na Veliki planini 20,00 din (nočnina) in 10 din turistične takse dnevno, medtem ko so otroci do
14.	leta starosti oproščeni plačila turistične takse, nočnina zanje pa znaša din 12,00. Stroški letovanja za nečlane so nekoliko višji in sicer znašajo za odraslega nečlana 60,00 din dnevno in 10,00 din turistična taksa dnevno, otroci nečlanov pa 36,00 din dnevno. Nečlani lahko letujejo na Veliki planini samo v primeru, da letujejo tudi člani naše delovne organizacije.
Opozarjamo pa vas, da v počitniški koči na Veliki planini ne smejo letovati neprijavljeni gostje, kar bomo od sedaj naprej bolj pogosto nadzorovali. V kolikor bo ugotovljeno, da delavci in drugi ne uporabljajo koče po predpisih, bo delavec, ki se je prijavil za letovanje diciplin-sko odgovoren za storjeni prekršek, poleg tega pa tudi 2 leti ne bo imel pravice letovati v domovih Predilnice Litija.
Vse, ki se boste prijavili za letovanje opozarjamo, da izrežejo prijavnico, jo natančno izpolnijo z vsemi podatki, ki so v prijavnici navedeni. Za pravilnost podatkov je delavec, ki prijavo odda in podpiše, tudi osebno odgovoren. Prijavo mora podpisati tudi neposredni vodja, to predvsem zaradi izrabe letnega dopusta. Priporočamo, da se odločite za dva možna datuma letovanja, da bo razporejanje prijavljenih lažje. Poleg tega bomo pri razporejanju tudi usklajevali termine oz. čas letovanja, ker le-ti za letovanje v koči na Veliki planini niso vnaprej določeni.
Če želite letovati na Veliki planini v času od 15. maja do
15.	novembra 1982, ne zamudite in pravilno izpolnjeno prijavnico oddajte najkasneje do 15. aprila 1982, v kadrovsko splošnem sektorju. Vlasta Grom
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik' Matic Malenšek Člani uredništva. Branko Bizjak, dipl ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamalovski. Fotografije: Matic Male,,-
&&KKL't8l	’■	' **”" *IOVnC	™ **** *****......	T,'k: TK Gorenjski