Došlo 3.X. 193? , krat, prilog. JO Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA J U G O S L A V I JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 60. kos. V LJUBLJANI, dne 3. oktobra 1931. Letnik II. VSEBINA 403. Zakon o društvih, shodih in posvetih. 404 Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. 403. Zakon o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pesi. 406. Izprememba v banovinskem proračunu za leto 1931./32. 407. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 403. Mi i ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle — predsednika ministrskega sveta in na podstavi člena 117. ustave kraljevine Jugoslavije zakon o društvih, shodih in posvetih.* I. POGLAVJE. O društvih. § 1. Državljani imajo pravico združevanja v mejah tega zakona. § 2. (‘) Ce nameravajo osnovati društvo, ki spada pod odredbe tega zakona, morajo ustanovitelji podati pristojnemu občemu upravnemu oblastvu druge stopnje po občem upravnem oblastvu prve stopnje prijavo in tej priložiti v petih enakih izvodih društvena pravila, ki morajo biti podpisana najmanj po treh ustanoviteljih. (2) Prvostopno oblastvo potrdi na zahtevo prejem prijave takoj pismeno. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1931., št. 217. in priloga z dne 28. septembra 1931, SL 225/LXXI/40G § 3. (‘) V pravilih društva se morajo ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva; 2. naloga društva in sredstva, s katerimi jo doseza; 3. ustroj uprave in način, kako se v društvu polnoveljavno sklepa; 4. odredbe o vstopu v društvo in o izstopu; 5. pravice in dolžnosti člajiov; 6. zastopanje društva; 7. društveni znaki, pečat, obleka in podobno; 8. namemba društvene imovine, če društvo prestane. (-’) Društveno ime ne sme nasprotovati društveni nalogi in se mora razlikovati od naziva javnih uradov in javnih teles, kakor tudi od imen drugih društev v istem kraju. § 4. (') Obče upravno oblastvo druge stopnje prepove ustanovitev društva, če je društvo po svojem imenu, svoji nalogi ali ureditvi nasprotno državnemu ali družabnemu redu ali jav ni morali ali če je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali pokrajinsko osnovo. (3) Prepoved se izda pismeno najkesneje v šestih tednih od dne, ko se je predala prijava o ustanovitvi društva; v prepovedi je navesti razloge za to. (■1) Če se ne izda prepoved v roku, določenem v predhodnem odstavku, stopi društvo v življenje. (*) Obče upravno oblastvo druge stopnje sme izjaviti tudi pred potekom šesttedenskega roka, da ni razlogov za prepoved; v tem primeru stopi društvo od tega dne v življenje. § 5. Zoper prepoved društva je dopustna pritožba po zakonu o občem upravnem postopku.* § 6. Društvena uprava mora priobčiti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje s pismeno vlogo izvoljene člane uprave in naznačiti tudi njih zvanje, odnosno poklic in prebivališče; o društvenih članih pa mora voditi točne | * »Službeni list« št. 26/4 iz 1* 1931, seznamke, ki jih mora vročiti v prepisu omenjenemu oblastvu, kadarkoli to zahteva, odnosno mu mora dopustiti na zahtevo, da jih vpogleda. § 7. (') Na društvene skupščine smejo prihajati samo člani in imenoma povabljeni gosti. (*) Vsako skupščino mora uprava pismeno prijaviti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje 48 ur pred dnem skupščine in naznačiti čas in kraj skupščine, kakor tudi dnevni red. (3) Oblastvo sme skupščino prepovedati, če se skliče zoper odredbe pravil ali zakona, odnosno postaviti z dnevnega reda predmete, ki so nasprotni pravilom ali zakonom. (*) Zoper odločbe oblastva po predhodnem odstavku je dopustna pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. (6) Za sestanke v prosvetne namene ali zabave veljajo obči policijski predpisi. § 8. Obče upravno oblastvo prve stopnje sme poslati na vsako društveno skupščino svojega predstavnika, ki je dolžan preprečiti nezakonito ali nepravilno poslovanje ali nered, po potrebi pa skupščino tudi razpustiti. Ce ni navzoč predstavnik oblastva, sme oblastvo ob istih pogojih tudi neposredno odrediti razpust skupščine. § 9. Na zahtevo občega upravnega oblastva prve stopnje mora društvena uprava dopustiti, da oblastvo pregleda zapisnike o sejah in skupščinah. § 10. (*) Obče upravno oblastvo prve stopnje sme ustaviti sklepe društva, ki se protivijo pravilom ali zakonu. (*) Zoper odločbe oblastva je dopustna pritožba po zakonu o občem upravnem postopku; toda s pritožbo ni odložena izvršitev oblastvene odločbe. § 11. (*) Društva, ki prekoračijo svoje statutarno delovno področje ali ki ga ne morejo več izvrševati ali ki ravnajo zoper državni ali družbeni red ali javno moralo, sme obče upravno oblastvo drhge stopnje razpustiti. (’) Zoper odločbo oblastva o razpustu je dopustna pritožba po zakonu o občem upravnem postopku; toda s pritožbo ni odložena izvršitev oblastvene odločbe. § 12. (‘) Osnavljanje političnih združb (političnih društev, političnih strank), ki ne smejo imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega značaja niti naloge, ki bi nasprotovala narodnemu edinstvu, celotnosti države ali državnemu ali družabnemu redu, je vezano na posebno dovolitev ministra za notranje posle; ta odloči tudi o tem, ali je smatrati društvo za politično. (*) Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovolitev za ustanovitev obenem kot dovolitev za obstanek m dalasauje dotlita* § 13. (‘) Če se namerava ustanoviti politična stranka, morajo ustanovitelji, najmanj 100 po številu, podati s programom in pravili stranke tudi še svojeročno podpisano prijavo pri ministru za notranje posle. Podpisniki prijave (ustanovitelji) morajo v prijavi poleg svojih priimkov in imen navesti tudi svoja zvanja, odnosno poklic in kraj, iz katerega so. (*) Odločba, s katero se dopušča ustanovitev politične stranke, se razglasi v »Službenih novinah<. (3) Podpisniki prijave (ustanovitelji) smejo, ko prejmejo odločbo, pričeti vpisovati člane in osnavljati odbore (organizacije) politične stranke. § 14. Organizacija političnih strank se mora izvesti tako, da morajo imeti v vsakem srezu države odbor (organizacijo) s po najmanj 60 člani. Za pristop v članstvo stranke kakor tudi za pristanek k članstvu v odboru (organizaciji) stranke je potrebna svobodno dana pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svojeročno podpisati; nepismene pa sme po njih pristanku vpričo dveh pismenih svedokov podpisati tudi kdo drugi, ki to s svojim podpisom na isti izjavi potrdi. § 15. Po dovršeni organizaciji politične stranke morajo predložiti ustanovitelji ministru za notranje posle dokaz, da je stranka na a zgoraj označeni način organizirana v vsej državi. Nato izda minister za notranje posle v dveh mesecih končno odločbo, ali dovoli, da politična stranka obstaja in deluje ali ne. Dovolitev se mora objaviti v »Službenih novinahc § 10. Če se ugotovi, da se politična združba (politično društvo, politična stranka) pri svojem delovanju ne drži predpisov tega zakona, odnosno če se ugotovi, da so se opustile predpisane prijave, izjave ali dokazi ali da so se predložile lažnive, netočne ali nepopolne prijave, izjave ali dokazi, se sme politična združba razpustiti z odlokom ministra za notranje posle. § 17. Ne smejo biti člani nobene politične združbe ino-zemci in maloletniki, kakor tudi ne oni, ki so izgubili državljanske pravice po zakonski poti, dokler se ne po-vrnejo v svoje pravice. § 18. če se katerokoli društvo prostovoljno razide, mora uprava to takoj javiti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. § 19. Kadarkoli društvo prestane, mora obče upravno oblastvo prve stopnje nadzirati, da se uporabi društvena imovina po odredbah pravil, odnosno zakona. § 20. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: 1. verske zajednice usvojenih in priznanih verolzpo-vedauj iu njih verske združb^ osnovane na zakonih^ 2. združbe in društva trgovinskega in gospodarskega značaja, osnovane po odredbah zakona, ki veljajo zanje; 3. združbe in zajednice javnega prava, ki so ustanovljene po posebnih zakonih. II. POGLAVJE. ^ shodih in posvetih. § 21. Državljani imajo pravico, v mejah tega zakona zborovati in se posvetovati. § 22. D) Shodi so javni sestanki bodisi pod vedrim nebom ali na drugem javnem kraju. (-’) Posveti so sestanki osebno povabljenih oseb v zaprtem prostoru. § 23. 0) Kdor hoče sklicati shod ali posvet, je dolžan prijaviti ga občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki je pristojno za kraj, kjer naj bo shod ali posvet, in sicer najkesneje 48 ur pred dnem shoda ali posveta. (2) V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z navedbo svojega poklica in bivališča, se mora navesti kraj, čas in dnevni red shoda ali posveta. Obla-. stvo izda takoj potrdilo o prijavi, Če sklicatelji to zahtevajo. § 24. Sklicatelji shoda, odnosno posveta smejo biti samo osebe, ki uživajo državljanske pravice. § 25. (*) Obče upravno oblastvo prve stopnje sme prepovedati shod, odnosno posvet, če spozna, da nasprotuje zakonu, da je nevaren javnemu redu, javnemu zdravju ali bistvenim državnim koristim. (2) Prepoved se mora priobčiti sklicateljem najkesneje 24 ur pred časom, za katerega je zbor, odnosno posvet sklican. Ce se v tem roku sklicateljem prepoved ne vroči, se sme shod, odnosno posvet vršiti. § 26. Za shode pod vedrim nebom in njih sprevode je potrebna posebna dovolitev občega upravnega oblastva prve stopnje, ki se izdaja v istem roku, kakor je določen v predhodnem paragrafu. Ce se ne izda v tem roku, se smatra, da dovolitev ni dana. § 27. Zoper prepoved iz § 25., odnosno zopet odreko dovolitve iz § 26. je dopustna pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. § 28. Shode, odnosno posvete vodi eden sklicateljev, če ne predlagajo sklicatelji, naj se izbere posebno predsedništvo. Odtlej, ko se sestavi predsedništvo, je to odgovorno za red na shodu, odnosno posvetu; dotlej pa odgovarjajo sklicatelji. Dolžni so zahtevati oblastveno pomoč, če oparijo znake nereda. § 29. Obče upravno oblastvo prve stopnje sme poslati na vsak shod, odnosno posvet svojega predstavnika, ki mu je dolžnost, preprečiti vsako nezakonito dejanje ali nered in po potrebi razpustiti shod, odnosno posvet. Ce se predstavnik ne odpošlje, sme oblastvo ob istih pogojih tudi neposredno odrediti razpust shoda, odnosno posveta. § 30. Na shod, odnosno posvet ne sme priti nihče oborožen, razen oblastvenih organov. § 31. Za vse shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, je . potrebna predhodna dovolitev občega upravnega oblastva prve stopnje. Sklicatelji so dolžni podati pri oblastvu prijavo najkesneje tri dni pred dnem, ko naj bo zbor, odnosno posvet. Ce oblastvo najkesneje 24 ure pred časom, ko naj se vrši shod ali posvet, ne izda dovolitve, se smatra, da je shod, odnosno posvet prepovedan. § 32. Kljub odredbam § 31. smejo politične stranke, ki sta jim obstanek in delovanje dovoljena po predpisih §§ 14. in 15., imeti shode pod vedrim nebom ali na drugem javnem kraju, odnosno posvete (konference) v zaprtem prostoru tudi brez predhodne dovolitve občega upravnega oblastva prve stopnje. Toda, da se smejo vršiti ti shodi, odnosno posveti (konference), so sklicatelji dolžni 24 ur prej podati pismeno prijavo pri tem oblastvu; to jim izda o tem pismeno potrdilo. Tudi za ta primer veljajo odredbe § 23., odstavka (2). § 33. Na shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, sme poslati obče upravno oblastvo prve stopnje svojega predstavnika; nanj se morajo sklicatelji, odnosno predsedstvo obrniti vedno za pomoč, čim se opazijo na shodu znamenja nereda. V takem primeru sme oblastveni predstavnik odstraniti vsakogar, ki moti red. Ce bi pa bil nered takšen, da se niti nato ne bi mogel poleči, morajo sklicatelji, odnosno predsedništvo takoj proglasiti razpust shoda. Drugače ukrene to predstavnik oblastva. § 34. Molilnice, šole, sokolski domovi in njih dvorišča ne smejo biti kraji, kjer se vrše shodi in posveti političnih združb (političnih društev, političnih stranki. § 35. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: 1. obhodi, cerkveni shodi in sprevodi; 2. javne zabave, družabni sestanki in navadne ljudske veselice. III. POGLAVJE. \ Obče in končne odredbo. § 36. Kdor se pregreši zoper odredbe tega zakona, kakor tudi osebe, ki se ne pokoravajo oblastvenemu povelju o odstranitvi ali razpustu, se kaznujejo z zaporom do 30 dni ali v denarju do 5.000 (pet tisoč) dinarjev, odnosno z obema kaznima, če v njih dejanju ni težjega kaznivega dejanja po drugem zakonu. § 37. (') Kazni po tem zakonu izrekajo obča upravna obla-stva prve stopnje. (2) Zoper odločbe teh je dopustna pritožba na obče upravno oblastvo druge stopnje v 15 dneh od dne vročitve odločbe. § 38. V mestih, kjer opravljajo mestni načelniki posle sreskih načelnikov, vrše posle občega upravnega obla-stva prve stopnje po tem zakonu krajevna državna policijska oblastva, če pa teh ni, mestni načelniki. § 39. Okolnost, da se je storilo kaznivo dejanje na skupščini društva ali na shodu ali posvetu, se sme upoštevati kot okolnost v smislu kazenskega zakonika, ki vpliva, da je kazen večja, kolikor dejanje že samo s tem ni posebej okvalificirano. § 40. V zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929.* z izpremembami in dopolnitvami z dne 1. marca 1929.** se dodajo v členu 7., drugem odstavku pred piko na koncu, besede: »ali pokrajinsko«. § 41. Minister za notranje posle se pooblašča, da predpiše s pravilnikom podrobnejše odredbe k temu zakonu. § 42. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«. Oken e m se ukinjajo vse odredbe dosedanjih zakonov o združbah (društvih), shodih in posvetih in zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kolikor se proMvijo odredbam tega zakona. V Niški banji, dne 18. septembra 1931.; ITI. št. 53.207. Aleksander s. r. Predsednik Predsednik ministrskega sveta, ministrskega sveta, minister za notranje posle, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: P. R. živkovič s. r. častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: P. R. Živkovie s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Drag. S. Kojič s. r. 404. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,' predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931.* § i. V § 4. se dodajata nova odstavka, ki se glasita: »V banovinah, ki imajo več srezov kot jim pripada mandatov, se spajata po dva sreza, ki se smatrata glede volitev narodnih poslancev za enega, in sicer: I. V Dravski banovini se spajata sreza črnomaljski in metliški. II. V Savski banovini se spajajo srezi: crikveniški in novljanski, krški in rabski, delniški in čabarski, samoborski in pisarovinski, sušaški in kastavski, koreniški in udbinski, gračaški in donjopalanški, senjski in perušiški, brinjski in vrbovski, donjomiholjevški in valvoposki, dugoselski in kutinski. III. V Primorski banovini se spaja srez konjiški s srezom prozorskim. 1IV. V Zetski banovini se spajajo srezi: šavniški in gataški, trebinjski in ljubinjski, cetinjski in barski, nevesinjski in bileški, deževski in staviški, kolašinski in danilovgrajski, mileševski in pribojski, fočanski in pljeveljski, i mitroviški in dreniški, podrinski in istoški, beranski in bjelopoljski, sjeniški in novovaroški. V. V Drinski banovini se spaja srez tuzlanski s srezom kladanjskim. VI. V Moravski banovini se spajajo srezi: zviški in golubaški, kljuški in brzopalanški, krajinski in poreški, despotovški in ravaniški, kosaniški in kopaoniški, lužniški in caribrodski, * »Uradni list< št. 11/5 Iz 1. 1929. ** »Uradni lisk št. 104/25 iz 1, 1929, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne 27. septembra 1931., št. 224. — Zakon o volitvah nar, posl. gl. »Službeni list« št. 352/55 iz 1. 1931, ražanjski in temniški, zaječarski in timoški. VII. V Vardarski banovini se spajajo srezi: debarski in gališki, djevdjeliški in dojranski, maleški in carevoselski, negotinski in radoviški, šarplaninski in gorski, • bitoljski in morihovski, nerodimski in podgorski, skopeljski in kačaniški. Za sreze, ki se spajajo, je za potrditev kandidatnih list pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče prvega omenjenega sreza; za izdajanje vseh potrebnih potrdil pa je pristojno vsako sresko sodišče spojenih srezov, odnosno, kjer teh ni, vsako okrožno sodišče spojenih srezov.« § 2. V, § 18. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »V srezih, ki se spajajo, zadošča 60 predlagateljev za oba sreza skupaj za kandidatno listo nosilca državne liste, vpisanih v volilne imenike kateregakoli spojenih srezov.« § 3! V § 21. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »V srezih, ki se spajajo, mora biti najmanj en kandidat in en namestnik za oba sreza; v teh srezih zadošča 200 predlagateljev iz obeh srezov skupaj, najsi so vpisani v kateremkoli teh srezov v volilne imenike.« e § 4- Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 26. septembra 1931.; III. št. 54611. Aleksander s. r. Predsednik Predsednik ministrskega sveta, ministrskega sveta, minister za notranje posle: minister za notranje posle: P. It. Živkovič s. r. P. R. Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar drž. pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. 405, Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pesi.* §i. Točka 1. pod a) člena 72. zakona o 'državni trošarini*'* se izpreminja in se glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. septembra 1931., št. 225. ■** »Službeni lisk št. 151/25 iz 1. 1930, »1. — Na sladkor: a) izdelan iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa: I. v koščkih (kockah), grobo zdrobljen ali v prahu, kakor tudi v glavah, od 100 kg 655'— Din; II. ostali sladkor bodisi sirov ali rafiniran, izvzemši oni sirup, ki se ne da uporabiti za hrano ljudem, od 100 kg . . . 625-— Din.« § 2. Točki 1. b) in c) tar. št. 110 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi* se izpreminjata in se glasita: »l.b) rafiniran, melis, lumpinkandis: a) v glavah.............................. 35 25, /?) v koščkih (kockah), grobo zdrobljen ali v prahu . , . ............. 50 35, c) v kristalih , , , ............ 37-70 27-70.« §3. Količine sladkorja, ki se zateko v prometu na dan, ko stopi zakon v moč, se popišejo in je plačati v desetih dneh razliko v državni trošarini po 100-— dinarjev od vsakih 100 kg. Količin do 5 kg ni popisovati. § 4. Ko stopi ta zakon v moč, se ne sme prodajna cena sladkorju v prodaji na drobno in v prodaji na debelo kakor tudi po sladkornih tvornicah zvišati za več kot 1-— dinar za vsak kilogram proti cenam, ki so bile dne 15. avgusta 1931. Kdor ravna zoper to, se kaznuje z denarno kaznijo od 1000-— dinarjev do zneska, ki ustreza 5% prodajne cene vse količine, v korist države. § 5. Kot najmanjša odkupna cena za 100 kg sladkorne pese od proizvodnika se določa znesek, ki ustreza vrednosti 4 kg sladkorja v kristalih brez državne trošarine. Samo na tej podstavi se smejo sklepati pogodbe za sajenje pese. Tvornica, ki daje za peso nižjo ceno ali sklepa pogodbe po nižji ceni, se za vsak primer kaznuje v denarju od 1000" do 10.000 dinarjev v korist državne blagajne. §6. Kazni iz §§ 4. in 5. tega zakona izrekajo upravna oblastva prve stopnje. Zoper odločbe teh je dopustna v treh dneh piitožba na upravno oblastvo druge stopnje. § 7. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč dne 28. septembra 1931. V Beogradu, dne 26. septembra 1931.; št. 68.771. Aleksander s. r. Minister za finance: Predsednik dr.. Dj. Djurič s. r. ministrskega sveta, \ i • X a ■ 1«. 20.000— 4 Prispevki za sadjarske potrebščine in zgradbe ...»*» • ■ 8 1 E P 20.000— 5 Podpore in nagrade za pokončavanje sadnih škodljivcev . . » V K a Vik 40.000— 28 8 Izvedba sadjarske statistike . . . . • i a 1 k • 1 V 20.000— 29 1 Prispevki zadrugam ■ 1 X • 65.000— 3 Za zadružne revizije, propagando, zadružni tisk in sanacijo zadrug . 1 l 1 k 100.000— 5 10.000— 6 Organizacija zavarovanja živine •■•...><■111 H 1 1 I ■ 1 60.000— 30 1 66.500— 2 Banovinska kmetijska šola na Grmu * 1 a 1 1 1 1 100.000— 3 Banovinska kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici . , < 20.000— 4 70.000— 5 53.720— 6 44.000— 7 20.000— 8 50.000— 10 Banovinska trsnica in drevesnica v Kostanjevici in Leskovem . a 1 1 III 4.000— 13 3.580 — 311 Banovinski prispevek, za nedržavne živinozdravnike , , , ■ ■ a 1 l III 80.000— Partiia Pozicija | Izdatki Zmanjšanje znaša Din 32 1 Ustanavljanje in razširjanje gozdnih drevesnic 25.000— 33 1 Dnevnice in potni stroški članov banovinskega šolskega odbora 15.000— * 2 Pisarniške potrebščine in nagrade za prekomerno delo in pomoč 10.000— 34 2 Dotacija za kritje nedostatka dohodkov: a) gluhonemnice v Ljubljani; b) deškega vzgajališča v Ponovičah; c) zavoda za slepo deco v Kočevju 90.000— 35 1 Stanarina učiteljstvu po § 29. zakona o narodnih šolah 220.000— 2 Potnine po § 39. zakona o banski upravi (direktorske konference) ..... 15.000— 37 1 Podpore: za izobrazbo učiteljstva v tečajih , , , , 5.000— 2 Za sreske učiteljske in šolske knjižnice , , , 5.000— 3 Podpore Šolam in humanitarnim ustanovam za revne učence 10.000— 5 Osnovnim šolam ža telesno vzgojo učencev 4.000— 38 Prireditev banovinske šolske razstave in podpore za ob jno šolstvo .... 40.000— 40. Podpore raznim kulturnim in ljudsko-prosvetnim društvom 10.000— 42 1 Vzdrževanje šol in šolskih zgradb: Srednje šole 150.000— 2 Učiteljišča: vzdrževanje poslopij in najemnine 25.000— 3 Meščanske šole: prispevki za stvarne potrebščine 50.000— 4 Izredne podpore za srednje in meščanske šole 25.000— 43 1 Honorarji za neobvezne predmete na srednjih in meščanskih šolah 50.000— 5 6 Podpore muzejskim in zgodovinskim društvom Odkup umetnostno-zgodovinskih in umetno-obrtnih predmetov ter starin za javne zbirke 20.000— 10.000— 7 Varstvo zgodovinskih predmetov in starin 5.000— 9 Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani 40.000— 11 Za zgradbo in popravilo cerkvenih poslopij . 50.000— 12 Ureditev vojaških pokopališč . 50.000— 45 Tečaji za cestne nadzornike in tajnike sreskili cestnih odborov 10.000— 46 Prispevek banovine k vzdrževanju cest, ki so v oskrbi sreskih cestnih odborov 1,200.000— 48 49 Nujna gradbena dela ob elementarnih nezgodah Nabava, vzdrževanje in popravilo strojev za cestno gradbeno in vzdrževalno 100.000— 50.000— 50 Sondaža terena ........ 50.000— 55 2 Študij in projekti za melioracije in regulacije potokov ......... 25.000— 56 1 Vzdrževanje poslopij, ki so last banovine, odnosno ki jih vzdržuje banovina po zakonskih predpisih 250.000— 2 Podpora za upostavitev železniških postaj 50.000— 3 Prispevek za nabavo seizmografa 60.000— 4 Sondaža, ekspertize in nepredvideni izdatki . ........... . 25.000— 57 1 Banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani . 70.000— 2 Banovinskemu dečjemu domu v Mariboru . . . , , , » . . . , . . , 30.000— 3 Banovinskemu vajeniškemu domu v Ljubljani . . , . 50.000— 58 2 30.000— 6 50.000— 7 Prispevek k prehrani brezposelnih 30.000— 59 1 2 3 Kritje osebnih izdatkov za banovinske in javne zdravstvene ustanove in zavode Plačilo oskrbnih stroškov banovinskim in javnim zdravstvenim zavodom po §§ 7. in 8. zakona o bolnicah Plačilo oskrbnih stroškov drugim zdravstvenim zavodom v banovini in javnim zdravstvenim zavodom v drugih banovinah po §§ 7. in 8. zakona o bolnicah 500.000— 800.000— 490.000— 4 Pomoč bolnicam za izredne večje potrebe . , ■ > a > ■ « » , , , . t 30.000— 60 1 300.000— 3 950.000— 4 Prispevek k pokojninskemu fondu zdravnikov in sester pomočnic ..... 139.000— 61 1 Potne povprečnine za zdravnike združenih zdravstvenih občin in sestre pomočnice t ■ ■ « ■ ■ 100.000— 2 Zdravljenje siromašnih v združenih zdravstvenih občinah , , , , , , , , 160.000— 62 1 50.000— 4 30.000— 5 20.000— 6 Zatiranje malarije in trahoma , , 10.000— 8 * Zdravila za ubožae dijake srednjih in strokovnih šol, , , , , , , , , 20.000— Partija Pozicija Izdatki Zmanjšanje znaša Din 64 I Osrednji zavod za ženski domači obrt pod a) in b) 4.000— 2 Podpore za meščanske gospodinjske šole in zavod Vesno v Mariboru .... 25.000— 4 Obrtne in trgovske nadaljevalne šole a) in b) 75.000— 6 Pospeševanje obrti in trgovine a), b), c), č), d), e), f) 35.000— 65 1 Podpore za pospeševanje tujskega prometa a), b), c), č), d) 40.000— 2 Nagrade izvedencem za strokovna mnenja in nabava načrtov za tujsko-prometne naprave' , , . 10.000— 3 Pospeševanje hotelirstva in gostilničarstva a), b), c), č) . , , , . , . . . 255.000— 4 Za ureditev tujsko-prometnih središč . . t , . , . , * , s „ . . , . 5.000— 66 Za rudarsko šolstvo 50.000— 67 3 Melioracije skupnih zemljišč (pašnikov) . a , , , * , , s . ( , . * , 40.000— 4 Melioracije planin . , 00.000— 68 Anuitete, obresti in vračilo posojil banovine in njenih ustanov 1,000.000— 69 Obveznosti iz prejšnjih let 200.000— 70 Obveznosti bivših okrajnih samouprav t . . 1,200.000— Skupaj , « , 11,690.800— Prednjo odločbo Je odobril g. minister za finance z rešenjem od 14. septembra 1931., štev. 63.044/1., v sporazumu z g. predsednikom ministrskega sveta. Ban: dr. Marušič. 407. Kazne objave iz »Službenih novin“. Številka 211 z dne 14. septembra 1931. Odobrena praksa. Minister za gradbe je z odlokom z dne 5. septembra 1931., štev. 32.067, odobril Črnjaču Josipu, inženjerju iz Ljubljane, da sme vršiti javno prakso v kraljevini, specialno iz gradbene stroke. Minister za gradbe je z odlokom z dne 5. septembra 1931., štev. 32.065, odobril Kiffmanu Rudolfu, inženjerju iz Maribora, da sme vršiti javno prakso v kraljevini specialno iz gradbene stroke. Številka 212 z dne 15. septembra 1931. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 14. junija 1931., štev. 17.675, sta napredovala za podšumarja I. razreda v VII. položajni skupini pri šumski upravi v Kranjski gori Svoboda Viktor, podšumar I. razreda v VIII. položajni skupini pri isti upravi; za podšumarja I. razr. v VII. položajni skupini pri sreslcem načelstvu v Kamniku Presl Viktor, podšumar I. razreda v VIII. položajni skupini pri istem sreskem načelstvu. Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 9. septembra 1931., I. štev. 30.426, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjige: >Sitteugescbichte des Geheimen und Verbotenen«, »Sittengeschichte des Lasters«, »Die Weiberherrschaft« I., II., III., v izdaji Kulturforschung Wien-Leipzig in knjigo »Sittengeschichte des Weltkrie-ges« v izdaji Sexualwissenschaft Schneider & Co. Wien. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 7. septembra 1931., I. štev. 29.990, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Es Megis Eliink« — Magyarorsag 1920 — 1931, izdano v Budimpešti. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 7. septembra 1931., I. štev. 29.989, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Žita princesse de la Paixc v francoski izdaji od Antoine Redier. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 7. septembra 1931., I. štev. 29,990, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Das unbevvusste Europac, ki jo je izdal na Dunaju Worgin Fedor. /Številka 213 z dne 16. septembra 1931. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 27. avgusta 1931., O. štev. 16.080, je bil postavljen za svetnika inšpekcije parnih kotlov pri kraljevski banski upravi v Ljubljani v V. položajni skupini inž. Gulič G v id o n, referent iste inšpekcije v VI. položajni skupini z 2. periodskiai poviškom. Številka 215 z dne 18. septembra 1931. Odpust iz državljanstva. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 30. julija 1928., U. štev. 27.102, je bil dovoljen izstop iz državljanstva kraljevine Jugoslavije Fr id er še k Amaliji, kuharici z Dunaja, rodom iz Gruškovja ter pristojni v občino Gruškovje, srez ptujski. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga s liskama »Merkur< s Ljubljani j njen predstavnik: ptinar Mihdlek v Ljubljani,