355
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Goriški.
v
Dne 5. oktobra t. I. dopoldne je bila IX. seja. Slt> je za odpravo šolskega doneska za normalni šolski zalog in za vpeljavo zapuščinske davščine za učiteljski pokoj n inski zalog. Dosei je bil deželnemu zboru (oziroma odboru) načrt dotične postave od deželnega šolskega sveta. Zborov odsek (poroč. Dottori) je vse zneske v načrtu nasvetovane znižal za 10 soldov. Po tem takem se bode plačavalo od 1000 gold. zapuščine do 5000 po 10 odstotkov za penzijski zalog, od 5000 do 10.000 po 15, od 10.000 do 20.000 po 20, od 20.000 do 30.000 po 25, od 30.000 naprej po 30 kr. od vsakih 100 gold. Postava to urav-nujoča šteje 44 §§. — Poslanec Gasser je poročal o preuravnavi deželne kmetijske šole. Sprejet je ta-le predlog; 1) Vino-kemijsko poskusevališče, ki je do sedaj združeno s kmetijsko šolo, ima nehati; 2) kmetijska šola se ima razdeliti na dvoje samostalnih oddelkov — italijanskega in slovenskega (dotična pravila so se potrdila); 3) razdelitev naj se izvrši z začetkom šolskega leta 1878/9. Deželnemu odboru je naročeno: da razdeli šolska posestva in vse drugo imetje med oba oddelka in vse pripravi, česar treba v izvršitev pred omenjenih sklepov. Vino-kemijsko poskusevališče naj se združi s c. kr. svilorejakim poskuseva-liščem. — Dr. Tonkli je poročeval o preudarku dež'elnega zaloga pro 1879. Stroškov je čez 192 tisuč, dohodkov pa samo 83 tisuč , primanjkljaja tedaj 109 tisuč, kateri se ima pokriti 1) z dokiado 12^Iq k izravnim davkom; 2) z doki. 20^0.na vinsko in mesna užitnino in 3) z davščino 1 gold. na vsak hektoliter ns^
356
drobno položenega piva. Ob enem je zbor deželnemu odboru med drugim naroČil, da naj nemudoma razpiše službo deželnega tajnika. — 10. seja (zadnja) 5. okt# popoldne. Potrdili so se računi nekaterih zalogov za leti 1876. in 1877. (por. Tonkli); dovolila se je razdelitev nekega občinskega zemljišča v Grgarji (por. W i n k 1 e r). Izmed mnogoterih peticij — uslišanih ali zavrženih — naj omenim tele: Za starinski muzej v Ogleji je dovoljenih 150 gold., — za preakrbovanje žova-8 ti h na otoku Gradu 300 gold. — Poslanec Po vse poroča: Vsled prošnje pol. društva ,,Sloge^* bodi naro^ ceno deželnemu odboru, da stori, česar treba, gled6 teh-le važnih zadev: Oderuatvu naj se postavi j6z; olajšajo naj se nadležnosti, ki jih prizadeva posilno legalizovanje nekaterih pisem; pomnoži naj se v dotičnih komisijah pomočno uradniško osebje, da se zemljiške knjige hitreje dovršijo; — posebna okrajna sodni j a za Goriško okolico naj se napravi (po prošnji ,,Sloge'* in advokatovgke zbornice); — kmečkim posestnikom, ki so bili v Bosno poklicani kot reservisti, naj se davki odpusti; — vse druge nasvete in prošnje podane po društvu „Sloga* naj deželni odbor pretrese in poskusi, da se izpolnijo. — Po vse je poročal dalje: Za cestne potrebe naj se dotičnim cestnim odborom dovole ti-le zneski: Za most čez Tominsko 1000 gold.; za cesto Robič-Log6 1000, za cesto Vrem Naklo-Trst (na Krasu) 1500 gold., za most čez Ipavo pri Zabljah 1500; za cesto od Želina proti Idriji 1000; za most čez Birso ([Versa] v Lahih) in za popravljanje neke ceste 1000 gold.; za most čez Idrijico v občini Sebrelje 300 gold.; za cesto skoz jjZelezna vrata'* 800 gold.; za cesto od Pratičiola (v Lahih) proti ital. meji 2000 gold. — Za most čez To-minako je nasvetoval poslanec Winkler — povrh dovoljene podpore — še 4000 gold. kot posojilo iz deželnega zaloga, kateri znesek bi se imel povrniti v letnih odplačilih. Po nasvetu Deperisovem pa se je dovolilo omenjeno posojilo v tem zmislu, da deželni odbor samo poroštvo prevzame za povračanje 4000 goldinarjev, denar pa naj si najdejo Tominci kje drugde. — Še neke diuge neznamenite prošnje raznih občin in oseb so se po nekem zavrnile, po nekem sprejele. — S tem je bil dnevni red končan in se je sklenila tudi seja in sejna doba. Z ,,evviva**- in „živio"-klici cesarju so se poslanci razšli.    Bila je 8. ura zvečer.
Deželni zbor Kranjski,
V 11. seji pričela se je glavna debata o načrtu one glasovite postave , po kateri se imajo mahoma pre-meniti tri poi^tave ljudskih šol tako, da ugajajo nem-čurski stranki, ki si je prestroj šolskih zadev naročila pri Kočevarju Linhartu, da ga je peticijonirala deželna učiteljska konferenca. Po vsem tem je naravno bilo, da je načrtani novini bil poročevalec vitez Veste nec k, čegar maslo je ves ta načrt.
Najprvo se je oglasil c. k. deželni predsednik vitez Kalina, pred vsem povdarjaje, da načrtana postava nikakor ni tako natanko pretehtana, kakor to zahteva tak važen predmet. In res pravo je zadel deželni predsednik, kajti kako površen je bil ta načrt, to kazal je poročevalec Vesteneck sam, kajti v dveh poznejših dolzih sejah (namreč v 2. in 3. branji) druzega ni delal, nego predrugačeval in pilil pri vseh točkah besede načrtane postave. Deželni predsednik je po pravici živo priporočal , naj se o tako važni stvari vendar poprej zasliši deželni odbor in deželni šolski svet, kajti postava* namerava deželi naložiti še veča bremena, cesar sam pa se je izjavil, ko je lansko leto potrdil 187o pn^ladeza šolske potrebe na Kranjskem, naj se ljudstvu davkarsko breme v tem oziru olajša.
Dr. Zamik na to nasvetuje, naj se seja pretrga^ da se šolski odsek o tako važnih izjavah deželnega predsednika posvetuje. Al klub dr. Kalteneggerjev je sklenil: „sic volo, sic jubeo*^: Vesteneckova poatava se mora sprejeti in sedanja večina deželnega zbora je Z a r-nikov predlog zavrgla in ¦— nadaljevala se je ob* ravnava.
Poslanec Svetec v obširnem in tehtnem govora spodbija načrt postave, njega vse pravice do šolstva izroča državi, deželi pa jemlje vse, pustivši jej le dolžnosti, le bremena; njega namen je, uničiti deželno avtonomijo. Deželni šolski svet bode popolno v rokah vlade, isto tako okrajni šolsfei sv^t ne bode imel čisto nobene veljave, vzemo se mu vse pravice^ puste same dolžnosti. Ako tak beriški položaj zdaj nastane, je bilo pač prejšnje stanje dosti boljše, Jco se je šolstvo delilo med vlado in knezoškofijstvom. Ce se šolske oblasti ustanovč tako , da so v s e vladne , čemu celi dragi aparat? čemu treba deželnega, okrajcega in pa še krajnega šolskega sveta? Naj raje vlada sama opravlja šolstvo, deželi se vsaj po tem prihranijo ogromni stroški. Nevarnost je pa še tudi ta, da vlada in njej vedno pokorni organi bodo imeli pravico, odločevati, kje in kako je zidati novih sol. Tu bo veljal toraj sam birokratizem. Se vamr li res tako strašno mudi, znebite se teh malih pravic, katere dežela še ima? Kdo pa sili v to, vpraša nadalje govornik. Ne občina, ne dežela, ampak edino le neka po čudnem načinu naročena peticija učiteljske konference! In kdo izmed uČiteijstva je glasoval za peticijo? Povedal je nek jako pameten in obče spoštovan učitelj, da le klečeplastvo, le servilizem nekaterih kričačev v učiteljskih krogih; peticija nikakor ni izraz svobodne večine učiteljstva na Kranjskem. Občinam vzamete ž njo zadnjo pravico in ljudstvo postalo bode in mora postati soli zopet neprijasno in sovražno. To je Vesteneck sam čutil, zato je v načrt vvrstil kazni za krajne šolske svete, in za hrbet vsakega krajnega šolskega svetovalstva postavil beriča s palico. Temeljito je toraj deželni predsednik povdarjal, da je treba naČrt postave v raerodajnih krogih poprej natanko prerešetati. Konečno je govornik še povdarjal, kako grozno slaba je slovenska prestava tega načrta popolno nekorektna in neresnična,                             (Dal. prih.)