11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 219 GRADIVO Tomaž Lazar, Ljubljana LIKOVNI VIRI ZA VOJAŠKO ZGODOVINO POZNEGA SREDNJEGA VEKA: STENSKO IN TABELNO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM IN V SOSEDNJIH DEŽELAH 1. DEL (PREGLED GRADIVA) Uporaba likovnih virov pri raziskovanju vojaške zgodovine srednjega veka sega do samih začetkov tovrstnih študij. Glede na sorazmerno redkost in fragmentarnost materialnih ostankov je tak pristop pri preučevanju srednjeveške bojne opreme neizogiben.1 Ob tem pa je potrebno pripomniti, da celo v sodobni stroki še ni trdnega soglasja o resnični vrednosti likovnih virov pri takšnih raziskavah, niti splošno sprejetih meril, po katerih bi jih ocenjevali z vojaškozgodovinskega stališča. Nekateri raziskovalci se pri delu močno in včasih premalo kritično opirajo nanje, drugi jih že vnaprej zavračajo kot nezanesljive ter zato komaj uporabne.2 Rekonstruiranja srednjeveške bojne opreme na podlagi likovnih virov ne gre jemati zlahka. Če likovne upodobitve jemljemo preveč dobesedno, nam grozi nevarnost, da hudo popačimo vojaško podobo določenega prostora. S prenaglimi interpretacijami lahko pridemo do napačnih sklepov, v najslabšem primeru pa celo ustvarimo fantastične konstrukte, ki nimajo nikakršne oprijemljive podlage. To se je v preteklosti večkrat dogajalo, posebno pogosto na začetku siste- 1 E. g. Samuel Rush Meyrick, A Critical Inquiry into Antient Armour, London 1824; Eugene Vioeeet-Le-Düc, Essai sur l'architecture militaire au moyen age, Paris 1854. 2 Na splošno lahko ugotovimo, da imajo likovni viri v vojaškozgodovin-skih študijah zadnjih petdeset let pomembno vlogo, vendar je bilo njihovo vrednotenje prepuščeno ocenam posameznih piscev, ki so svoj pristop le izjemoma sistematično utemeljili. Kot sodoben primer kakovostne raziskave bojne opreme, ki temelji na likovnih upodobitvah, vendar jih avtor sistematično dopolnjuje z drugimi viri, predvsem muzejskim gradivom, velja omeniti naslednjo študijo Dürerjevih del: Heinrich Müeeer, Albrecht Dürer: Waffen und Rüstungen, Berlin 2002. 219 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 220 GRADIVO matičnega raziskovanja vojaške zgodovine v 19. st. Verjetno je najbolj razvpit primer britanskega zbiralca Samuela Meyricka, ki je bil med prvimi preučevalci srednjeveške bojne opreme ter si je na tem področju kmalu pridobil velik sloves. Njegov pionirski prispevek si že zaradi obilice vloženih naporov zasluži spoštovanje, vendar je zlasti zaradi premajhne kritične distance pri interpretaciji likovnih virov prive-del do številnih nesporazumov, ki do neke mere še danes obremenjujejo stroko.3 Naslednja past tiči v dejstvu, da današnji preučevalci srednjeveške bojne opreme pogosto ne delajo več z originalnim gradivom ali fotografijami, temveč posegajo predvsem po risbah, izdelanih po srednjeveških predlogah. Takšen pristop je po eni strani mnogo udobnejši od iskanja originalnih upodobitev, ki so včasih težko dostopne ali pa je njihovo reproduciranje tako ali drugače zakonsko omejeno. Na voljo imamo že vrsto publikacij, namenjenih prav študiju bojne opreme, v katerih je zbrano uporabno gradivo, prerisano z likovnih virov.4 Vojaškemu zgodovinarju so takšna dela v veliko pomoč, vendar se nanje ne sme v celoti zanesti. Kakovostna črno-bela risba sicer lahko jasneje poudari detajle, ki so na predlogi slabše vidni. Toda obenem smo povsem prepuščeni interpretaciji prerisovalca, ki lahko celo v najboljši veri v delo vnese lastne podzavestne predstave ter na ta način bistveno spremeni sporočilo prvotne upodobitve. Druga pomanjkljivost črno-bele risbe pa je, da se po številu podatkov ne more primerjati z barvno sliko. Barvne upodobitve niso pomembne le zato, ker lahko samo z njimi natančno rekonstruiramo videz bojne oprave ali orožja; včasih lahko le s pomočjo barv ugotovimo, iz katerega materiala je bil izdelan določen kos opreme. Zaradi narave srednjeveških umetniških del lahko iz njih razberemo predvsem podatke o sodobni bojni opremi ter njenem nošenju, nekoliko tudi o bojnih tehnikah in življenju na vojaškem po- 3 Zelo poveden je primer verižnega oklepa. Meyrick ga konstrukcijsko ni dovolj dobro razumel, obenem pa je celo najbolj stilizirane upodobitve interpretiral kot povsem realistične. Tako je ustvaril vrsto tipov verižnine, ki bi bili v praksi neuporabni in po vseh razpoložljivih dokazih dejansko niso nikoli obstajali. Cf. Claude Blair, European Armour, London 1958, p. 20. 4 E. g. Eduard Wagner - Zoroslava Drobna - Jan Dürdik, Tracht, Wehr und Waffen des späten Mittelalters (1350-1450), Praga 1960; David Nicolle, Arms and Armour of the Crusading Era: 1050-1350, New York 1988. 220 -Q- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 221 GRADIVO hodu. Le redko pa lahko na njihovi podlagi sklepamo o bolj zapletenih vprašanjih, kot so sestava vojsk, vojaške formacije, taktika. Zanesljivost likovnega gradiva lahko presodimo na več načinov. Najpomembnejši indikator je natančnost upodobitev. Če je bojna oprema prikazana površno, shematsko in brez oprijemljivih detajlov, nam takšen vir ne more biti v trdno oporo. Kadar pa se soočimo s podrobno upodobitvijo, jo je potrebno sistematično ovrednotiti ob upoštevanju ohranjenih materialnih ostankov, ali v primeru, da takšnega gradiva nimamo, tudi s pomočjo rekonstrukcije oziroma z eksperimentalno arheologijo. Primer, na katerem najlaže ocenimo realističnost pozno-srednjeveških likovnih virov, je ploščni oklep kot konstrukcijsko najza-pletenejši izdelek tedanje vojaške tehnologije. Na dobrih upodobitvah ploščnega oklepa najdemo številne podrobnosti, ki nesporno dokazujejo umetnikovo poznavanje snovi: zaščitne plošče so ustrezno oblikovane in smiselno povezane, kovice so na pravih mestih, osnovno obliko oklepa lahko brez prevelikih težav umestimo v določen časovni in zemljepisni okvir. Enaka oprema je na slabši upodobitvi prikazana bistveno manj prepričljivo. Ploščnih segmentov je opazno preveč ali premalo, pogosto se prekrivajo v napačni smeri in ne bi omogočali naravnega gibanja. Kovic in povezovalnih jermenov ni ali pa so na nepotrebnih mestih. Celoten oklep ima nenavadno, v najslabšem primeru fantastično obliko. Nima neposrednih vzporednic v ohranjenem materialnem gradivu; če bi ga poskušali rekonstruirati zgolj na podlagi upodobitve, bi bil neuporaben. Vsekakor je likovno gradivo najbolje dopolnjevati z materialnimi ostanki, kadar je to le mogoče. Celo ob previdni analizi pa moramo upoštevati še nekaj drugih zadržkov. Če se denimo določen del opreme pojavi na likovni upodobitvi, to ne pomeni, da je bil tipičen za tisti čas in okolje, niti ne, da so ga tam resnično uporabljali. Omenjeni pridržek je še toliko pomembnejši takrat, kadar so upodobitve ustvarjali tuji umetniki ali pa lokalni, ki so kopirali tujo predlogo. Vseskozi se je nujno zavedati omejitev srednjeveškega umetnika, ki včasih ni premogel dovolj znanja, da bi orožje ali bojno opremo v svojem delu upodobil zares realistično, kakor tudi ni nujno, da si je za to sploh zavestno prizadeval. Poleg tega se moramo sprijazniti z dejstvom, da marsikateri umetnik vojaške opreme svojega časa ni dobro poznal ali pa ga preprosto ni zanimala. 221 -e- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 222 GRADIVO Iz povedanega lahko zaključimo, da je interpretacija likovnih virov za vojaško zgodovino srednjega veka zahtevna naloga. Edino smiselno je torej k vsakemu likovnemu delu pristopiti individualno in ga ustrezno ovrednotiti s stališča obravnavane tematike. Če pa likovno gradivo pravilno izkoristimo, nam je lahko v veliko pomoč. Likovni viri za vojaško zgodovino slovenskega prostora Težko razumljivo je, da srednjeveško likovno gradivo v Sloveniji doslej še ni bilo deležno celostnih vojaškozgodovinskih raziskav. Pristop, ki je v tujini že dolgo uveljavljen, je pri nas še vedno velika neznanka.5 Vojaška zgodovina srednjega veka je sploh ena najšibkejših točk slovenske medievistike. Pravih rezultatov na tem področju pa realno tudi ne moremo pričakovati vse dotlej, dokler se naši raziskovalci ne bodo intenzivno lotili multidisciplinarnih študij srednjeveškega vojskovanja in bojne opreme. Čeprav je slovensko ozemlje razmeroma majhno in zanj ne bi mogli trditi, da je v srednjeveški umetnosti posebno bogato zastopano, je ob natančnejšem pregledu likovnih virov razvidno, da količina uporabnega gradiva ni zanemarljiva. Če ga primerjamo in ustrezno dopolnimo še s sorodnimi viri iz soseščine, si lahko ustvarimo precej dobro sliko o vojaški tehniki in oborožitvi našega prostora v tem času. Glede na obsežnost dela sem v raziskavo vključil le upodobitve, ki so že objavljene v literaturi ali dostopne v fototeki Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za popolno analizo bi bilo potrebno natančno preučiti vse ohranjene vire. To pa predpostavlja dolgotrajno, sistematično ter po možnosti skupinsko in multidisciplinarno terensko delo. Pojavilo se je vprašanje, po kakšnih merilih zbirati in razvrščati gradivo. Osamljeni primeri orožja, zlasti mečev, se v stenskem in tabelnem slikarstvu pojavljajo zelo pogosto, vendar mnogokrat v tako stilizirani obliki, da jih ne moremo imeti za realistične. Takšnih 5 Eden redkih domačih prispevkov na temo splošne problematike uporabe likovnega gradiva kot vira za materialno kulturo srednjega veka je: Jasna Horvat, Gotsko stensko slikarstvo - vir za materialno kulturo, Gotika v Sloveniji - svet predmetov (Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, ed. Maja Lozar Stamcar), Ljubljana 1995, pp. 137-155. 222 -e- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 223 GRADIVO manj uporabnih virov zato nisem v celoti upošteval. Pač pa sem poskusil vključiti vse dostopne upodobitve orožja in bojne opreme v vojaškem kontekstu. Med poznosrednjeveškimi likovnimi viri daleč največji korpus predstavlja cerkvena umetnost, in sicer stensko slikarstvo. Profanih spomenikov je po drugi strani zelo malo. Tudi klesanih nagrobnih plošč, ki v Evropi sodijo med najpomembnejše vire za oborožitev v poznem srednjem veku, se nam je na Slovenskem ohranilo le peščica; kot najkakovostnejši primer lahko omenimo nagrobnik Friderika Ptujskega na ptujskem gradu. Na področjih, kjer nam lokalnega gradiva primanjkuje, si velja obzorje razširiti z viri, ki so nastali v naši bližini. Pri tem so najzanimivejši iluminirani rokopisi in borilni priročniki, ki si zaslužijo posebno obravnavo.6 Cerkveno stensko slikarstvo Orožje oziroma bojna oprema se v krščanski ikonografiji pojavlja pogosto, največkrat v povezavi z določenimi motivi ali kot svetniški atribut. Med svetniki, ki nastopajo v vojaški opremi, je pri nas najbolje zastopan v srednjeveškem svetu zelo priljubljeni sv. Jurij. V motivu boja z zmajem je največkrat upodobljen kot težko oklepljen vitez na konju, včasih se bojuje tudi peš. Zmaja ponavadi napada s kopjem, včasih z mečem, redkeje se pojavlja kot neoklepljen bojevnik. V podobni opravi težko oboroženega vojaka nastopata sv. Ahac in sv. Florijan, vendar so njune upodobitve razmeroma redkejše. V srednjeveški umetnosti priljubljen »vojaški« svetnik je tudi sv. Mavricij, vendar njegovih upodobitev na slovenskem ozemlju v objavljenem gradivu nisem zasledil. 6 Italijanski in nemški borilni priročniki iz 15. st., pogosto opremljeni z bogatimi ilustracijami, so prvovrsten, v strokovnih krogih še premalo upoštevan vir za vojaško zgodovino poznega srednjega veka. Zaenkrat so se z njimi ukvarjali predvsem raziskovalci srednjeveških borilnih veščin, vendar pa je mogoče iz njih razbrati tudi izčrpne podatke o tedanji oborožitvi, zaščitni opremi, bojevniški miselnosti in vzgoji viteškega stanu, celo pravnih vidikih in organizaciji sodnega dvoboja. Med objavljenim gradivom velja omeniti vsaj nekaj najbolj znanih naslovov: Fiore Dei Liberi, Flos duellatorum in armis, sine armis, equester et pedester, Padova 1998; Hans Taehoffer, Medieval Combat, London 2000; Grzegorz Zabinski, Codex Wallerstein, Boulder 2002. 223 -Q- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 224 GRADIVO Z različnim orožjem so povezani številni svetniki, ki sicer ne nastopajo kot vojaki. Med svetniškimi atributi največkrat naletimo na meč, kar seveda ni naključje. V srednjeveški ikonografiji meč simbolizira orožje na splošno; to je mogoče v jeziku opaziti še danes, čeprav meči zadnje stoletje nimajo več praktične vloge v vojskovanju. V srednjem veku je simbolika meča pogosto dobivala še bolj specifične odtenke, kar je prišlo posebej do izraza prav v verskem kontekstu.7 Meč je značilen atribut sv. Pavla, sv. Mihaela in sv. Martina. Pogosto ga vihtijo rablji v prizorih mučeništva različnih svetnikov; kot usmrtitveno orožje je mučeniški atribut sv. Katarine. Meč z lilijo je v kontekstu Zadnje sodbe tudi atribut Kristusa kot simbol pravičnega sodnika, ki izreka tako mile kot stroge razsodbe. Na puščice, loke in samostrele naletimo pri pregledu upodobitev sv. Sebastjana in sv. Uršule. Zlasti v prvem primeru samo orožje ponavadi ni prikazano, temveč le učinek izstrelkov na svet-nikovo telo. Različno, sicer pretežno lovsko orožje, je naslikano v motivih, povezanih s sv. Egidijem, ki je tudi zavetnik zlatarjev. Prizore iz Stare zaveze v naših cerkvenih freskah redko najdemo. Mnogo več jih je iz Nove zaveze. Vključujejo številne motive, v katerih so upodobljeni oboroženci. Vojaki, posebno težko oboroženi konjeniki, spremljajo pohod in poklon Sv. treh kraljev; včasih so kot oklepljeni vitezi prikazani celo kralji sami. Na vojake ali oborožene hlapce naletimo pri Herodovem poboju otrok, še bolj pa v Kristusovem pasi-jonu. Oboroženci zajamejo Kristusa na Oljski gori, ga privedejo pred Pilata, nastopajo kot mučitelji, opazujejo križanje. Posebno zanimiv je motiv Kristusovega vstajenja, na katerem so ob grobu speči stražarji mnogokrat upodobljeni z zelo raznovrstno oborožitvijo, ki je za nameček na ležečih vojakih vidna še iz drugačne perspektive, kot je sicer običajno. 7 Cf. Tomaž Nabergoj, Oboroženi stan srednjeveške družbe na Slovenskem na osnovi materialnih virov, Ljubljana 2001 (magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, tipkopis), pp. 35-46. 224 -e- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 225 GRADIVO Svetniški motivi Sv. Jurij Kraj Čas nastanka Poudarki Sv. Jurij, Trnovec8 ok. 1300 konjenik, verižnina Dominikanska cerkev, Bolzano9 po sr. 14. st. čelada, konjeniški ščit Sv. Jurij, Schenna10 ok. 1380 oklep, meč Sv. Jurij, Gerlamoos11 ok. 1380- -90 konjenik, oklepni jopič Sv. Štefan, Zanigrad12 ok. 1400- 10 težko oborožen konjenik Križni hodnik katedrale, Brixen13 ok. 1410- 20 oklep Križni hodnik katedrale, Brixen14 1417 težko oborožen konjenik Mariapfarr, Salzburg pri Tamswegu15 ok. 1421 konjenik, bodalo Sv. Kancijan, Selo nad Žirovnico16 ok. 1430 težko oborožen konjenik, meč, segmentna čepica Sv. Gandolf, Feldkirchen17 ok. 1440 težko oborožen konjenik Sv. Nikolaj, Visoko pod Kureščkom18 1443 težko oborožen konjenik, meč Sv. Štefan pri Sp. Trušnjah19 ok. 1450 oklep Sv. Štefan, Obermontani20 sr. 15. st. težko oborožen vojak 8 Janez Höflee, Srednjeveške freske v Sloveniji, IV. Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004, pp. 228-229, fig. 190. 9 Josef Weingaetnee, Gotische Wandmalerei in Südtirol, Wien 1948, p. 71, fig. 32. 10 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 74, fig. 100-102. 11 Walter Feüdl, Die gotische Wandmalerei in Kärnten, Klagenfurt 1944, pp. 70-71, fig. 13a. 12 Janez Höflee, Srednjeveške freske v Sloveniji, II. Primorska, Ljubljana 1997, pp. 151-154, fig. 115. 13 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 72, fig. 69. 14 Karl Wülfsgeübee, Dom und Kreuzgang von Brixen, Bozen 1988, p. 32, fig. 67. 15 Janez Höflee, Die gotische Malerei Villachs, II. Villach 1982, pp. 10-11, figg. 4-7. 16 Janez Höflee, Srednjeveške freske v Sloveniji, I. Gorenjska, Ljubljana 1996, p. 139, fig. 101. 17 Feüdl 1944, cit. n. 11, pp. 88-89, fig. 42. 18 Janez Höflee, Srednjeveške freske v Sloveniji, III. Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001, pp. 208-213, figg. 201, 204. 19 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 29, fig. 89; Feüdl 1944, cit. n. 11, p. 90, fig. 46. 20 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 74, fig. 117. 225 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 226 GRADIVO Sv. Jakob, Deutschgriffen21 ok. 1452-55 oklep Sv. Tomaž, Famlje22 ok. 1450-60 težko oborožen konjenik, vojak, meč Sv. Jurij nad Tržiščem23 ok. 1460 težko oborožen konjenik, kopje Sv. Jurij, Taisten24 ok. 1460-70 težko oborožen vojak Sv. Jurij, Gerlamoos25 ok. 1480 vitez, oklep, meč, kopje Pokopališki portal, Millstatt26 ok. 1490 oklep ?27 ok. 1495 težko oborožen konjenik, bodalo Sv. Mohor in Fortunat, Krška vas28 ok. 1500 oklep Sv. Jurij, Šentjur na Polju29 ok. 1500-10 messer Sv. Lenart, Drevenik30 zač. 16. st. konjenik Grajska kapela, Gravetsch31 ok. 1510 oklep Sv. Jurij, Volča pri Poljanah32 ok. 1520 težko oborožen konjenik Sv. Ahac Kraj Čas nastanka Poudarki Kapela, Turjak33 ok. 1460 težko oborožen vojak ^^ Kapela Turiak33 ok 1460 težko oborožen voiak Mestni muzej, Bolzano34 ok. 1470 oklep, meč 21 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 21-23, fig. 53. 22 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 84-86, fig. 21; Fototeka oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani [Fototeka OUZ FF], 3008-3009. 23 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 184-186, fig. 169. 24 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 75, fig. 129. 25 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 36-37, fig. 143-144; Feüdl 1944, cit. n. 11, pp. 92-93, fig. 49. 26 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 94-95, fig. 52. 27 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 44-45, fig. 163. 28 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 107-108, fig. 51. 29 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 214-216, fig. 171. 30 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 105-109, fig. 35. 31 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 77, fig. 176. 32 Höflee 1996, cit. n. 16, p. 183, fig. 161. 33 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 195-199, fig. 182. 34 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 43, fig. 134. 226 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 227 GRADIVO Sv. Florijan Kraj Čas nastanka Poudarki Kapela, Turjak35 ok. 1460 težko oborožen vojak Sv. Lenart, Bodešče pri Bledu36 ok. 1460-65 oklep Sv. Florijan, Bukovica37 3. četrtina 15. st. oklep Sv. Domicijan Sv. Odrešenik in vsi sveti, Millstatt38 ok. 1400 oklep prehodnega tipa Pokopališki portal, Millstatt39 ok. 1490 oklep Mestni muzej, Beljak40 pozna 90-a leta težko oborožen konjenik 15. st. Sv. Katarina Sv. Janez, Brixen41 sredina 14. st. meč Župna cerkev, Sv. Peter42 ok. 1420-40 meč Sv. Jakob, Liemberg43 ok. 1440 meč Sv. Jakob, Deutschgriffen44 ok. 1452-55 meč Sv. Primož in Felicijan, Bločice45 ok. 1460 meč Sv. Martin, Obervellach46 1509 meč 35 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 195-199, fig. 182. 36 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 72-75, Fototeka OUZ FF, neg. 433. 37 Höflee 1996, cit. n. 16, p. 85, fig. 25. 38 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 74, fig. 16. 39 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 94-95, fig. 52. 40 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 46, fig. 166; Janez Höflee, Zum Neuerwerb der Millstätter Flügelbilder des Thomas Artula im Museum der Stadt Villach, Neues aus Alt-Villach. Jahrbuch des Stadtmuseums, XXXVII, 2000, pp. 143-172. 41 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 69, fig. 4. 42 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 73, fig. 84. 43 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 19-20, fig. 32b. 44 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 21-23, fig. 53. 45 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 69-71, tab. XVII. 46 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 119-120, fig. 79. 227 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 228 GRADIVO Sv. Pavel Kraj Čas nastanka Poudarki Mati božja, Turnišče47 ok. 1383 meč Sv. Egidij, Zweinitz48 ok. 1390-1400 meč Marijina kapela na Bichlu, Bistrica na Dravi49 ok. 1440 meč Sv. Ana, Batuje50 kmalu po 1505 meč Sv. Duh, Čelovnik51 ok. 1510 meč Sv. Odrešenik in vsi sveti, Millstatt52 ok. 1517 meč Sv. Sebastjan Sv. Tomaž, Famlje53 ok. 1450-60 puščice Deželni muzej, Celovec54 ok. 1460-70 puščice Sv. Martin Sv. Pavel, Podpeč pri Gabrovki55 ok. 1390, ok. 1500 meč Pokopališki portal, Kirchbach an der Gail56 ok. 1480 konjenik, meč Naša Ljuba gospa, Sevnica57 zač. 16. st. meč Sv. Mihael Sv. Katarina pri Tiersu58 ok. 1410 meč Sv. Lambert, Hart ob Glanegg59 ok. 1410-15 meč Križni hodnik katedrale, Brixen60 po 1462 meč Žalostna Mati božja, Dolenja vas ok. 1500 oklep pri Senožečah61 47 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 229-236, tab. XII, fig. 196. 48 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 72-73, fig. 15. 49 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 15-17, fig. 45. 50 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 72-74, fig. 3; Fototeka OUZ FF, 3014. 51 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 97-101, tab. XXXIII. 52 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 125-126, fig. 81. 53 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 84-86, Fototeka OUZ FF, 3007. 54 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 42, fig. 130. 55 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 151-154, tab. V. 56 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 111, tab. XXIV. 57 Höflee 2001, cit. n. 18, p. 188, fig. 173. 58 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 71, fig. 46. 59 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 79, fig. 25. 60 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, p. 28, fig. 136. 61 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 80-83, Fototeka OUZ FF, neg. M42-4. 228 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 229 GRADIVO Sv. Ur{ula Kraj Čas nastanka Poudarki Sv. Miklavž, Mače nad Preddvorom62 1467 vojaki, lok Sv. Uršula, Lanišče pri Šmarju63 ok. 1520-30 loka, samostrel Kristus Pokopališka rotunda, Greutschach64 ok. 1360 meč Sv. Lenart, Treffling65 ok. 1454 oklep Žalostna Mati božja, Bušeča vas66 ok. 1460 meč Sv. Lovrenc, Lesachtal67 ok. 1510-20 meča Ostali motivi Kraj Motiv Čas nastanka Poudarki Sv. Margareta, Lieding68 Janezova legenda ok. 1330-40 meč Sv. Mohor in Fortunat, Šoštanj69 Mučeništvo sv. Mohorja ok. 1340 meč Mati božja, Turnišče70 Legenda o sv. Ladislavu do 1389 težko oboroženi konjeniki, loki Križni hodnik katedrale, Brixen71 Sv. Viljem Akvitanski 1417 oklepljena konjenika Mariapfarr, Salzburg pri Tamswegu72 Sv. Trojica 30-ta leta 15. st. meč Sv. Andrej, Mošnje73 Mučeništvo ok. 1450-55 vojak, verižnina, sv. Andreja oklep 62 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 125-127, fig. 82; Fototeka OUZ FF, s. n. 63 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 109-111, fig. 57; Fototeka OUZ FF, 3881. 64 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 67, fig. 8. 65 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 42, fig. 113. 66 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 75-76, fig. 8. 67 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 127, fig. 84. 68 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 63, fig. 1. 69 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 224-227, fig. 186. 70 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 229-236, tab. XIII, fig. 198. 71 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, p. 32, fig. 66. 72 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 10-11, tab. I. 73 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 130-131, fig. 90. 229 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 230 GRADIVO Kraj Motiv Čas nastanka Poudarki Sv. Tomaž, Rateče pri Planici74 Mučeništvo sv. Tomaža ok. 1450-55 prijem meča s kazalcem preko branika Sv. Egidij, Sv. Egidij na Dravi75 Sv. Egidij ok. 1460 samostrel, lov Sv. Jurij, Gerlamoos76 Marija Zavetnica s plaščem ok. 1480 lok Sv. Nikolaj, Vuzenica77 Sv. Krištof ok. 1490-1500 spopad konjenik Sv. Pavel, Galerija ok. 1500 oklep Podpeč pri Gabrovki78 svetnikov Stara zaveza Mati božja, Turnišče79 Suzanina zgodba do 1389 železni klobuki Marijino vnebovzetje, Krka 80 Savlov padec po 1390 težko oboroženi konjeniki, verižnina, urne rokavice Pokopališka kapela, Riffian81 Čaščenje malikov 1417 meč Križni hodnik katedrale, Brixen82 Eleazar ubije bojnega slona ok. 1460 težko oboroženi vojaki, ročni top Križni hodnik katedrale, Brixen83 Absalomova smrt ok. 1460 težko oboroženi konjeniki Križni hodnik katedrale, Brixen84 Abraham žrtvuje Izaka po 1462 meč Sv. Andrej, Thörl85 Abraham ok. 1470-75 meč žrtvuje Izaka 74 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 134-136, fig. 96. 75 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 24-25, figg. 68, 71. 76 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 36-37, fig. 147. 77 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 243-248, fig. 211. 78 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 151-154, Fototeka OUZ FF, s. n. 79 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 229-236, fig. 197. 80 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 71-72, tab. V, fig. 14. 81 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 73, fig. 87. 82 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, pp. 30-32, fig. 79. 83 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, pp. 30-32, fig. 79. 84 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, pp. 28-30, fig. 78. 85 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 34-36, fig. 25; Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 91-92, fig. 47. 230 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 231 GRADIVO Nova zaveza Pohod oz. poklon Sv. treh kraljev Kraj Čas nastanka Poudarki Sv. Filip, St. Filippen ob Sonnegg86 ok. 1370 konjeniki Sv. Gertruda, Mellweg87 ok. 1400 meči Sv. Danijel, Celje88 ok. 1410 konjeniki, čelade Križni hodnik katedrale, Brixen89 ok. 1415 vojaki Sv. Egidij, Zweinitz90 1421 oborožena konjenika Samostanska cerkev, Gospa Sveta91 1435 težko oboroženi konjeniki, železni klobuki Sv. Gandolf, Feldkirchen92 ok. 1435-40 težko oboroženi konjeniki Marijina kapela na Bichlu, Bistrica na Dravi93 ok. 1440 težko oboroženi konjeniki Sv. Andrej, Dalce94 ok. 1440 konjeniki Sv. Radegunda, Srednja vas pri Šenčurju95 ok. 1440-45 vojaki, oklep Sv. Martin, Bled96 ok. 1445 težko oboroženi konjeniki Sv. Lovrenc, Dragomer97 sr. 15. st. čelade, prešiti jopiči Sv. Štefan, Obermontani98 sr. 15. st. vojaki, težko oborožen konjenik Kapela, Turjak99 ok. 1460 težko oboroženi konjeniki Žalostna Mati božja, Bušeča vas100 ok. 1460 težko oboroženi konjeniki 86 Feüdl 1944, cit. n. 11, pp. 68-69, fig. 10. 87 Feüdl 1944, cit. n. 11, pp. 76-77, fig. 19. 88 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 86-92, fig. 9; Fototeka OUZ FF, neg. M17, 19, 37. 89 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 72, fig. 73. 90 Feüdl 1944, cit. n. 11, p. 80, fig. 28. 91 Feüdl 1944, cit. n. 11, pp. 83-84, tab. XII. 92 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 14-15, tab. IlIa, fig. 19. 93 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 15-17, figg. 40, 42. 94 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 78-80, Fototeka OUZ FF, s. n. 95 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 146-149, tab. VII, fig. 112; Fototeka OUZ FF, neg. M64-3. 96 Höflee 1996, cit. n. 16, p. 68, Fototeka OUZ FF, s. n. 97 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 85-88, fig. 22. 98 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 74, fig. 118. 99 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 195-199, tab. XIV, fig. 183. 100 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 75-76, fig. 7; Fototeka OUZ FF, 3835-3836, 3839. 231 -Q- 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 232 GRADIVO Kraj Čas nastanka Poudarki Sv. Jakob nad Potočami101 ok. 1500 konjeniki, bojna sekira Sv. Bolfenk, Jelovice102 zač. 16. st. čelade, oklepi Pasijon Sv. Janez, Brixen103 1. pol. 14. st. pešaki, ščit Sv. Peter, Holz104 ok. 1370- 80 meči Sv. Štefan, Zanigrad105 1400-10 vojaki, orožje na drogu Devica Marija in sv. Nikolaj, Selo v Prekmurju106 ok. 1410 vojaki, verižnina, prešiti jopiči Križni hodnik katedrale, Brixen107 ok. 1410 meča Marijina cerkev, Ptujska gora108 1424/26 težko oborožena vojaka, samostrel Sv. Odrešenik in vsi sveti, Millstatt109 ok. 1430 vojaki, železni klobuk Sv. Lovrenc, Sillebrücken110 ok. 1435 oklepljeni vojaki Sv. Gandolf, Feldkirchen111 ok. 1435- 40 vojaki, meč Marijina kapela na Bichlu, Bistrica na Dravi112 ok. 1440 vojaki, orožje na drogu Sv. Gandolf, Feldkirchen113 ok.1440 težko oboroženi konjeniki Sv. Radegunda, Srednja vas pri Šenčurju114 ok. 1440 vojaki, pehotna ščita (pavezi) Sv. Štefan pri Sp. Trušnjah115 ok. 1450 vojaka, čeladi, oklep 101 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 156-158, Fototeka OUZ FF, s. n. 102 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 113-116, fig. 44. 103 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, pp. 69, fig. 2; Wülfsgeübee 1988, cit. n. 14, pp. 50-51, fig. 95. 104 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 69-70, fig. 11. 105 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 151-154, Fototeka OUZ FF, neg. M42-29. 106 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 179-182, figg. 126-127. 107 Wülfsgeübee 1988, cit. n. 14, p. 37, fig. 130. 108 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 169-175, Fototeka OUZ FF, s. n. 109 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 87-88, fig. 37. 110 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 18-19, fig. 31. 111 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 14-15, figg. 23-24, 26. 112 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 15-17, fig. 41. 113 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 88-89, fig. 41. 114 Höflee 1996, cit. n. 16, pp. 146-149, fig. 112. 115 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 29, fig. 93. 232 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 233 GRADIVO Sv. Lenart, Treffling116 ok. 1454 vojak, oklep, orožje na drogu Marijino vnebovzetje, Muljava117 1456 vojaki Sv. Duh, Slovenj Gradec118 1451-1459 vojaki, orožje na drogu Sv. Jakob, Strassen119 1458-60 vojaki, orožje na drogu, oklep, messer Sv. Egidij, Sv. Egidij na Dravi120 ok. 1460 vojaki Križni hodnik katedrale, Brixen121 po 1462 težko oboroženi vojaki Sv. Andrej, Thörl122 ok. 1470-75 vojaki, orožje na drogu, oklepi Križni hodnik katedrale, Brixen123 1472 težko oboroženi vojaki, oklep Sv. Peter in Pavel, Vitanje124 ok. 1470-80 vojaki Sv. Jurij, Gerlamoos125 ok. 1480 vojaki, oklep Naša ljuba gospa, Obermauern126 1484 oklep, verižnina, bojne sekire, orožje na drogu Sv. Helena, Gradišče pri Divači127 ok. 1490 vojaki, oklep Sv. trojica, Hrastovlje128 1490 vojaki, orožje na drogu Sv. Mihael, Žetale129 pozno 15. st. meč, oklepljen vojak Sv. Jurij, Stari trg pri Ložu130 zač. 16. st. vojaki, oklep Najdenja sv. Križa, Dolga Njiva131 ok. 1520-30 orožje na drogu 116 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 42, fig. 114. 117 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 130-135, fig. 81; Fototeka OUZ FF, 3905. 118 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 186-189, tab. XXVI-XXVII, fig. 135. 119 Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 105-106, fig. 64. 120 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 24-25, fig. 69. 121 Wolfsgeübee 1988, cit. n. 14, pp. 28-30, fig. 78, 82. 122 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 34-36, tab. VI, figg. 116-119. 123 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 75, fig. 124; Wolfsgeübee 1988, cit. n. 14, p. 33, fig. 84. 124 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 238-243, fig. 204. 125 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 36-37, figg. 149-150. 126 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 112, fig. 72. 127 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 89-91, fig. 28; Fototeka OUZ FF, 2969, 2971. 128 Höflee 1997, cit. n. 12, pp. 91-98, Fototeka OUZ FF, neg. M50-61. 129 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 255-257, fig. 225. 130 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 165-167, fig. 139. 131 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 83-85, fig. 20. 233 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 234 GRADIVO Ostali motivi Kraj Motiv Čas nastanka Poudarki Sv. Martin, Martjanci132 Slikarjev avtoportret 1392 vojak, oklep, messer Križni hodnik katedrale, Brixen133 Karel Veliki po 1410 meč Križni hodnik katedrale, Brixen134 Miles Christi ok. 1415 težko oborožen vojak Sv. Egidij, Zweinitz135 Plemiška družina 1421 vitez, ploščni oklep Sv. Gandolf, Feldkirchen136 Herodov poboj otrok ok. 1435- 40 oklepljeni vojaki, meča, messer, buzdovan Sv. Jakob, Liemberg137 Plemiška družina Gradenegg ok. 1440 vitez, oklep Sv. Jurij, Ptuj138 Trije redovi sveta ok. 1470- -80 težko oboroženi vojaki Sv. Pavel v Labotski dolini139 Engelbert Spanheimski 1493 vitez, oklep Sv. Neža, Lopata140 Poslednja sodba ok. 1520 oklep, meč Profano stensko slikarstvo Za razliko od cerkvenih spomenikov se je primerkov profa-nega srednjeveškega stenskega slikarstva ohranilo izjemno malo. V avstrijski Radgoni v kleti nekdanje Pistorjeve hiše najdemo močno poškodovane freske Janeza Akvile s konca 14. st. Med primerjalnim gradivom iz soseščine izstopajo poslikave južnotirolskega gradu Runkelstein, ki prvotno izvirajo iz devetdesetih let 14. in prvih let 15. st., v začetku 16. st. pa so bile deležne temeljite obnove, ki jo je odredil novi lastnik gradu, cesar Maksimiljan. 132 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 136-140, fig. 69. 133 Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, p. 42, fig. 46. 134 Weingaetnee 1948, cit. n. 9, p. 72, fig. 68; Wolfsgeubee 1988, cit. n. 14, pp. 40-41, fig. 48. 135 Feodl 1944, cit. n. 11, p. 80, fig. 27. 136 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 14-15, fig. 21; Feodl 1944, cit. n. 11, pp. 88-89, fig. 39. 137 Höflee 1982, cit. n. 15, pp. 19-20, fig. 32a. 138 Höflee 2004, cit. n. 8, pp. 153-160, fig. 99. 139 Höflee 1982, cit. n. 15, p. 39, tab. VlIIa, figg. 167-168; Feodl 1944, cit. n. 11, p. 94, fig. 51. 140 Höflee 2001, cit. n. 18, pp. 114-115, fig. 62. 234 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 235 GRADIVO Kraj Motiv Cas nastanka Poudarki Pistorjeva hiša, Legenda o po 1390 konjenik, grad Radgona141 Piramu in Tizbe Pistorjeva hiša, Obleganje, po 1390 težko oboroženi konje- Radgona142 konjeniška bitka njeniki, vojaki, sekira Grad Runkelstein, Vitez ok. 1395 bodalo južna Tirolska143 Grad Runkelstein, Turnir ok. 1395 spopad vitezov južna Tirolska144 v turnirski opravi Grad Runkelstein, Lov na jelene ok. 1395 lokostrelec na južna Tirolska145 konju Grad Runkelstein, Bojni prizor ok. 1395 težko oboroženi južna Tirolska146 konjeniki Grad Runkelstein, Galerija junakov ok. 1400, težko oboroženi južna Tirolska147 ok. 1508 vojaki Grad Runkelstein, Tristanov cikel ok. 1400, težko oborožen južna Tirolska148 ok. 1508 vojak, čelada, meč Prispevek je del raziskave o vojaški zgodovini slovenskega ozemlja od 13. do 15. stoletja, ki jo v okviru doktorskega študija pripravljam na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri analizi gradiva sem tokrat upošteval gradivo iz slovenskega etničnega prostora, kot primerjavo pa zaradi pomembnih ohranjenih spomenikov še z Južne Tirolske. V doktorski disertaciji bodo analizirani tudi primeri iz širše okolice, mdr. Gornje Štajerske, Istre in Ogrske. 141 Janez Balažic - Janez Höflee, Johannes Aquila, Murska Sobota 1992, p. 86. 142 Balažic - Höflee 1992, cit. n. 141, p. 87. 143 Nicolo Rasmü, Runkelstein, Bozen 1971, fig. 17. 144 Rasmo 1971, cit. n. 143, fig. 38. 145 Rasmo 1971, cit. n. 143, fig. 42. 146 Rasmo 1971, cit. n. 143, fig. 56. 147 Rasmo 1971, cit. n. 143, figg. 64-65. 148 Rasmo 1971, cit. n. 143, fig. 66. 235 O 11-lazar219-23 6 03.10.2007 11:42 Page 236 GRADIVO UDK 75.033(497.4):940.54 izvirni znanstveni članek - original scientific paper VISUAL SOURCES IN THE MILITARY HISTORY OF THE LATE MIDDLE AGES: MURALS AND PANEL PAINTINGS IN SLOVENIA AND THE NEIGHBOURING LANDS, PART 1 (AN OVERVIEW OF MATERIAL) The use of visual sources in military history research is a well-established practice abroad, although it is still associated with various unresolved methodological issues. Because of the character of medieval works of art, various information about the military equipment of a certain period and its application, military techniques and life during a military campaign can be glimpsed from them, as well as useful data about more complex issues, such as army composition, military formations and tactics. The reliability of artistic material in this context can be judged according to the accuracy of the depictions of military equipment. It is advisable to examine these sources against material remains whenever possible. Slovene medieval art material has not yet been fully explored in the light of military history research. A detailed overview of sources indicates that only a very small portion of the material has been used. If it is compared and suitably complemented with similar sources from the neighbouring countries, a very good picture of the military technology and weapons used in the area of Slovenia at that time can be formed. By far the largest late medieval art source is church art, to be more precise, murals. By comparison there are very few examples of secular medieval murals that would be interesting for military history research. Although carved stone tomb lids represent one of the most important source for the research of late medieval weapons in Europe, only a handful of such examples have survived in Slovenia. Military equipment is a common feature of Christian iconography, mostly in connection with certain motifs or in the form of the attributes of saints. The most significant saintly figures in this respect are Sts George, Ahaz and Florian. Many other saints who are otherwise not depicted as soldiers are also associated with various weapons. There are not many depictions of the Old Testament in Slovene church murals. New Testament scenes prevail, featuring many artistic motifs with armed human figures: the Journey and the Adoration of the Magi, the Massacre of the Innocents and the Passion of Christ. 236 -Q-