P oiimein« Številke»
Navadne Din ■—•75, ob neddlih Din 1*—•
UREDNIŠTVO •< eefee|e v Met*-t>«r«, forcioere »liee it- 4, L aedetr-UPRAVA m eeheje • h»i»cer oliei st. 4, priti *ij« deeao T«J«-ob it- 24. — SHS poeteeieker«« v»aiB H*». n .781.
N« eerečil* br«a deMrje m ■« •strA. — Rskopiva »c M rrežeje-
Poštnina platana v colovlnl Cena dsi?8inie 5!ev. Dan 3-—
TABOR
LfttO VII.
Maribor, sobota 25. decembra 1926,
Posamezne fttevllkei N »idne Din —'75, ob nedeljah Din 1"—»
.TABOR- uh«)« /sak omu, r*r»c*
nedelje ie pcasnilcov, ob 1^. uri s datumom Baalcilnjr^a det ter »tent meeeeeo po poiti D 10-—, se i»o» jemstvo D 18’	, dostavljen ne dote
D 11'—, ee iskeuier D 10' uaeereti po dogovoru.
N ero če e« pri upravi .TABORA* MARIBOR« Nroiocre ulice Mer. 4.
Številka: 292.
Vlade še nimamo
Velike težkoče pri sestavi. Uzunovič upa, da mu bo uspelo.
Beograd, 24. dec.
Žc snoči so se pričelal posvetovanja vladnega predsedstva, ki so se nadnljsvala tudi danes dopoldan. Stj. Radič ie bil vse dopoldne v stiku z Uzunovičem. Kratek pogovor Je imel Uzunovič tudi s Korošcem. Pričakovanje, da bo vlada (Uzunovič-Radič-Korošec)
kmalu sestavljena, je bilo’ preuranjeno. Pojavile so se nove težkoče. Položaj bo razčiščen šele proti večeru, po seji radikalskega kluba, ki bo odločilnega pomena. Radikali niso posebno navudšeni za sodelovanje z Radinem in ni vertno, da bo Uzunovidu uspelo tako kmalu sestaviti vlaldo.
Slaba obramba izdajstva SLS
v Mariboru
Na pomoč so ooklicali tudi dr. M0hle!s®n-a — &pe! e. župana na „ča$tno besedo" — Zapleta
se v nove laži
Maribor, 23- decembra 1926. | lojalnega Nemca, bi bil! s tem le konse-Na	na	„^1	o-	*unan	kv®ntno	našim	načelom	ravnali,	da	naj
žfsfrjsf po-
K?® SJSi. dasl S j? pismenem;
Jih^tiVh	°rali Prele lTžuDan dr 8Le''fik,6ni,i kompromis v nemško stranko
■ ustnih- trdltev- >e Pre^ zupan dr’ Le- In kandidirate v Mariboru skupno
skovar sledeči odgovor:
Gospod župan!
Na Vaš cenjeni dopis z dne.21. decembra t. 1. in z ozirom na Vašie izvaja, nje v občinski posvetovalnici 20. decembra t !., čast nam je V»m sledeče spo-roeiti:
Sporazum, na katerega so se zjcdl-nlle nage stranke II. marca 1924. le bil sklenjen v to svrho, da koalirane stran-ke stvorijo za občinske volitve v Mari-boru leta 1924 enoten blok. Cilj tega b.oka pa je bil, da Prevzame tako ustanovljeni Narodni blok vodstvo poslov mariborske mestne občine v svoje roke, l namenom UTRDITI JUGOSLOVANSKI ZNAČAJ MESTA. Koalicija, s katero je bil ustvarjen Narodni blok, je tedaj bila ustvarjena predvsem za to. da ®e utrdi narodni značaj Maribora. Afirmacija narodne misli v Mariboru je bila povod koalicije, če Pravite, da so ostale ° ’rano stranke dobil e večje število mandatov v občinskem svetu le vsjed koal'c ie s ST.S Vam moram odgovoriti, da ima SLS v občinskem svetu dale-ko njene moči presegajoče število man-datoriev tudi le radi tega, ker je b'la z našimj strankami koailrana. Le koalicija Narodnega b!oka je izvojevala 2 tre-•nsko nresegajočo večino v občinskem vetu. Za narodnega župana mesta Maribora ste bili izvoljeni od Narodnega * ° kot njega predstavnik. Vi niste , SLS, amnak župan mesta po volji
sM Ra b,oka* Kako morete spraviti J. ,yad obvezo našosra sporazuma, da »« « kot prvi predstavnik Narodnega a v mestni občini za utrditev j"<ro-siovensk<yra značaja mesta, ko kandidirate istočasno in v istem Mnriboru skupaj s predstavnikom nemške stranke, prj s uiterl 8010 sknoal ustanovili Narodni b ok, ker je vendar očitni namen to koalicije omogočiti, da bi bUo mesto Maribor zastopano v oblastni skunščlnl tudi po reprezentantu nemške stranke, ki hi sicer ne imela nobenih izgledov na izvolitev lastnega kandidata. In tak 1 m prom) s ste sklepali v času, ko vla-T,._vn* mestnem magistratu Narodni ml Poznavamo vsakemu lo-llanRtfn r>^fn«cq v naSI državi vse držav-
mir^Tmr^»ee’ <_ne moremo	Priznat’
v?« ii,	oblasti sporadično nase-
Lerili Nemcev kot plemenske stranke.
J Z' » Jj ^1° t? / Narodnim blokom Izbrisati, s e z Vašim kompromisom a-tirmirall. Vaše trditve, da se le ena ali drn^a na?!M strank družita pri volitvah x Nemci, k! v večini slučajev sploh ne od?ovar:?lo dejstvom in ki jih skušate navesti kot opravičilo za Vaše korake, ne moremo vzeti za resne, če bi bila tudi ena alj druga naših strank nrl ka. kih volUvah vv'<i 0» ^voje liste kakega
predstavnikom te nemške stranke proti strankam, s katerimi Imate sklenjen spo-razum za Narodni blok, ki naj utrdi ju goslovenski značaj mesta.
Ce smo Vam sporočili, da se v Pro test takemu početju od Vas za 20., 2t„ 22- in 23. tm sklicanih občinskih sej ne udeležimo, s tem nismo kršili snoraz.u ma in ogorčeno odklanjamo Vaše alu zlJe na našo častno besedo. Vprašamo Vas pa, kako spravljate v sklad sankcijo našega poslovn*ka z namenom Narodne-ga bloka utrditi juioslovenski značaj mesta in z Vašo koalicijo z nemško-stran ko In s kandidaturo predstavnika nemškega društva v Mariboru na Vaši listi. Vprašanja, ki jih stavite na nas glede izvedbe komunalnega programa. bi sl bili morali predvsem Vi sami kot mestni župan staviti, predno st© naoravlli u&odepolnl korak rve^e z nemškim društvom. Kot Igračkanje z gospodarskimi Interesi mesta Maribora, da se poslužimo Vašega Izraza — moramo smatrati Vaš poskus oškodovati z Vami koajlrane stranke v Narodnem bloku za mandat v res le gospodarskim interesom služeče oblastne skupščine v korist nem*kl stranki, račtmajoč, da bo do tako Izlirrane stranke bro?- vsake™ Protesta vzele Vaše s temejlnlmi načeli Narodnega bloka v navskrižij stoječ ravnanle v vednost. Ugotavljamo, da ste z Vašimi peuo’,<*vlč''P,nil In nente-Nnad; nroM n"š?m strankam ki Vam kot mand^tortu Narodnega b'o-ka nikakor ne prlstoiajo. po Vas v občinskem svetu ustvarjeno situacijo le poslabšali.
Končno V«s obve^mo. da bo _ ‘»ltuacl.il v občinskem	razpravM^a
pkfl^kutlva Na*-»^^u«"a b^oka na s>»ii, k io bomo v najkrajšem času sklicali.
Z rečnim »noštovafiiem:
Za klub o^č. svetnikov SDS d r. Fr. Llnold I. r.
Za k|nb obč. svetnikov NSS in SKS: Ferdo Dobravec 1. r. dr. A. Faniuger 1- r
Iname za klub SDS v mariborskem občinskem svetu, na katerega moram ta. koj reagirati, ker žunan, lil na občinske klube naslovljena pisma v »S,n,rA,,<!U« objavlja, očivldno računa z deistvom, da bo*no preko praznikov brez listov In tako brez možnosti v javnosti odgovarjati.
Dr. Leskovar trdi. da ni res, da bi bila SLS sklenila s Političnim društvom za Nemce v Sloveniji kakoršenkoll pakt, ampak, da se je le krajevna organizacija SLS za mesto Maribor doggovorila * dr- Miihlcisenom za skupen nastoo nrl volitvah v oblastno skupščino. Da bo lasno, .le treba ooozoriti. da je »Slovenec«. ki je obhvil prvič Hsto za mesto Maribor, navedel, dn kandirajo skupaj S1 S NPS In Oosnodarsfca stranka, se. veda nemška. »CMUer 7eityng« tudi izrecno razglaša, da le kompromis sklenila Deutsche Wirtscha?tsmrtel In da ji je no dogovoru tudi mandat zasi^«r»n. — Dr. T	nadalje trd? da j« sr>s za
oblastne volitve sond;rala pripravnost IVomppv za skupni nasfon In se nri tem skllenle na rw**vn' "M	<n	gs;.
°frimer’f'”i <n (rlaseriem. Z gg Pfrimer-em in G'aserj«m som že pono^no^rat "ovoril. saj sedimo sk«naj y občinskem svetu in ftn*nč"<>m odboru. Sm°?no je na trdit*, da b* bil nrl teh srosnod’ti son-diral pr:T>ravlVno«+ N„mccv 7n sirnnen naston. Po n^l seli V’r'~ 'nega o^b^ra ros z ozirom na za ve,#”ve^^no Maribora po','««nt no-^n-^tne govorice.
da ST°*r* ra	Vnlthro	‘n
rkunpi,	vi)ra?’>l	jr,	Pfri-
merja. če je to rpo.	PVf^r	je
nrav do*“.ro čutil, da n*®<**n n^č sond*ral *f*m>reč	t—	v	za-
4rj»<r* ffVel da n"so n!^ jlrVn-iU, Jnz
nosw^iii,l in	Takn,
•liri** vnrayan.i so o«e dn^ m^rlbors*'! »svc^o.lonilseln!« Nenoi pač moral! marsjkle nosi-išatl. 7 e,n',,'*-"i vnr-i^on.il cem snro%.|jaT v zadrego +«rii »a vendar ne bo jr. T ootovar trdtl. da sem tudi nri n‘ih »sondiral nrloravHe-nost za okn^pi naštoP«. Tudi tako smerna zavijanja ne bo^o nonia^ila klerl-kalonrn preko na^ih ko^štatac’’1. Maribor, 23. dec^Va 1o
Dr. FRAN TO I.IPOLD 1. r
V četrfek zvečer ie nrejel g. dr. L"-►vold od žnpnna dr- I.eskovarla novo t>J-«mo. v katerem na Prav nečeden način noti avl razre svoje prejšnje trditve ♦vfistavlja pa še novo. češ da ie dr- Li-->nld. kot. ^redserlniv SDS bM tisti, ki je Pri Nemcih »sondiral« glede skupnega
nastopa.
Z ozirom rta Pfdoir’nost p., »imana ne smatra dr. Livold več za potrebno, da žnpanu osebrm odgovarja, ampak po daja javnosti sledečo:
IZJAVO Danes nonoldne sem snrelel od Xu-
LUCIANO ALBERTINI
1 minuto pred 12. uro in pogreb Nikole Pašida.
Kino Apolo.	25.—27. dec.
učitelj Hauptman, ki me je vpisal kot Slovenca.
Z g. županom marlborskjm se pa bova radi njegovih trditev videla še drugod-
Svečina. 22. decembra 1926.
Rudolf S m oni g, pek in kandidat SDS za Maribor levi breg.
Od župana dr. Leskovarja in od predsednika Nem. posl. društva dr. Miihl-eisena napadeni kandidat g. Rudolf Smonig iz Svečine pa podaje javnosti, ne da bi imel namen še pozneje s komurkoli polemizirati, sledečo
IZJAVO:
O- mariborskemu žuoanu dr. Leskovarju in predsedniku nemškega Politič nega društva g. dr. M?ilile’snu se je zde lo primerno, da v svojo obrambo ozna čita dejstvo moje kandidature za srez Maribor levi breg kot zvezo SDS z Nemci. —
Z ozirom na to ugotavljam: .
Jaz sem domačin v • srezu, rojen v Sv. Jnrll r.1) Posn’"]. V SveP*"0 'S<?m S? kot obrtalk nrtselil ne po milosti Siid-marke in Schulvereina, ker sta se ti dve društvi v naših krajih ustanovili precej pozneje. Pri ustanovitvi navedenih društev nisem sodeloval, pač pa so to storili razni, danes vel.iavnl slovensko klerikalni pristali »»osnoda mariborskega župana, med njl^l g. Kr»n. župan obline Plavfi. v? in bil f«d> r1n "-parata odbornik teh dn«štev. O t**w Tr% danes
T''r‘*c,n'kl	■ drux*AV
bi o tem ve tudi <r. narodni poslanec ^e-bot, ki le sorodnik g. Krena. Moj hišni gos^o^ar g. M*'nhart me ie zares vnlsal svoj Čas za žlana omenl^n^ dru*tev zahtevajoč od mene č^-arlnp z grožnjo da sicer nasedi v svoji hiši v Svečin nemškega peka.
Po Prevratu sem bil naWe! organiziran član ST^S. bllzn 2 letj pa sem že organiziran član SDS. za katero sem In hočem t»»ril v naorej zastaviti vse svoje sile. Nikdar oa nisem bil član nomš^e^a političnega društva. Pri zadnjem I’ud-
_ ____________ __	_	. . .._ skem štetju se nls^m vr»5»ai za Neme«.
pana dr* 1 't&ovaria donls, naslovllcn 1 Popisovanje Je v Svečini izvršil e. nad-
Mariborske vesti
Maribor, 24- decembra-
Otvoritev avtoomnibus-prometa
Jutri, dne 25. t. m. , se otvori avtoomnl-buč-promet na progah Mrribor—Celje, Maribor—Dravograd. Na progi Maribor—Konjice—Celje bo vozil avtoomnibus vsak dan dvakrat in sicer ob 7. uri zjutraj in ob 13. uri popoldan. Vrača se Iz Celja, kamo rprispe ob 9. uri 30 in 15.30, ob 10. uri in ob 16. uri. Prevoznina znaša 62.— Din. Na progi Maribor—-Dravograd vozi avtobus vsak dan dvakrat in sicer ob 7. in 13. tiri. Iz Dravograda, kamor prispe ob 9.23 in 15.23 uri, odh?'a ob 10. in 16. uri. Prevoznina znaša 60.— Din.
Društvo za zgradbo porodiš-
nice v Mariboru
se je po Prvih neuspehih letos reorganiziralo s tem. da je na letošnji glavni skupščini odobrilo spremembo pravil, po katerih se je prejšnji mnogoštevilni odbor po številu članov reduciral na polovico. S tem je odbor pridobil na gibčnosti in to se ie v nanovo oživelem delovanju društva blagodejno uveljavilo-
Društveni namen je doseči izpopol-njenje mariborske bolnice kot oblastne* ga zdravstvenega zavoda s samostojnim ginekološko-porodniškim oddelkom vsa. ke Pomembnejše \>olnice. Društvo se Je v 4 letih svojega obstoja moralo boriti s skoro nepremagljivimi težavami. Vendar mu je uspelo, da je na vseh merodajnih mestih prodrlo načelo, da je ustanovitev tega oddelka v Mariboru ena najnujnejših nalog. Po posredovanjih društva je ministrstvo pravde pristalo na to. da se zemljišče bolnice kot stavbni prostor razširi s tom, da je odstopilo nas zemljišča sosedne državne moške kaznilnic«. Vršila se je na iniciistivo Zdravstvenega inšpektorata v Ljubljani že tudi uradna anketa, kije določila vse potankosti načrtov: bodočega ginekolo-ško-Porodniškega paviljona- Po njili ae Potem letos v januarja društveni odbor dal izdelati preliminarne načrte paviljona- Izvršil jih je zasebno g. inž- Dolenc s sodelovanjem g. arhitekta Czoike-ja-Ti načrti so bili o priliki letošnje higijen-ske razstave v Kazini tudi razstavljeni. Vsekakor to niso definitivni načrti, k! bi se itak morali v javnem natečaju razpisati. temveč se bodo prav gotovo morali reducirati, ker je proračun previsok.
Mnogo upov glede realizacije načrtov stavi društveni odbor v Prihajajočo oblastno skupščino, v či.ie kompetenco bo Prišla tudi mariborska bolnica kot samoupravno telo- Medtem pa odbor pripravlja novo nabiralno akcijo v javnosti cele mariborske oblasti. Prav te dni se prične <z razpošiljanjem propagandah okrožnic, nabiralnih blokov in noložfiic na ozemlje cole oblasti. Naj bi človekoljubni klic tega humanitarnega društva našel odziv Pri vseh uradih in samoupravnih činiteljih in pri slehernem posamezniku!
Poleg tega pa je v toku akcija 'dr.I,_ jštva. ki bi. če uspe, mahoma uresničda nnč't ali društvo vsaj izdatno približala rPaiWaciji tej,« n^rta StvMr zaenkrat še ni za javnost, toda čim bo dozorela.
'ŠirM 2>
I—i—I*****MMIM
botro nago javnost o uspehu takoj obvestili.
Predsednik društva je •bivši mariborski župan g. Grčar, podpredsednik ga Maistrova, tajnik dr. Toplak, blagajnik prof. Cimerman, odbornika gg. d. Molej in dr. Ljud- Novak-
Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru
Society of friends of the Englich langua-ge and culture in Maribor.
V poslovnem letu 1926 se je.to naše kulturno društvo razvijalo prav povodno. Korak za korakom uresničuje svoje cit je. Glavni namen mu je šifr' v .oaši javnosti znanje angleškega .Jezika in jo upoznavati z bogatim angleškim slovstvom. Posredno pa stremi društvo za navezaniem stikov z anglosaksonskim kulturnim svetom z namenom, da ga obvešča o naših jugoslovenskih •kulturnih Pribkah in o naših narodnih težnjah, b tega vidika vrši to društvo v el e važno nalogo, ki zaslužni e pozornost in podporo širše javnosti.
Društvo šteje okrog 100 rednih članov. Pravkar pa :e v toku propagandna akcija društva za pridobivanje novega članstva, ki Je že sedaj našla prav lep odziv.
Društvo ima v vesni nameščeno svojo čitalnico, ki je članom društva dostopna vsak torek, sredo in petek od kat 8-do 19- ure in vsako nedeljo od 10-_ do 11. ure. Tu so na razpo'ago časopisi in revije, ki jih prejema društvo iz Londona po naklonjenosti britanskega zunanjega urada — Foreigu Officea. Tu se nahaja tudi društvena knjižnica iz katere se izposojajo knjige vsak netek od 'A\8. do 19. ure. Društvena knjižnica obsega nekaj nad 100 knjig, katere si Je društvo nabavilo iz lastnih sredstev -n ki so vseskozi skrbno izbrane tako da so vzbudile občudovanje gospe Cope-land o priliki njenega poseta v minulem tednu v Mariboru. Ker je finančni Položaj društva ugoden in Pričakuje odbor še izbobšanja istega, je skoro gotovo, da bo odbor v letu 1927 mogel nabaviti nadaljnih 100 knjig. Društvo je do tekočega leta redno vzdrževalo začetniški in nadaljevalni učni tečaj angleškega jezika, ki se vršita po dvakrat na teden v državni realki- Letos se je otvoril še tretji konverzacijski tečaj za absolvente prvih dveh. tečajev.
V prvem tečaju poučuje angleščino prof- dr. Kotnik, v ostalih dveh pa rojen Anglež Londončan g. Charlec Parmen-ter.
Končno skuša društveni odbor čedalje bolj uveljaviti tudi družabna _ stremljenja. Tako je letos poleti priredil 2 teleta, prvega k Šv. Urbanu, drugega pa v Mežico. kjer so udeleženci izleta bili gostoljubno sprejeti in se iim je razkazal rudnik v polnem obratu. Minulo soboto pa je društvo priredilo svoj vsakoletni five o’elock tea. to je čajanko s Predavanjem, recitacijami rn umetniškim sporedom. Te čajanke se razvijajo vedno lepše in obetaio sčasoma postati priljubljena družabna prireditev. Začetkom bodočega leta namerava društvo prirediti predavanje o Londonu zvezano s predvajanjem številnih skiontičmh slik. Predaval bo Prof- dr. Kotnik, ki se je udeležil tudi letošnje ekskurzije v Londonu, katero je vodila gospa Copeland. lektorica angleškega jezika na univčrzi v Ljubliani.
Društvu načeluie kot predsednik zdravnik dr- Fran Tonlak, podpredsednik je profesor dr. Kotnik, tajnik gosp višji državni oravdnik dr. Graselli bla-gaipik ravnatelj drž. realke g. Ztmap-čič, knjižničar je g. Gnhišek. drž. žel. uradnik, odbornika pa inž. Lukman in ga Sokličeva.
Nove člane, v kolikor se ne poslužujejo razposlanih čekovnih Položnic, snreiemata g. ravna-teh' Zupančič v svoji pisarni v državni realki in društveni knjižničar g. Gniušek ob uradnih urah vsak petek v Vesni.
m. Smrtna kosa. Danes zlutral le umrl dvorri svetnik in podnr»Usednik okrožnega sodišča g. Josip F o n. N. v m. p.!
m. XII. redna sela mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v pondeljek, dne 27. decembra 1926 ob 17. url v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: Računski provizorij, evont. proračun za leto 1927.
m. Parastos za Nikolo Paškem. Včeral dopoldne se Je vršil v kapeli mariborske pravoslavne cerkvene občne parastos za umrlim ministrskim predsednikom liknln P a-tičem. Svečanim obredom, ki jih je da-
*TA
roval pravoslavni prota Trbojevlč, so prisostvovali vsi zastopniki državnih in civilnih oblasti z velikim županom dr. Pirkmajerjem na čelu. Po ceremonijah je imel g. Radivoj Rehar govor, v katerem je opisal pokojnikovo politično udejstvovanje in (jega ipomen v zgodovini Srbstva in Jugoslavije.
m Gasbena Matica v Mariboru nam pripravlja za 12 januar 1927 novo prijetno izne-nadenje. Njen pevski zbor bo namreč koncertiral ta večer z najlepšimi a capella zbori, kar jih je imel sploh kdaj nU svojih programih. Kdor pozna fineso in visoko umetnost g. ravnatelja Hladeka in vse krasne uspehe, ki jih je žel s svojim zborom pri zadnjih koncertih, se more mirno zanesti, da bo tudi na tem večeru doživel največji muzikalični užitek. Zborov, ki jih na ta večer proizvaja G. M., še ni pel noben zbor v Sloveniji. 2e imena zborov, kakor Judje na rekah babilonskih, Atila pred Rimom, Marija in brodar itd. nam kažejo, da se bodo proizvajale kompozicije največjega štila. Med točkami so tudi trije moški zbor z bariton-soli, ki jih z očarljivo milobo podaja član matičnega zbora g. Faganeli.
m Poštenemu najditelju! Dne 23. t. m. je
izgubil poštni voz, ki vozi ob 19. url zvečer od Magdalenske pošte na glavno pošto, denarno vrečo, v kateri se je nahajalo 5500 Din gotovine in 14 priporočenih pisem. Ker je dana edinole ta možnost, da se je denarna vreča izgubila med prevozom in sicer najbrže v bližini Magdalenske pošte, se naprošajo oni, ki so morebiti našli, ali opazili izgubo denarne vreče ali mogoče videli, da jo je kedo pobral, da prijavijo to poštnemu ravnateljstvu ali pa policiji.	Denarni bankovci nosijo
sledeče številke:	M110.129, O. 10.500, L.
49.668 in I. 89.842. Policija zasleduje najditelja in se opozarja prebivalstvo, da odda ban kovce, ki bi eventuelno bili numerirani z eno navedenih številk, policiji.
m Kdor pazno prebira dnevne novice, je že zdavnej izvedel, kaj vse mu bo nudil Silvestrov večer, ki ga priredi v Narodnem domu Gradbeni odsek Sokobskega društva v Mariboru. Spored je tako lepo sestavljen, da ne bo prav nič motil kramljanja in zabave. Prosimo samo pri izvajanju pevskih točk za popoln mir. Kdo ve, če ne bo mladina morda že v starem letu veselo zarajala in prepustila prostore pri mizah onim, ki so že preveč komodni, da bi se vrteli po ritmu Jazz-banda in si lomili na valčkov takt vajene u-de s težkimi in vratolomnimi kretnjami modernega Charlestona? Vse bo v veselem razpoloženju nestrpno pričakovalo »Novega leta« tako starejši pri mizah in mladina pri plesu, kakor tudi mamice, ki bodo s pozornim o-česom spremljale korake svojih najmlajših. O polnoči pa si bomo bratsko segali v roke, da s tem potrdimo iskrenost izrečenega voščila. Kdor hoče doprinesti kamenček za naš Sokolski dom, naj ne manjka na Silvestrovem večeru. Opozarjamo vse posetnike, da bo dvorana toplo zakurjena; prepihov ni nobenih in se ni nikomur bati prehlada. Vstopnina dinarjev 14 inl dinar za nočni davek.
m Zahvala. Šolsko vodstvo II. mestne deške šole v Mariboru izreka zahvalo g. Hal-bertu, trgovcu z usnjem, za podaritev nekaj parov čevljev revnim otrokom.
m Na oficirskem plesu, dne 17. t. m. je bil najden rdeč, svilen ženski šal. Lastnica se naj oglasi pri kapetanu Grabriču, kasarna Kralja Aleksandra.
m VELIKA KAVARNA. Ravnateljstvu »Velike kavarne« se je posrečilo pridobiti telepata S v c n g a 1 i j a še za dva večera in sicer torek, dne 28. in sredo 29. t. m. Tokrat se bodo vršili najnovejši senzacijonelni in veseli eksperimenti. Začetek točno ob 22. uri zvečer.	.	2638
Halo! KAVARNA EVROPA! Haioi želi vsem gostom vesele božične praznike'. Danes 25. t. m. in utri 26. tm. velika popoldanska koncerta od 4. do 6. ure, večerni koncerti in izbran božični program od 8. do 10. ure. Na to nastopi priljubljenih plesalcev Freda in Anite Sprinks. Po sporedu družabni ples. Bouvier vina in dobra postrežba. 2659 m »VINSKI HRAM« v Vetrinjski ulici toči za praznike tudi čez ulico izborni modri burgundec s posestva graščaka grofa Bombele-sa.	2654
m Najboljše čevlje KARO dobile: Maribor. Koroška cesta 19 in od I. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. _	2048
m Za praznike nav' ' r-> naicenejše staro in novo ljuforr	'Moško in
o-no da’matinsko vino bi le pri Dsetu^ Štajerska klet Narodni dom. -Cez ulica l Din cenejše.	2640
m Prostovoljno gasilno društvo ▼ Studencih priredi dne 31. decembra 1926 v gostilni gosp. Gačnika v Studencih Sdvestrov večer z različnimi zabavami.
o n «i
kakor godbo, šaloigrami in živo sliko starega i.n novega leta- Začetek ob 19. (7.) uri. K©r je čisti dobiček namenjen za odplačila naročene motorne brizgal-nice, se Prosi za polnoštevilno udeležbo. — Odbor.	168
m Vsako sredo i» soboto koncert z družabnim plesom. Nudijo se vsaki dan sveže morske ribe. Grajska klet Maribor._______________________________ 2597
JCXJDDDLJGUJLnj O O anmo t n mnnt
tešit tete Uto 12. jaaaia.
Narodno gladaiitfe
REPERTOAR.
Sobota, 25- decembra ob 15. »Pepelka«.
—	Ob 20. uri »Orlov«. Premijera. Izv. Nedelja, 26- decembra ob 15. uri »Veseli kmetič«. Kuponi. Ob 20. uri »Orlov«. Pondeljek, 27- decembra- Zaprto. Torek, 28- decembra ob 20. uri »Ljubezen« ab A. Kuponi. Zadnjič v sezoni
Popularna opereta »Orlov« na mariborskem odru. Na prvi Božični praznik v soboto 25. tm- ob 20- bo v mariborskem gledališču premijera moderne 0-perete »Orlov«. Je to eden najboljših operetnih »šlagarjev«, ki je o priliki dunajske vprizoritve preko 200krat napolnil gledališče. Spretno komponirano operetno dejanje ter temperamentna, meiodijozna vžigajoča glasba, najmodernejši plesi jamčijo »Orlovu« za neizogiben velik uspeh, ki v marsičem presega celo »Grofico Marico«. Naša gled. uprava kot režija, ki je v spretnih •;okah g- K- Baclmianna k- g. sta se skrajno potrudila, da bo dosegla opereta oni uspeh, ki ga upravičeno zasbiži. Siiaina oprema: nove dekoracije, kostumi itd. bodo tudi gotovo pripomogli, da bo ma-ribrski »Orlov« atrakcija __ V glavnih oz. večjih vlogah nastopijo gdč- Ruko-vinčeva gdč. Lubejeva ter gg. Bratuš, Harastovič, Urvalek. Razberger itd- — Nakup vstopnic zelo priporočamo v
predprodaji.
liste napredne fronte v mariborski oblasti za oblastne volitve
V	soboto, nedeljo in v pondeljek so združene stranke SDS in NSS v mariborski oblast] vložile za posamezne volilno edinice sledeče kandidatne liste;
Za mesto Maribor (4 Skrinjica) Kandidati; 1. Josip Mohorko, Postaje-načelnik, Maribor; 2. Vilko Weixl, trgovec. Maribor; 3. Jože Volčič! mizar, Maribor.	2
Namestniki; 1. ivan Kejžar, želez-uradnik v pokoju, Maribor; 2. Anton Grmek, paznik v p. Maribor; 3. dr. M’ins Vauhnik, odvetniški kandidat Maribor-
Za mesto Celje (4. Skrinjica)
Kandidat; Dr. Anton Božič, odvetnik Celje.
Namestnik; Ivan Rebek, ključavničar, Celje-
Za srez Celje (5. Skrinjica) Kandidati; j. Janko Lešničar, ravn-Zadružne zveze, Celje; 2. Franjo S m id, geometer, Zavodna pri Celju; 3- Franjo Derča, tovarniški mojster, Trnava-Oomilsko; 4. Franc Klanj-še k._ po s., gostil, in pek- mojster. Sv. Jurij ob juž. žel. 5. Ivan Okorn, Pos-in stavb, vodja, Škofja vas; 6- Josip Omladič, kmet in župan. Braslovče. Namestniki; 1. Matija Miklavžina, posestnik, Preserje-Braslovče; 2. Martin Kolšek, čevljar. Breg pri Celju;
3.	Ivam Srebotnjak, les. trg. Do-berteša vas — Sv. Peter ob Sav.; 4. Franc Pilih, ekonom, Sv. Pavel Pri Preboldu; 5. dr. Edvard Serko, zdr. Vranjsko; 6. Drago Žabkar, želesn-v p., Celje.
Za srez Dolnja Lendava (4. Skrinjica) Kandidati: 1. Janez Preinger, uaduč.
Dobrovnik; 2. Štefan Gyorkoš. Posest, in poštar. Turnišče; 3- Anton Hajdinjak, kovač in pos- Odranci; 4. Jožef Vrečič, kmet v Petešovcih. Namestniki: 1. Anton Glavnik, trgovec, Beltinci; 2. Ivan Marušič, kolonist, Benica; 3. Jožef M a n č e č ml. posestnik, Gančani; 4. Marko Lebar posestnik v Treh mlinih-
Za srez Konjice (4. Skrinjica) Kandidati: 1. Ignac Kotnik, posestnik in lesni trgovec. Vitanje; 2. Franc P e. telinšek, kolar, Oplotnica. Namestniki:	1. Vaclav Pr o razil Je-
knrnar, Koniice: 2. Franc Medved trgovec. Oplotnica.
V	Mariboru, dno 25- decembra io26.
Za srez Ljutomer (4. škrinjica) Kandidati; 1. dr- Ivan Stojan, notar in žuPan, Ljutomer; 2- Jožef Ploj, kmet. Zblgovci; 3- Alojzij Seršen, trgovec in posestnik, Voržej;. Namestnik:	1.	Janko Horvat, slikar,
Ljutomer; 2. Franc Lu bi, kmet. Bunčani; 3. dr. Marko Sta 11 jk o, odvet., Ljutomer-
Za srez Maribor, desni breg (4. Skrinjica Kandidati; 1. Jože Finžgar, kmečki sin. Sv- Marjeta na Dravskem polju; 2. Dolfe Ogrizek, skupinovodja v deln. drž- žel-, Maribor; 3. Feliks O tare h t, železničar, Maribor:	4-	Karol
Po d h raški, klepar. Slov. Bistrica; 5. Karol Č e r n e j, posestnik, Fram-Namestniki: 1. Davorin Lesjak, učitelj v p. in Posestnik, Ruše; 2- Jako?) V e-r o n e k, kovač v delavnici drž- žel, Maribor; 3- Vinko P1 i b e r š e k, posestnik. Pečke; 4- Alojzij F a 1 e š. kmet. Račje; 5. Srečko Hube r, žel. uradnik v p. in posestnik, Šikola.
Za srez Maribor levi breg (4. Skrinjica) Kandidati: 1. Matija Vračič, kmet in župan. Senarska;. 2- Rudolf Smo-n i g, pekovski mojster, Svečina; 3. Iv-Kostanjšek, trgovec in posestnik, Sv. Martin Pri Vurberku; 4, Ivan Krampi, kmet in župan. Sv. Duh na Ostrem vrhu; 5. Jože Petrič, kmet. Zg. Voličina-Namestniki: 1. Jakob Rojs, velp. Bren-gova; 2. Josip Rože, trgovec in pos., Lajteršberg: 3. Franc Caf. posestnik in žagar, Sv. Benedikt; 4. Matevž Krošl, posestnik in mizar. Zg- Kungota; 5, Ivan. Jarc, posestnik. Zg-Kungota-
Za srez Murska Sobota (4. škrinjica) Kandidati: 1.Štefan Godina, ev. žup-nik. Gornji Petrovci; 2. Franc Šiftar posestnik, Strukovei; 3. Avgust Kamni, Pos- in trg.. Nuskova; 4- Janez Titan. posestnik. Čcrnelovci: 5- Anton Kod e r, notar Murska Sobota. Namestniki: 1. Adam Breskoč, nos. Križovci; 2. Mildoš Vratar iČ pos-, Prodanovci; 3. Josip K ii h a r, trgovec Gornja Lendava; 4. Štefan Perkič ml., trgovec. Gradišče; 5- Franc Kre-g a r, posestnik, Bakovci.
Za srez Gornjigrad (4. škrinjica) Kandidati: 1. dr. Jožo Goričar, zdrav Mozirje; 2- Fr. Kolenc p. d- lrm«n,
veleposestnik. Juvanje.
Namestniki: 1. Anton Žebelj, kmet in župan, Bočna; 2. Dragotin Korošec stavbi, podjetnik, Gornje, Rečica ob Paki.	j
Za srez Prevalje (4. Skrinjica) Kandidati: 1. Pettlr Mravljak. poJ. Vuhred; 2. Josip Leskovšek, rudar Mežica: 3. Josip Strablog, kmet in župan, Kapla.
Namestniki: 1, Josip Ziegle r, krojač in pos., Vuzenica; 2. Matija Ledinek, mizar. Guštapj; 3. Ivo Kura š, naduč. Dravograd.
Za srez Ptuj (3. škrinjica) Kandidati: 1. Lovro Petovar, posest. Ivanjkovci; 2. Janko Mikša posestnik. Prvenci; 3. Anton Blažek, podžupan, Ptuj; 4. Franc Škerlec. kmet Vičanci; 5- Anton Preložnik, pos. in žunan, Vurberk: 6- Jos. Veselko kovač in pos-. Središče; 7- Tomaž M u r š a k, kmet in mlinar, Crmla. Namestniki; ]. Aloiz Valda, Posestnik, Stojnci; 2- Jakob T obias. viš. davč-hpr- v P-, Ptuj; 3- Ferdo Korpar, kmet in gost., Osluševci; 4. Ignac Vindiš, posestnik, Breg: 5. Jurij Čurin. pos. in čevljar, Ormož; 6. Anton Š mig o c, kmet, Vareja:	7.
Jakob Zadravec, Posest, paromlina Središče.
Za srez Sfovenfgradec (4. škrinjica) Kandidati: j. Albert Puncer, traflkan*
Slovenjgradec; 2- Valentin Glaž»r’ pos. in strnin-k. Stara vas pri Ve!eniu
3. Ivan M el a n šele, kmet. Družmfde. Namestniki: 1. Davorin Blažič,
Siovepivradec: 2. Ivan Grajžl’ kl,r-jač. Velenje; 3. Ivan B u č, kovač. Slo-venigradec-
Za srez Šmarje (4. škrinjica) Kandidati: \. Anton Perkovič, kmet in župan. Sv. Florijan pri Rogatcu. 2. Miha Skale, posestnik Mala Pristava; 3. Martin Ulčnik, kmet, Žagaj:
4. Ivan C v e r 1 i n, pos. in trg.. Sv. Peter na Medvedjem selu; 5- Igoac Ja k on in a. kmet. Sopote-
Namestniki; Janez Gaiscr. kolar m pos., Rogatec; 2. Franc Z»'o * n ' k, pos. in trgovec. Zibika: 3- An«o*> Roli are. kmet. Sv. Floriian: 4. M»rt'n Strašek, kmet Sv. štefa®: 5. Ant. Malgaj, viničar, Ziblk*-___________
..ITO" tonu u ate - uMfo
V	MarTRorH. cTn« 25- (JecemBr* 1926.
vr f* «rr *
5?ratt 3
Ludvik Zorzut;
Božič u narodni pesmi
(Iz Kokošarjeve zbirke slovenskih goriških narodnih pesmi).
Pokojni župnik Ivan Kokošar, cerkveni glasbenik, je na Goriškem nabral veliko narodnih pesmi, povečini nabožnih. Uredil in sestavil jih je sam v več ličnih zvezkov (rokopisi), ki so po njegovi smrti pregli kot dragocena dedšči-na v last goriških Slovencev- Poleg besedila je tudi napev. Biseri iz te zbirke so ravno božične Pesmi, ki so deloma radi njih prisrčne božične vsebine tudi vglasbene. Božična Poezija je Priprosta in tudi božična pesem naših Goričanov je izraz skromne priproste duše najbolj izpostavljenega slovanskega naroda* ki je iskal utehe v religioznosti-
#	Ce ie v nas količkaj religiioznega razpoložen ia^ se bomo lahko vživeli v pri-prostost in domačnost goriške slovenske božične nesmi in Božič nas bo objel <z nežmo čisto lepoto.
»Kaj more to biti, preljubi brat moj, dajest ne morem zaspati nocoj?
Pri Betlehem blizu se sveti lepo,
Kaj da bi jest videl to svetlo nebo?«
»L'iibi bratec, Priteči sem, rosi tisa i kaitj jaz Povem! nden an?e1j ;e zanel,
Čast bo*io rnzoHp). da je rojen božii sin!
Jest ga videt prav želim!«
»Pocrip.i poplei visoko nebo!
Kako ne čisto in svetlo!
Le hi^o vstan. ne hod’zaspan, presrčii moj kristjan!«
»O človek moi. le vstan’nocoj in hitro por poslej!
Na vse stran; se že dani 7‘ neVs svitloha zdej.
Vesoi e so že tič’ce.
Poslušajo zdaj ano-elce, le^o rvpjo na čast Bogu. odprto je nebo!«
»Fno vr>itie sem slišal rod nebom nocoj.
Kaj more to bit’.
Preljubi bratec moj?«
»Gori vstanite farmanl noco; meni se zdi. da se sliši ©a bo"
Komai sem bil zaspal, glavco na slamco djal. moral sem vstat’ m k vam pribežat«.
>Čia čaij o ljubi sosed moj, kaj .lest tebi povem, kai se ie zgodilo noeoj gnh sedem ur pred dnem!«
»Kristani vi, kai se vam zdi, f/ ate kai slišali?
Veseli glas ^re ^01 na nos,
PQJejo angelci!«
»N*i vse strani ae že dad>i<
Mor mo pogledati Kaj se tako sveti.,.;«
vte™’ ,3udjf •- zasPan} M ste.
>stanite in poglejte v Betlehem kaj je!
Nebeška GospS — rodila Bog5, o^ienga ni, da b’zibal njegd!«
»Zunaj mesta stoji skaljca, pri skalici stoji štalica-T’ko je rekel Jožef Mariji:
Tu bova midva nocoj!-..«
»Tamkaj v štalici na ostri slamici eno lepo dete leži-Marija pred njim kleči.
Preljubo detice — nima odejice, zdaj že trpi — za grešne ljudi. Neumna živina! oselc in volek to dete častita, klečita poleg...«
»Srečna je štalca, je Betlehemska, druž;ba nebeška pri tebi stoji.
Ce Je glih razdrta jn povsod odprta, notri je en kralj*, ki se rodit ne boji. Srečna Je ura. srečna je noč, štalica je skazala svojo moč-..
Le ta zvezda je hitro spoznala, da je ta štalica nebeški dvor.
V Punti Je ostala, na to dete je sijala, dokler je prišel sveti zor.«
»Poglejte vi ljudje, kak’solnce gor gre! Ce! svet se zveseli okol polnoči.
Tega ni bilo in tudi ne bo, nocoj je rodila Devica Boga!
»Ah moj bratec, kaj se ti zdi?
To srce v meni gori.
od ljubezni se topi, solz potok teče ’z oči.
Kir sem videl ljubezen tam, od veselja ne vem kam!
Ja-z pač menim to zares, da je veselje iz nebes!«
»Tako sem vesel, da ne vem kaj začet Take prikazni še ni bilo na svet. Tam je en lepi fant.
!ma prav svetli gvant,
tako vesel v naročje b’ga vzel!«
Nezgrpntana dobrota: Bog je človek Dolgo smo mi čakali	Postali
skoz štiritaužent let in vendar smo dočakali nebeško gnado spet!«
»Preljubi kralj, mi smo se zbral’ v ta kraj opolnoči te počastit in zahvalit,
Prijeti kaj moči.
O	bodi češčen noč in dan nam grešnikom na svet poslan!
Naj te slavi, vise kar živi, kristjan vse svoje dni!...«
)uy de Maupassant:
migljaj
Mala markiza de Rennedon je še spala v svoji zaprti in parfimirani sobi, v veliki, udpbni ta nizki postelji, v rjuhah iz lahkega batista, mehkega kakor čipke in božajočega kakor poljub; spala je sama, mirno, veselo in globoko spanje ločenih.
Glasovi živahnega pogovora v mali modri dvorani so jo prebudili- Spoznala je svojo drago Prijateljico, baronico Graugerie. ki se je Pogajala za vstop s sobarico, ki je čula Pri vhodu v sobane svoje gospodinje.
Nato je markiza vstala, odgrnila zavese, odpahnila zapah, malce odprla vrata in pokzala svetlo glavo, skrito ;>od oblakom las,
— Kaj se ti je pripetilo, je vprašala.
Jutranja moliteu
da prihajaš tako zgodaj? Saj ni niti da-vet ura.	_	_	.
Baronica, jako bleda in vznemirjena, je vročično odgovorila;
— Moram ti Povedati. Pripetilo se mi je nekaj strašnega.
— Vstopi, moja draga.
Vstopila ig .objeli sta se, markiza pa je med tem, ko je sobarica odpirala o-kna, zopet legla. Ko j’e_ služkinja odšla, je gospa Rennedon dejala; »daj, pripoveduj.«
Gospa Grangerie. je pričela jokati in točiti lepe svetle solze, ki napravijo žensko še bolj ljubko. Jecljala je. ne da bi si obrisala oči. sicer bi j! zardele:
»Da, moja draga, to je ostudno, to je ogabno, kar se mi je pripetilo. Vso noč nisem spala, niti minute; poslušaj, niti trenotka. Pazi, potipaj, kako udarja moje srce-«
Prijela je roko svoje prijateljice in jo položila na svoje prsi,, na okroglo oblikovan čvrst omot ženskega srca, ki čestokrat zadostuje moškim in jih zadržuje, da ne iščejo ničesar po dnjim- — Njeno srce je v resnici močno udarjalo.
Nadaljevala je:
»To se mi je zgodilo včeraj popoldan ... okrog četrte ure •. . ali okrog pol petih. Ne vem natančno- Ti poznaš dobro moje stanovanjske prostore, veš tudi da ima moja mala dvorana, kjer se vedno zadržujem, razgled na ulico Saint Laz&re; in da rada slonim na oknu in opazujejn ljudi, ki gredo mimo- Tako j« Pljetna' četjvf krog kolodvora, tako nemirna, tako živahna... končno, Jaz ljubim to! Toraj včeraj; sedela sem na udobnem stolu, ki sem si ga dala namestiti tik okna; bilo je odprto in ničesar nisem razmišljala; vdihavala sem sveži zrak- Gotovo se spominjaš kako lepo vreme je bilo včeraj!
»Nenadoma sem zapazila, da sloni na nasprotni strani ulice na oknu neka ženska v rdeči obleki, jaz sem imela na sebi svetlosivo, veš. mojo lepo pepelnato obleko. Žensko ne Poznam, nova najemnica, ki se je doselila pred kakim mesecem; in ker dežuje že mesec dni, je nisem še nikdar videla. Toda takoj sem opazila, da je prostaško dekle. Sprva se mi je jako gnusilo in sem se zgražala nad tem, da je tudi ona na oke-u kakor jazi; nato pa sem se polagoma pričela zabavati z opazovanjem. Bila h oprta na komolce, prežala je na moške in
Henry Bordeaux:
R&cUl n*e&a fe to storila..
Bila je obtožena neka tridesetletna zenska. Toliko je priznala sama; stvarno Pa je izglodala starejša.
Jeanne Moncler — tako se je Imeno-ala — je umorila svojega ljubimca na nenavadno podel način. Ustrelila ga je 8 samokresom ponoči, ko je spal.
hii 13?e ,j.llbimeo -’e, k*1 mehanik, ki je kakor Je ugotovila preiskava, vešč v W!em P°klicu in dovolj zaslužil; toda k dar ^ je nap^ ^ postaj siten, zadiraj* v ifi surov, pil aa je zelo rad. Obtoženka je zapustila zakonskega moža v xi ’eu’ odkoder je bila sama doma ;n je j, c? *Ju.b.imcem v Parfa, v Ženevo ter »m Sav^sko. Njen mož je bil opisan kot «'o miren in prlkuoliiv č!ovek. tako. da iilneSe oko'iščine bile zanjo jako obte-
ltoiLi?a°?1ku -*e odgovarjala precej la-grevi?’ k.asn.e^ Pa se je vedno bolj raz na nin ^ dolgovezno odgovarjala Jv ffikova vprašanja; moi mn? - v..8”10 živeli mirno- Pes i°'
£Se?2Abl1-knkor vsi druKl-Vse dni
nft if. ’ *e.Wl na delu- ob nedeljah
Sovin Kr6- S1V03° družbo. Za me se ni dovett brigal; prav tako ne za otroka.
nr blLnayajen. Imel pa je nekega Prijatelja Claudea Labora, ki je često-
»rfini« n'3 i njemu. Ni bil navaden to	Prašnih mukah mu je uspe-
r:	a S6 Je rešil in	ir.	rnvn «1
se je rešil in ušel iz rova y» rud ie V tre«0%«, ko. so vsi mislili, da mrtev. Vsa sem trepetala, kadar
je pripovedoval, kako je trPel v rovu, brez kruha, brez pomoči. Hotel jer da bi Živela z njim. Toda, jaz nisem mogla •z dvema. Nekega dne mi je dojn1;
— Pojdi, beživa!
Vprašala sem ga:
— A otrok?
— Tam je oče.
— Ne. ne bom ga pustila. Moža že, toda otroka ne!
Večkrat je ponavljal svojo Ponudbo, končno pa mi je dejal;
— Pa dobro! s sabo vzameva tudi malega.
Pristala sem in zjutraj sva odšla. Cel dan naju je ločil od trenotka, preden je soprog izvedel oziroma zapazil, da žene ni vi hiši. Dopotovala sva v Pariš. Imela sem pri sebi tudi nekaj denarja, ki mi Je ostal še od dote. Claude bo lahko našel službo. Razumete: časopisi so pisali
o	njem‘in objavili celo njegovo sliko. Toda prod_ večerjo sva se nekoliko sporekla. Mali ni hotel zaspati in sem ga, kajpa, morala uspavati. Claude je bil nestrpen.
— £r™ži 11111 vendar klofuto.
— Nikdar ga nisem tepla.
Ah, da ga ne bi jezila, sem udarila o-
troka, ki se Je zagledal vame in nato zajokal.
Ne vem, ali prav: radi tega prvega večera ali radi česa drugega — Claude pač ni mogel otroka trpeti. Začetkoma še, vsaj dopovedati si je dal. Prinašal mi Je tudi daril. Toda dete se ga Je balo. 0-troci co kakor živali; takoj Čutijo, kdo jih if"0 tad, kdo iih mizi. Kakor liitro
ga je zagledal, je malček pobegnil. Moram Priznati, da je to Claudea še bolj jezilo. Skočil je za njim, da bi ga pritegnil k sebi, mimogrede pa ga je tudi ošvrknil, toda deček je vodno kričal bolj kot ga je v resnici bolelo. _
V	hiši ni bjlo preveč Prijetno: kakor v Lilleu. A ko se človek na nekaj navadi, se zopet težko odvadi. Klofuta ie padla, kakor hitro je Claude zagledal pre-strašenejra^ revčka. Kadar mene ni bilo Poleg, ga je naravnost pretepaval: včasih so se mu poznale celo otekline. Claude se ni obotavljal. Otrok ni bjl njegov; kaj mu je bilo mar! Nisem ga smela puščati samega. Vedno sem morala biti doma, ali pa sem ga jemala s seboj. Ob nedeljah je Claude vedno hotel, da ga pustiva samega. Ko pa je videl, da ga jemljem s seboj, sploh ni hotel več z nama. Nekega dne me je Poslal, naj mu kupim tobaka. Prodajalna ni bila daleč, le nekaj minut proč. Nisem niti pomislila, da bi se v tem času lahko kaj pripetilo, toda ko sem se vrnila, ni bjlo nikogar, ne Claudea, ne otroka. Vprašala sem hišno;
— Kam so šli?
— Z vozom so se odpeljali vsi trije.
— Vsi trije?
— Da! Vaš mož (mislili so, da sva poročena), otrok in še nekdo.
— In kam so se odpeljali?
— Tega ne vem.
Takoj sem se domislila in odhitela na Gare du Nord_ (severni kolodvor).
— V'ak v Lille, prosim vas?-
— Tam, takoi bo odpeljal.
Hitro sem odšla na peron, kjer sem zagledala Claudea. Stal je pred vagonom in nekomu nekaj pripovedoval.
— A otrok?
— Ga ni tu.
Odprla sem vrata in videla, kako je otroka drža) eden izmed Claudeovih prijateljev, neki delavec, ki sem ga poznala. Bil je doma iz Lillea. Zgrabila sem dete. Železničarji pa so kričali:
— Izstopite! Izstopite! ■
Izstopila sem, toda z otrokom. Claude ni zinjl niti besede in vrnila sva se. Doma sem ga vprašala:
— Čemu si ga hotel poslati y Lille?!
— Boljše mu bo pri očetu.
Mogoče bi mu bilo v resnici boljše Pri očetu. Toda jaz nisem hotela tega. Kadar ima žena otroke, ne sme zapustiti moža, to je sigurno. Ako jih zapustiš, so brez matere; mučeniki, a ne otroci. Ako jih vzameš s seboj, so drugim v> nadlego in Povod prepirov. Toda- človek se zave tega šele pozneje, ko jo že prepozno.
Od dne, ko sem preprečila njegovo nakano, je bilo še slabše.
Claude je stalno pijančeva] in še bolj pretepal malega. A, kadar sem mu branila, je tepel tudi mene. Toda, jaz Sem ga vedno branila; Claudea pa nisem mo gla zapustiti. Prvič radi tega ne. ker sva se v resnici imela rada in drugih, ker sem že jtak zapustila moža. Ljudje bi me imeli za pokvarjeno žensko, to Pa jaz nisem. Odpotovala sva v Ženevo ter prišla sem, kjer je Claude dobil delo. Toda glejte, tu je bilo še huJ-e; v Pariza
moški so 3o seveda ogledovali, vsi skoro lenem, samo na enem, da sc prepričan,] ma< mislila sem
vsi Karl ar sn se nribliževali hiSi. sp ie Kaj sr> mi mort» nrinpttti? NiM NaSmfth. ip nnibf.‘lp rln .. rte
mislila sem da
vsi. Kadar so se približevali hiši. se »e'Kaj se mi more pripetiti? Nič! Nasmeh-1 je na.ibt/Je da--, da se... da se odkri-zdelo kakor da bi bili nečesar obdolže- nila se bova in to bo vse. Nikdar več ga žam tega človeka... čim prej mogo-ni, kajti ovohavali so jo, kakor ovohu- ne bom videla; ako ga pa vidim, me ne če.. - Kasneje bi bilo prepozno... ra-jejo psi divja-čino. Mahoma so dvigali; bo spoznal, in če •bi me sPoznal bi za- zumeš... in., in pomisli- • morala sem
glave in se jako hitro spogledali z njo, kakor Prostozidarji. Njen pogled je vabil; »AH hočete?«
nikala. boga mi!	ker	sem	morala...	o>n	siocr	nebi	bi!	prej
»Pričela sem izbirati. Hotelo se mi je odšel- Torej, sem... sem... zapahnila dobrega, krepostnega. Naenkra* sem za- vrala salona . . Pomisli...
»Njihovi	pa	so	odgovarjali:	»Nimam	gledala velikega plavolasca, ki je priha- j Markiza de Renedon se ie pričela
časa,«	ali;	»Drugič«,	oziroma:	»Nimam	jal; jako lep mladenič- Veš, svetlolase jsino-ati. ros prav neumn a (^avo/je za-
denarja«, ali:	»Skrij	se	nesrečnica!«	imam namreč jako rada.
Slednje so govorili pogledi dobrih očetov.
I rra v blazino-in se smejala, (jo se :'e zi-
»Pogledala sem ga. Tudi on me .ie po-* ct'a. postelj-gledal. Nasmehnila sem se, on ravno-i, '° se ie nekoliko potni’
»Ne moreš si predstavljati kako je: tako; namignila sem mu; komaj, kobilo smešno opazovati njeno ravnanje j maj. Prikimal je, »da« in. poslušaj moja
la;
ali boljše njeno obrt.
draga, vstopil je! Šel je v hišo pri glav-
»Veasih je hitro zaprla okno in videla nem vhodu-sem da se je kak gospod obrnil med vra-j ,Ne moreš si misliti, kaj se je zgodilo ti. Vjel a ga je, kakor vjame ribič piškur-; tokrat v meni! Mislila sem, da znorim, ja na trnek Pogledala sem na uro- Ostal1 Ah! kakšen sirah! Pomisli, govoril je s je Pri njej dvanajst do dvajset minut, služinčadjo. Z Jožefom, ki je tako udan
nikoli več. Res; končno me je razgrel ta pajek- Sicer ni bila grda.
»Vprašala sem' se: Kako neki dela, da se tako hitro in tako dobro oziroma popolnoma razume? Mar sp-^mlja pogled tudi gib glave ali kretnja rok?
»Vzela sem giedališki daljnogled da si ogledam n.ien postopek. Oh, bil je ,:ako navaden: najpreje pogled, nato nasmeh, Potem rahla kretnja z glavo, ki je pomenila: »Pridite«? Toda vse tako mirno, negotovo, obzirno, da je treba mnogo spretnosti^ ako hoče komu tako uspeti kakor njej.
»In vprašala sem se: Ali nebi zmogla tudi jaz kaj takega kakor ona, vabljiv pogled, drzen in ljubek, namreč njene kretnje so bile jako ljubke.
»Šla sem, da poizkusim pred ogledalom. Moja draga, prekosila^ sem jo, posnemala sem jo mnogo bolje! Bila sem vzradoščena; in vrnila sem se k oknu.
Ubogo dekle ni osvajalo odslej nikogar ve* prav nikogar. V resnici, ni imela j-zgledov Kako mora biti to strašno, na tak način si služiti kruh, strašno in včasih tudi zabavno, kajti med moškimi, ki jih srečujemo na ulici, so tudi taki, ki
»Namah je vse hodilo po mojem hodniku in samo eden na njenem. Solnce je zašlo. Prihajali so drug za drugim: mladi, stari, temnopolti im svetlolasi, sivi in Popolnoma beli.
»Videla sem nekaj Prav ljubkih, moja draga lepših kakor moj mož in kakor tvoj, tvoj bivši soprog, ker si ločena- — Sedaj lahko izbiraš.
»Rekla sem si: Mar me bodo razumeli ako bi jim namignila; mene, dostojno žensko. In glej, prevzela me je neumna strast namigavati jim, neverjetna strast, razumeš, strasti... ki se jim ne moreš upirati! To se mi včasih pripeti. Zatrjevalo se mi je sicer (nek zdravnik mi je o tem pripovedoval) da možgani opice jako sličijo našim. Vedno moramo nekoga posnemati. Kadar ljubimo, posnemamo Prvi mesec Po svatbi nage može, nato naše ljubčke, nage prijatelje in naše izpovednike, če so dobri. Prisvajamo si njfhova mnenja, posnemamo način govora, njihove besede, kretnje; skratka vse. Glupost-
»Končno, kadar me kakšna stvar preveč mika jo ponavljam venomer.
»Dejala sem si: Poizkusila bom na
mojemu možu! Jože je gotovo mislil, da se poznam že deli časa z gospodom.
»Kaj naj storim? reci? Kaj naj sto-rim?
Takoj nato je pozvonil, v trenotku. Kaj naj storil? Zdelo se mi je, da je najbolje ako mu stečem nasproti in Povem, da se moti in ga naprositi da odide- Imel bo usmiljenje z žensko, z ubogo žensko! Odhitela sem k vratom in jih odprla ravno v trenotku, ko je pritisnil na zvonec.
»Jecljala sem, popolnoma zmedeno: »Pojdite, gospod, odidite, vi se motite, ja-z sem dostojna ženska, poročena. To je pomota, velika pomota. Imela sem vas za priajtelja, ki ste mu močno podobni. Usmilite se me, gospod-«
»Pričel se je smejati, moja draga. Odgovoril je: »Dober dan moja mačica. Saj vendar veš, da Poznam tvojo preteklost. Si poročena, tu imaš dva zlatnika mesto enega. Obdrži jih. Pojdiva, pokaži mj kam.«
»In potisnil me je ter zaprl za sabo vrata .Stala sem pred njim prestrašena, on pa me je objel krepko stisnil in prenesel v salon, ki je bil odprt.
»Pričel se ie ozirati in ogledovati, kakor kak dražbeni komisar. »Presneto, je Prijetno pri tebi, kako Prijazno. Gotovo si trenotno v veliki zadregi, da sloniš na oknu!«
»Ponovno sem pričela moledovati: »Ah! Gospod! poidite! oditite! Moj soprog se bo vrnil! Takoj bo tukaj, ob običajni uri! Zatrjujem vam, da se motite!«
»On pa mi je mirno odvrnil; »Torej, mo-a draga, dovoli je tega. Ako se vrne tvoj soprog, mu bom dal (sto sujev) srebrn iak. da si nabavi kaj na nasprotni strani.«
»Ko ie zapazil na kaminu Roulovo sliko, me .ie vprašal;
— Je to tvoj... tvoj soprog?
— Da. to je on.
— Prijeten gobec. In to, kdo je to? Tvoia prijateljica?
»Bila je tvoja slika, draga moja, veš tista v balski toaleti. Nisem vedela več kaj govorim, jecljala sem:
— Da. to je moja prijateljica-
— Jako ljubka. Me boš seznanila z njo.
»Ura je bila pet. a Roul se vrača vedno ob pol šestih. Ako bi se vrnil predno bi on odšel, pomisli vendar! Torej torej.. izgubila sem glavo.
— Ali je bil lep? -
— Da-
— In tebi je žal?
— Toda-., glej... pr.!"'	j;: draga..-. dejal .ie, da bo jutri <.1 ' lem času zopet pošel- Mene... mene močno strah.. Nimaš pobrsa kako .trdovraten . in kako rad je pri nuni.'.. Kaj naj storim... reci... kaj naj storim?
Markiza se ie dvignila v postelji in sede razmišljala: nato Pa je hitro dejala;
— Daj ?a zapreti- *
Baronesa je osuPnila. Jecljaje je vprašala:
— Kako? Kaj si rek'a? Kaj vendar misliš- Zapreti ga? Pod kakšno pretvezo?
— Popolnoma enostavno. Oreš h komisarju. mu poveš da te nek pnsnod za-sleduie tri mesece, da si je včeraj ce’o drznil priti k tebi. da ti je grozil, da te
n ose ti zopet jutri in prosiš za zaščito. Dal tj bo dvfi policijska uradnika, ki ga bosta aretirala. '
— Toda moja draga ako jima pove...
— Ne bodo mu verjeli neumnica. ako boš komisarju dobro razložila zgodbo. Verjeli bodo tebi, ženski brez hib in graje-
— Kai takega si neb? nikdar upala.
— Moraš, moja draga sicer si i-zgub-'jena-
— Pomisli... da me osramoti, ko ga aretirajo.
— Dobro, imela boš priče, in ga boš 1 'rala pred sodišče.
— Tožiti ga — čemu?
— Radi žalitve. V takih slučajih mo-•amo bili neusmiljeni.
— Da pod to nretvezo •. •. je nekaj kar mi je <ako nadležno, zelo nadlež-
no ,
Pustil mi je... dva cekina..
na
— Dva zlatnika?
— Da.
— Ne več?
— Ne-
— To ie malo- Zame žujoče Mar ne?
— Dobro! Kaj naj napravim s tem denarjem?
Markiza je malce omahovala, nato pa ie odgovorila resiio:
— Drajra moia... moraš ga ... moraš ga nodariti svojemu soprogu. •• vse drugo bi bilo krivično. Prevel V- C.
Čisti računi
Gojil sem vedno srčno željo, da se ob dani priliki spomnim tudi mladega Aha-svera iz domačo vasi, s katerim sva se Poznejša leta mnogokrat srečala na cesti življenja. Bil j© to vseskozi pošten človek, ki se ni, četudi ni imel ničesar svojega, nikdar dotaknil tuje lastnine. Postave je bil visoke, lepo zraščen,_vitek dečko, ki ga je pozneje večna hoja in nenokojno tavanje po svetu in težko delo. ki se ga je tudi včasi lotil, nekoliko vpognilo v plečih. Na lepo zunanjost in snažno obleko je polagal izredno veliko pazljivost, tako da je kljub svojemu potepuštvu kolovratil po svetu skoraj vedno. dostojno oblečen. Seveda se je tudi dogodilo, da je bila njejrova zunanjost malo manj Prikupljiva, takrat pa tudi tam ni bil s seboj zadovoljen in vse njegovo stremljenje se je osredotočeva-lo na misel, kje bi spet prišel do čedne obleke."
Doma je bil na cesti. Toliko časa namreč nikdar ni ostal v enem kraju, da bi sploh bilo vredno, da si najame svojo lastno stanovanje.
Pri meni se je ustavljal redno vsako 'eto po več tednov. Delal je zanesljivo, dobil svojo Plačo in spričevalo o delu, seje 7. njim izkazal pred očesom pravir" in zbopom je še' zopet Po svetu.
Nekoč sem ga skušal ustaviti in sem si zato pripravil cel kup lepih besed, da ga »rešim«, Pa ni vse nič izdalo, prišel sem namreč za par let prepozno.
Tončk mi jo samo odkimal in dejal: »Ne morern oeč, je že Prepozno.« Potem mi je razložil -začetek in po-popolno- tek svojega potepuštva tako-le:
je Claude še imel kako zabavo, tu pa ni imel ničesar.	Edino razvedrilo mu
je bilo pretepanje otroka.
Nekega večera ie prišel domov bolj pijan, kakor ponavadi. V roki ie imej samokres.
•— Pazi, je nabit.
— Zakaj?
— Da obračunam ž njim!
— S kom?
— Z otrokom.
Hotela sem vzeti orožje. On me je odrinil in Pomeril na malega. Nisem se uganila. Bila sem kakor zledenela. čakala sem. Vedela sem, da bo Claude takoj ustrelil, kakor hitro bi se zganila jaz, ali dete. Toda niti otrok se ni zganil. Menda se je tudi prestrašil, čeorav ni razumel. Ko je Claude povesil roko. nisem rekla ničesar. Nato je zaspal. Vzela sem samokres, ki je ležal na mizi Poleg njega. Eno nogo sem imela v Postelji, •z drugo pa sem stala na tleh. Sprožila sem popolnoma od blizu, naravnost v sence, kar pomeni srot-ovo smrt. Ni se niti ztranil. Bilo je končano.
Ko je obtoženka končala svojo povest, je skrila jrlav0 v roke, kakor da bi ne hotela gledati prizora, ki ga jo opisala.
V	nervozni tišini, ki je nasfa'a, ji je predsednik stavil še tole vprašanje:
— In kai ste storili potem?
Odgovorila je mirno, da je mraz oblil
vse, ki so bi!j v porotni dvorani;
— Poljubila sem malega. Saj sem to storjla zavoljo njega.
Ko mi je bil izplačan delež po rnoil rajnki materi, sem bil v prvem trenutku v neljubi zadregi, kaj naj pravzaprav Počnem z vsem tistim denarjem in prišla mi je usodna misel, da grem in Pogledam kje ste in kako se imate v Ziljski dolini. Menda se še spn— 'pjate mojega prvega obiska. To je bil moj Prvi korak v svet, odkoder pozneje nisem našel več poti nazaj. Ker sem bil že pn vas, zakaj bi še brata ne obiskal v Ti* rolah! Lepe in slikovite pokrajine sem vedno rad gledal; zato sem šel raje pe5 in čez Ziljski vrh prišel ob Dravo. Spotoma se mi pridruži mlad potep, ki je hladnokrvno prosjačil od hiše do hiš« ob cesti. Kmalu sva bila Prijatelja in baŠ on me je vpeljal v tajnost popotnih ljudi Šla sva skupai v hiše, kjer je vselej on vodil besedo, Čez par dni pa sem koi zaslužek že sam znal obiskati hiše. vsak večer Pa sva si Privoščila par litrov najboljšega tirolca. _ Ceste so lepe, kraji krasni in dobro ljudstvo, zraven vsega pa nič dela; ob najlepših dnevih sva ležala v senci na hrbtu — kaj sem Še hotel, kje je še lepše življenje na svetu! Tako sva hodila dneve in tedne; vidite, od tedaj sem začel potovati po svetu iti ostal sem do danes in za živ dan na cesti. Danes ne najdem nikjer več mira. Ponujale so se mi že prav čedne službe, ime^ sem že parkrat za moje razmere sijajno eksistenco, pa me obide potna strast in jaz pustim vse. tudi delavsko knjižico, in ne morem prej najti počitka, dokler ne čutim Prašne ceste pod nogami, šele po Par dneh se zavem, takrat pa je navadno že prepozno. Moja služba je že v drugih rokah, ja^ pa tavam sam  .............
I. Mravljak:
Vuzenica
(Črtice po zgodovinskih virih).
L- 1299 ga nahajamo med posredovalca spora med Henrikom Viltužanom in vojvoda Rudolfom III. Imenovani Henrik je imel najbrže v Protipravni lasti že od leta 1290 (pa do 1299 mutski grad z mitnico in pritiklinami. (Orožen, Bi-stum Lavant I. str. 122, sicer bržčas ne bi bil že 1290 daroval mutskim avguštin-cem posestva). Ko je vojv. Albreht postal 1. 1298 rimsko-nernški cesar, je določil za regenta notranje-avstrijskih dežel svojega sina Rudolfa. Ta je istega 1. prevzel vlado in med drugimi zahteval »iure principatus« (s pravico deželnega knežja) tudi od Viltužana. da mu mora izročiti mutski grad s pritiklinami. Ker Henrik tc^a z dobrega ni hotel storiti, trdeč, da je to njegova neoporečna last, je po dolgem sem in tja posla! vojvoda pred Mnto vojsko, ki so mu jo dali se-kovski škof Ulrik, grof Friderik Vovbr-s'd, mar5?I Herman Landenberški. grof HaUg Terenski. Ptem. Hakenberg in pl. Hohenlohe, in je dal oblegati grad. K zadnjemu nnpadu, ki ga je hotel sam voditi in da vidi razdejanje gradu in ponikanje Viltužana, je sam prišel na Muto-'oda do tonrja ni prišlo, ker so v zadnlem trenotku. bilo je proti pomladi 1299, posredoval mirno reš.tev spo-
ra prijatelji in sorodniki Viltužana, namreč Kolon Vuzeniški, Bertold Emerber-ški, pl. Aufenstein in pl. Weisseneck. Mučki grad s Pritiklinami je dobil vojvoda Rudolf, Viltuža-n pa zato od njega 200 mark srebra.
Kolon IV- je bil tudi priča pri raznih daritvah, posestnih izmenah in sličnih aktih in ga nahajamo kot pečatitelja takih listin šestkrat- Njegov Pečat se le nekoliko razlikuje od pečata Kolona III. v besedilu, ki se glasi: t S. CHOLONIS-DE. SELDENHOVEN.. inače je jednak.
O	njegovih vitezih Ulriku. Berhtold«, Haidenraihu bodemo še slišali pozneje.
Kakor vidimo iz rečenega, je bil tudi ta gospod Vuzeniški znamenita oseba, le da se je menda bolj brigal za svoje gospodarstvo kakor za državne posle; (vsaj na znanih listinah ga ne nahajamo nikdar v bližini cesarja «*li dežeLne«a kneza-)
Tako pridemo do zadnjega gospoda Vuzeniškega. Kolona Petega. Bil je v sorodstvu s celjskima. grofoma Hermanom in Ulrikom, z Ivanom iz Šumberka in pl. Aufenstein. Elizabeta, hči slednje-imenovanega je bila njegova soproga ter se je po njegovi smrti v: drugič omoži a s Pilgri nom iz Pucheima-
Kolon V. je kuPil 1. 1345 nekaj posestev pri Trbonjah, Slovenjp-radcu in pri Puhemštninu za .36 mark srebra, leto nato od Werinr'f-i Tissln^a dvor v Ti-ss-n^u za 50 fi ^nzeničanka Kristina je
•""'n od Kr1 .......  fevd	no,'a	posestva.
kaiera je pot’ ' :o njeni sm^ti 1. 1352
svojemu podložniku Ditmaru Kuhel. C. 1356 je prepustil Petru iz Zabjaka eno kmetijo v Kranjah, šest let pozneje pa •e kuoil od Wulfringa iz Smlfelda neke dohodke in 20 veder vinskega pridelka v K^šnici za 210 fl.
Slišali smo že, da si je Kolonov -prednik pridobil z ženitvijo grad Šumberk. Najtbrže pa je Prišel Kolon V- v denarne stiske, ker izvemo že 1. 1353, da je prodal polovico gradu Šumberka z vsemi pritiklinami za 100 funtov dunajskih Penezov Rainprehtu iz Šumberka, dve leti potem pa je volil istemu še drugo polovico gradu- Zaradi tega gradu je P°" zneje nastal prepir. Nazadnje se je Kolon leta 1360 pogodil glede gradu s svojim stricem Ivanom iz Šumberka, na~ slednjega leta pa jja nahajamo že kot užitek, ki ga je imel dobivati iz dohodkov imenovanega gradu.
Vuzeniški g^ad s trgom vred je Kolpn leta 1359 volil svojemu bratrancu Viljemu iz Glineka. a pozneje (1361) ga je odstopil avstrijskemu vojvodi Rudolfu IV. (Ustanovitelju), kar je Šentpavelski opat Konrad kot fevdni gospod leta 1363 potrd'!. Tudi ta Kolon je imel od šentpavelskega samostana v fevd one kjne-tije. dvorce in desetine pri Ribnici in ob Velki ter desetine na Remšniku, kakor izvemo iz listine vojvode Rudolfa
1-	1363. Ta listina tudi določa, da imajo fevdi po smrti Kolona V. nnsti na^aj v oopolno last Šentpavelskega samostan«. Od leta 1358 je bil Kolon V glavar vi Pordenone (na Beneškem! ter mu J#
, V Miiiiboru. cine <25- uecenibia ly«3»
»T A n ;) n «.
med tujimi ljudmi, brez strehe in brez sredstev, sam na širni cesti.
Kakor vsaka stran ima seveda tudi to nebrzdano ži vij 011 je svojo senčno stran. Nihče, posebno mlad, zdrav in močan človek^ ne sme živeti samo od žuljev tujih ljudi. Orožniki strogo pazijo nanje- ZjniTaj mi je neprijetno, če se srečamo z njimi na cesti. Nektar! so stro- : Ki, drugi pa cinični. Nič* ni Prijetno, če -e ta ali oni pošali:
»Kam pa, Prijatelj? Odgovori se navadno: »Ža delom«.
»Odkod pa tod?«
»Od tam in tam«.
»Kako dolgo pa smo že na cesti?« To vprašanje je posebno nevarno-
Imate knjižico? »Imam«. Kaj pa z denarjem?
»Imate vsaj en goldinar premoženja?«
Taka vprašanja so silno neljuba in imajo _ lahko tudi nerodne posledice-Kdor je nad en mesec dni brez dela, ga vsak orožnik brez posebnih ceremonij odpelje v luknjo. Tam odsediš nekaj dni, potem pa te na občinske stroške Po od-Sonu pošljejo k domačim.
Slabo Pri tem pohajkovanju je tudi vsako noč drugo ležišče in vsak dan druga prehrana. Malokedaj se mora tak človek pravilno umiti in snažno očistiti. Nihče nas nc pusti v snažno postelj. Se to malo. kar imamo, se naglo umaže, A ni samo^to. Ker nikdar ne morem izmenjati ovileke, ni samo večno blatna tudi strga se preje ko v normalnih razmerah- In če se nahaja popotnik enkrat v tem neprijetnem Položaju, potem pada kar sam od sebe vedno nižje in nižie dokler _se ne znajde v družbi navadnih ;barab in pocestnih potepov.
Barabe so tista človeška družba, ki ?e J.1*1 v«? izogiba. Najraje žive od bera-
*	V:'!a' ,Se sPloh ;dciaio, opravljajo najtežja dela, gradijo železnice in ceste, (.eiajo_y kamnolomih in pri stavbah. V ■v-.rajni sih pomagajo tudi na kmetih-
'-•i=in.vi	..? ra<^’’ ^Cr tam ni veliko
^V.11 ,a J’1* tudi kmetje ne jemljejo ram na delo ker niso stanovitni, kmet J. ‘ .’lc;o n kakega delavca. No, zdaj sem kir ;fc Z IUCd	k.ai	Ki hočem, je že
c-coWi°«^ij-e r.az^aE^l moj znanec polet ^'oip'' rn"1' Va v vc"(1no nižje in nižje žbi ’ cimo c^° usedline človeški dru-
»Zakaj?«
Jaz bi tj ju shranil, v večih tednih imaš že 10 gld- in za tvoje razmere prav čedno obleko. Šel boš zopet lahko ilied ljudi in ne bo se ti treba zagovarjati Pred žandarji-«
Nekaj časa Pomišlja. Potem mi izroči ■prvi sold, dva goldinarja in se poslovi.
Jaz sem lepo shranil izročeni denar in čakal na Prihodnji obrok. Sobota mine, Toneta ni od nikoder in tudi vesti o njem ni nobene, čakam še en teden, pa zopet nič_ ne prinese. Pač pa mi kmalu nato poš-je dopisnico iz Banjaluke, kjer mi naznanja, da mlsti žito pri nekem Švabu in ker je Pri stroju zelo vroče, naj mu pošljem tistj denar, ki ga je shranil Pri meni.
Seveda mu na to nisem odgovoril-
Ko je počakal toliko dni, kakor rabi pismo iz Bosne na Koroško in zopet nazaj, dobim že drugo, bolj energično karto. Pisal mi je: »Zakaj mi ne r -^V.te mojega denarja. Mar mislite, da naj slamo žrem, tu doli med temi hudiči?' Pošljite mi ga takoj, jaz ne morem dalje čakat. S srčnim pozdravom Vaš Anton.
Tudi zdaj nisem reagiral. Mislil sem namreč, bo že še prišel čas, ko jill bo Tone bolj hudo potreben- Morelvti ši kdaj kaj prinese in fant bo spet čedno oblečen.
In kak je konec te povesti?
Štiri dni po tem dogodku jo dobri Tonek lastnonožno Primaha iz Bosne. Potoval je cele štiri dni in si iz Banjaluke sam prišel po štiri krone na Koroško-Računi morajo biti čisti.
Osip Dir.i.
Jele
Je Pomagat graditi žcle7jhico
I'.1 L oclr°žco, po dravski dolini tja J'roli. Celovcu-
,, t ežko de.lo, slaba hrana in še slabša oineka so deprimiraioče uPlivali na njegovo duševno razpoloženje.
Ves razbit in razcapan se nek večer javi pri meni. Vselej sem ga bil vesel, ee mi ie prinesel kak glas in novice od doma.
Takoj sem opazil, kaj mu manjka. — vprašam ga, torci Qp upa vsaj par tednov ostati pri delu in kak je ta zaslužek itd.
»Koliko lahko deocš na teden na stran?«
»Dva goldinarja že.«
. * ,>r0- Poslušaj, ali bi hotel ti medi nar ja?« S° izročiti tista dva gol-
»No, doktor, ali je bolje? Ja? Bo-i Ue?!«	J	.
| Mlada žena je pogledala zdravniku v oči, kakor da je od njega odvisno, če bo dete ozdravelo ali ne.
Zdravnik — vsak dober zdravnik mora biti obenem dober igralec — si je vzel z nosa očala, jih mirno otrl, čeprav ui i bilo za to povoda in odgovoril počasi:
! »Mislim, da je troku že dosti bolje, j Dajajte mu točno zdravila in glavna, j stvar — fantiček mora spati. Da, spati, j to je najboljše zdravilo, j »Prisrčna hvala, dragi doktor... Se-jveda; spati,« je odgovorila lepa, mlada žena. »jack. pridi vendar sem; ali slišiš, kaj pravi zdravnik?«
Jack, mlad otrokov: oče, je stopil iz svoje sobe.
»Slišim, seveda slišim.« — obrnil se je k zdravniku- »Tukaj je vaš klobuk, doktor.«
»Jutri Pridem >zoPet,« je rekel zdravnik in komaj vidno namignil Jacku, češ: »Z vami bi rad govoril.«
»Jutri, dobro,« ie odgovoril oče. »Saj poznate pot, tukajle se pride do stop-njic.«
Z zdravnikom sta šla v predsobo in on je zaprl vrata, da ne bi njegova žena slišala pogovora.
»Dete?« je izpregovoril Jack vprašujoče boječe, »Kako je z otrokom?«
»Dragi prijatelj,« je odgovoril zdravnik. »Vidva oba sta mlada jn zdrava. Imela bosta še mnogo otrok.«
»To pomeni, doktor?« je začel mladi oče, »to Pomeni, da-..«
»Vaš fantiček je zelo bolan,« je tiho odvrnil zdravnik, »zbogom.«
»Joda; jutri Pridete?«
»Zakaj?« je vprašal zdravnik kratko in rezko in v odgovoru je bilo jasno, razločno povedano vse.
Naslednje jutro se je stanje otroka zboljšalo. Štiriletni deček je odprl oči in se skuša! nasmehniti.
»Mama,« je zaklical tiho, »kaj me tako teži! AH sem jedel železo?«
»Kakšno železo, moj ljubček?« .
»Tu notri v meni je vse oolno težkega črnega železa,« je zašepetalo dete. V tem je zapazilo očeta:
»Oče, zrakoplov?«
»Kaj, dečko moj?«
»Železo,« je ponovil fantek.
To jo bila njegova zadnja beseda; pol ure pozneje je bil mrtev.
Ko sta minila prva dva meseca in se .ie mlada dvojica nekoliko Potolažila, je rekel mož, tiho, a resno svoji ženi isto, kar mu .ie rekel zdravnik dan Pred otrokovo smrtjo:
»Midva sva mlada in zdrava in ljn biva se.«
»Da,« je odvrnila mlada žena in ga objela.
Naslednjega dne, ko je bil Jack y pisarni, je šla tudi ona na delo- Bilo je to posebno delo: začela je spravljati vse, kar jo je le količkaj spominjalo umrlega sinčka; njegove igračke, neri'o, obleke, čevlje, slike, vse je žena zbrala in spravila v: velik kovček. Vratar pa ga je zanesel v klet. Mlada žena si je nadela lahko, svetlo obleko in ko je Jack prišel domov, jo je našel smejočo se, lepo oblečeno in nekoliko koketno. Prisrčno jo je poljubil in postal tudi on vesel. Pri večerji ji je pripovedoval o svojih o-Pravkih, načrtih in upih- Poslušala ga je pazljivo, svetovala mu kakor _ nekdaj poprej, kaj naj stori n kaj naj opusti in kakor preje je tudi tokrat z veseljem poslušal njene modre. in, praktične nasvete.
»Veš kaj?« mu je nenadoma rekla. »Od-potujva za nekaj tednov.«
»Kam hočeš potovati?: jo je vPrašal.
»Ali, to je vseeno, samo da je veselo in da bo mnogo družbe-«
»Ideja!« je pristavil Jack. »Peljiva se tjakaj, kjer sva bila pred petimi leti.«
»Na najinem ženitovanjskem potovanju, tja, kjer sva prebila medene tedne?:
»Da.«
Ogledovala ga je, in merila, kakor pač opazujejo ženske moža, kadar hočejo u-ganiti njihove namene. Nato se je koketno nasmehnila, ravno tako kakor preti petimi leti-
»Dobro, odpeljeva se prihodnjo nedeljo.«
Nekaj dni >za tem sta oba sedela da-' leč od Newyorka v majhnem, domačem podeželskem hotelu, poslušala sta Jazz
godbo, globoko si gledala v oči ju ruladi Parčki v bližini so bili prepričani, da se nahajata na ženitovanjskem potova-
I	nju.
1	Mladi ljudje se v ostalem niso mnogo brigali za Jacka in njegovo spremljevalko- Bili so preveč zaposleni sami s seboj, kajti nahajali so' 'se »a ženitovanjskem potovanju, vsi so se komaj poročili. Sta pač dva novoporočenca več tukaj — je bilo splošno mnenje.
Jack in njegova žena sta plesala, se smejala, hodila na sprehode in se zabavala kolikor sta se mogla- Niti enkrat ni kateri izmed njiju omenil umrlo dete. Ne samo to. prisilila sta se, sPloh o tem ne razmišljati. Nista ga Pozabila, ne, toda imela sta nekaj važnejšega v mislih: mrtvo dete je lahko čakalo-..
Tako je minil mesec- Vrnila sta se v Ne\vyork. Zadovoljni nasmešek mirne sreče ju je preveval. In kmalu so uganili njuni prijatelji, da bo v njunem življenju nastopilo nekaj veselega in lepega: žena je Postajala mati-
Vse je šlo v redu. V pravem času ie zagledal luč sveta deček in srečna sta-riša sta si šepetala:_
»Tako podoben je umrlemu detetu-.« Ko .ie mati vstala iz postelje, je naj prej rekla vratarju:
»Prinesite mi kovček iz kleti.«
In vzela je iz njega vse stvari, ogledovala igračke, Poljubovala male čeveljčke in jokala, jokala bridko za svojim majhnim fantkom.
Sedaj je mirno jokala; kajti imela je bitje, ki ga je bila vesela.
Srečna dolarska dežela.
Polagoma umirajo amerikanski milijonarji, ki so začeli svojo karijero s kolportažo časopisov itd. Brata Van Sweringen, ki sta tudi začela svojo karijero kot časopisna raznašale«, v Clevelandu, spadata med redke prikazni. Pred devetimi leti sta imela v celem 520.000 dolarjev. Sedaj ima neki posredovalni zavod njihovo ponudbo za fuzij nekaterih ameriških železniških družb. Ta transakcija bi prinesla bratoma malenkost 75 milijonov dolarjev. Kaj naj počneta,z njimi? Tega brata doslej nista vedela. Oba sta samca, ne pijeta in ne kadita, temveč se docela posvečata delu. Starejši brat je ure in ure odgovarjal o priliki gornje ponudbe na komplicirana vprašanja v prometni tehniki, transportnih tarifah, denarnem položaju itd- Vse to je vedel na pamet. Ko ga je predsednik komisije vprašal, koliko ima plače kot ravnatelj, je odgovoril, da ne ve natanko, zdi se mu pa, da ima 45.000 dolarjev letno. Predsednik železniške družbe pa mu je pojasnil, da ima samo 25-000 dolarjev letne plače, kar ga ni prav nič presenetilo. Mogoče bo sedaj zahteval Povišanje.
Hebrejščina postaja živ jezik. V Palestini se hebrejski jezik močno širi, kljub temu, da doslej ni bil splošno v rabi, temveč zgolj pri obredih- Pred vojno je bilo v Palestini 12 židovskih šol s 1000 dijaki, sedaj pa je že 168 šol s 1620 učitelji, in 16-000 dijaki.
vojvoda Rudolf zastavil za 5.793 fl, kcitojo svoto mil je dolgoval za službo-van.ie v Vcnzonc in Zorc^cnonc, in za '•800 fl, kateri dolg je izviral še izza vojvode Albrehta II., še mitnico v Venzo-Ilc- Od istega vojvode .ie dobil v: zastavo za 1.300 funtov penzov 1. 1364 tudi gospostvo v Slovcnigradcu.
Leta I366 je Kolon volil Vuzeniški Srad s trgom in vsemi drugimi pritiklinami vred ter tudi vsa druga svoja posestva — (medtem je namreč vojvoda Kmlolf umrl) — svojima stricema celj-“kinta grofojna Ulriku In Hermanu; leto Pozneje jima je zastavil še svoj grad v vrbovcu (Pri Mozir.iu) in njega pritikline *a 1.000 fl.
V	kako visokih časteh je bil pri sodobnikih. nam priča tudi dejstvo, da so naprosili med drugimi i niega, ko st,a se Prepirala Noža, vdova Friderika Walsei-ca in njen bratranec Rbprhart (Wa!sejec) ;aradi zapuščine umrlega Friderika, da J® Posredoval poravnavo (1. 1362). Na-'rin* 1 e^a 'eta pa Ka nahajamo še kot
*	zelnega glavarja Štajerske- Iz nožne
Pn^Tu1363 lzverno- da .ie bil vojvoda -rnv,*	jy* v v°mi z Bavarci, ker so ti
vni	j 7‘a se Tirolsko, ki jo je posedo-
Ivudoif. Med štaierskimi vazali, ki . 0 Pripeljali voivodi obilno Pomoč, naha-J? _ 'noleg Celjanov, Stubenbergov. Korošcev Ortenburžanov, „1. Weissenck
1	d.) tudi .^olopa Vuzeniškega. Menda nri te prilik', ko so šle čete Rudolfu na Pomoč, so napravile tudi p0 posestvih oglejskega patriarha dokaj škode, ker
izvemo h navodil, katere je da] patri-jarh svojemu odposlancu Ludoviku, da se naj Pritoži pri cesarju zoper vojvodo Rudolfa in »de crudelibus et asperis de-structionibus«, katere so prizadejali grof celjski, grof Ortenburški in »dominus Cuol de Saldinoven«. Kolon je tudi 0-sebno spremljal svojega gospoda z vojsko na Tirolsko, pa se je menda ravno Pri tem pohodu precej zadolžil, (svo.ie čete sam vzdrževati, ni bila malenkost!) ker je prišedši nazaj zastavil (1. 1364) svoja posestva pri Murau-u Ulriku Pl. Stubenberg za 1.000 fl, grad Pernharzta] pa Ivanu Pl. Haslau za 750 fl. — Kot nagrado za požrtvovalnost pa je dobil potem od vojvode neke fevde v Benečiji in
v	zastavo lastelinsto v Slovenjgradcu.
Bil je, kakor pravijo listine, deželni glavar od 1363 do 1367. in kot takemu so mu naročili i vojvoda Rudolf (1. 1365) in po njegovi smrti vojvodi Albreht in Leopold (1. 1366), da naj posebno ščiti lavantinsko škofijo. (Ravno lavantinsko, njegovo sosedo! To nam daje misliti. _ Na j’),rž je listina hotela s tem reči, naj jo že Pusti na miru in ne nadleguje vedno. — toda o dež. glavarju se to vendar ni smelo nanisati!) Tudi ga ie kot deželnega glavarja naprosil rimski samostan. da razsodi spor z Ortclom iz Turna radi nekih spornih posestij in še z drugih stranij ie bil večkrat naprošen, da ali pečati listino ali prisostvuje kaki razpravi kot priča.
Da je tudi kot do/^ln; glavar bil večkrat v svoji domačiji Vuzenici, da uredi
eno in drugo, to smemo s sigurnostjo trditi. En slučaj nam je znan 1- 1366 je tukaj dal Daiikelu (iz Vuzenice) v fevd tri Posestva; tri leta vsleje (5- avgusta 1369-) pa je podelil Ulriku Ungerl, župniku v Vuzenici, nižje sodne pravice- Od takrat pa do 1- 1848, skoraj 500 let, je bil vuzeniški župnik tudi sodnik čez svoje ljudi. — Glasom listine od 8. nov- 1368 .ie tudi dobil Kolon od Konrada pl. Aufcnstein, svojega svaka jn maršala na Koroškem, izplačanih 1.000 funtov dunajskih Penezov kot dedščino svoje žene Elizabete za očetom, leto kasneje pa je dal svoji teti Alheit pl- Weisseneck dve kmetiji, eno »in Porzant«, drugo »in der Gruben« z določilom, da naj ti dve kmetiji po njeni smrti pripadata samostanu dominikank v Marenbergu za eno obletnico zanj- — Leta 1370 (8- julija) izjavita Kolon in njegova soproga, da se odrečeta vsem terjatvam, katere bi mogla imeti na tistih očetovih in bratrančevih (Aufeosteinskih) posestvih, katera so prišla v roke avstr, vojvodima Albrehtu in Leopoldu, pač on mora vojvoda Albreht izplačati Elizabeti jntrno.
Kolon se je večkrat zadolžil ori raznih osebah- Leta 1361 je žid Muš iz Maribora izjavil, da je Kolon Poravnal svoje dolgove ori niem. Nekoliko Kolono-vib dolgov .ie po njegovi smrti PoPlača! celjski grof Herman 1.	1380	Pervoldu
Klingcnfurtu: isti grof se je tudi 1. 1378 oogndi! 7. Nacbimom. Židom v Slovcnigradcu ip njegovim bratom Mnšem za-rad terjatev, katere sta imela ta dva do
Kolona Vuzeniškega.. Pred letom 1370 si je Kolon najel večje posojilo pri celjskih Židih Muselu in Kadgenu, pri katerem (posojilu) se je Katarina pl. Liechtenstein, vdova po Henriku Viltuškim zavezala kot porokinja- Bržčas to posojilo sta J. 1377 celska grofa Herman in Viljem Povrnila, ker sta izjavila Žida Kadšim in Šebel, (imena, posebno Zidovska, so na listinah navadno spačena, zato je lahko mogoče, da sta to zgoraj imenovana Žida Kadgen in Mušel). da sta grofa poravnala vse dolgove, katere so pri njima naredili gospodje vuzeniški
—	Za 100 fl se je Kolon zadolžil tudi pr zlatarju Ulriku in Solnograda, kateri je to terjatev leta 1380 odstopil Ortleinu Vislarju.
I<o'on .ie bil od leta 1363 do svoje smrti (bržčas J.a n n a r j a_ 1 3 7 4) tudi stoluik deželnega kneza in je ta čast po njegovi smrti prešla na. Viljema iz GU-neka. ki je podedoval za njim tudi del vuzeniškega vlastelinstva. kar je pa 1. 1376 odstopil, celjskima grofoma. Dediči večine ostalega Kolonovega imetja pa so bili celjski grofie. o katerih še bodemo obširneje slišali pozneje-
To ie približno vse. kar vemo Po listinah iz življenja, delovanje in gospo-dovnnia zadnjega gospoda Vuzeniškega. Izumrla je ž njim veleugledna in visoko-^lemiška rodbina, ki bi se bila sigurno oovsoela še do viš.!'ga • plemstva, če b) jim bila usoda v potomstvu milejša.
Ako sedni premrtrirno vse. kar smo tukai izvedeli o gospodih vuzeniških.
Kultura in
H. Druzovič:
Organizacija naših peuskih in glasbenih
prilik
V muzikalnem pokretu razločujemo dve glavni struji: pevsko in instrumentalno- V Primitivni razvojni dobi ste bili obe organsko združeni. Instrumentalna glasba j c bila nekaka spremljevalka in služiteljica petja; zavzema la je podrejeno mesto. Grški kitaristi, nordijski -bardi, francoski trubadurji, nemški mimesangerji in današnji srbski guslarji spominjajo na to muzikalno-razvojno stopnjo. Instrumentalna glasba se je polagoma začela ločiti od petja in hoditi svojo lastno razvojno pot.
Neko sličnost najdemo tudi v naši domači glasbeni zgodovini. V prvih časih slovenskega kulturnega pokreta so bile čitalnice tnkorekoč orosvetne matice, ki so se udejstvovale vsestransko.
V	čitalnicah se je popevalo, predavalo, igralo, telovadilo itd. Kmalu se je Pokazala potreba po ekonomski razdelitvi dela. Osnovali so se razni odseki, ki jim je bila naloga, gojiti intensiv.no to in ono stroko. Bili so to pevski, dramatski, telovadni, športni itd- odsski. Iz teh-le so se tekom časa izcimila maša prosvetna društva. Razvoj se je vršil torej naravnim potom in tudi predvojni Maribor je hodil to razvojno pot, dasiravno takratne vladajoče razmere niso bile posebno naklonjene kulturnemu delu slovenskega življa. Vsa kulturna društva so se borila za svoj obstanek in savno ta'boj je netil nekako ono živi jensko moč, ki je silila k razmahu. Treba je bilo pač postavljati protiuteži smotrenem« delovanju nemških raznarodovalnih društev.
V	Pevskem oziru najdemo tukai za* nimivo prikazen, ki nam že danes izsiljuje veliko občudovanje. Nemci so imeli
vi	vaeh spodnještajerskih trgih in mestih vrlo organizirana pevska društva, ki so bila združena v Posebni pevski zvezi-Tega Slovenci niso zmogli. In kaj so storili, da zajezijo upliv te mogočne nemške organizacije? Ker jim niso bila na razpolago posamezna lokalna pevska društva, so osnovali pevsko društvo, katerega posamezni ud j e so bivali fikore-koč na celem tem ozemlju. Združili so kratkomalo svoje najboljše Pevske moči in nastalo jc Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju (1882). Danes, ko imamo primerno perspektivo in moremo presojati ta pokret z višjega vidika. moramo uprav občudovati daleiko-vidnost in organizatorično usposobljenost takratnih pevcev-rodoLiubov- — Ustvarili so svojevrstno organizacijo, ki ni bila samo v pevskem oziru najpomembnejša, temveč istotako tudi v družabnem in nacionalnem: Bila je to organizacija, ki jc vsebovala potezo splo-šnosti in je segala v najširje plasti naroda. Vzrastla je takorokoč iz potrebe časa in njena oblika se je prilagodila danim prilikam. Ker se je ideja te svoie,-
vrstne organizacije rodila pri Ptujskih rodoljubih, je ostal sedež društva v Ptuju, akoTavno je bil Maribor kulturno središče in je bil tudi prvi nastop celo-skupnega zbora v Mariboru. Bi'a te to zanimiva doba in zanimiva .ie zgodovina tega društva. Ko je društvo po roletnem delovanju svojo nalogo izvršilo in je dalo pobudo k ustanovitvi loka'nih Pevskih zborov, je stopilo iz pozorišča. Treba bi bilo sedaj združiti mastile pevske zbore, a tukaj so se javljale velike težkoče, ki so koreninile v takratnih političnih razmerah-
Do ustvaritve instrumentalnih edinic v Predvojni dobi sploh ni rišlo. ker smo samo peli in nismo ooziuili tudi instrumentalnega pokreta. Glasbeno društvo v Mariboru so osnovali tudi bivajoči Čehi. ki so imeli že več smisla za instrumentalno glasbo.
Po prevrttu je zbiral slovenske pevce g. sodni svetnik O- Dev. Ustanovil je Pevski zbor, ki se je Po vzoru ljubljanske Glasbene Matice organiziral v več.io muzikalno edinico, obstoječo razen pevskega »bora še šolo in orkester. Ko bi se bile upoštevale lokalne prilike, bi bili moral; nastati dve samostojni ediniei: šola z orkestrom in pevski zbor. To zasnovo je imel namreč že tukajšnji slovenski glasbeni pokret (Glasbeno društvo s prvimi pričetki instrum-^aine šole ter samostojen nevski odsek Čitalnice). Vendar je tudi Glasbena _ Mttica, kakor se je zasnovala no ljubljanskem vzorcu ustrezala poeetni razvojni dobi. ka.iti vsebovala je v svojih avtonomnih delih (šola. orkester, zbor) že smernico za Poznejši razvoj- Pevski zbor jc imel svoj odbor in svojega predsednika in istotako orkester. Le šola ni imela svojega šolskega odbora, katerega bi morali analogno volitistariši šoloobisk ijo-čih otrok, temveč ie bil zanjo merodajen centralni odbor, katerega na je volil dejansko pevski zbor kot številno in or-ganizatoriško najjačii del. Kakor v vsaki realni uniji, je tudi tukaj obstojala hegemonija enega sestavnega uela nad drugimi.
Kakor so hodile svoječasne večie čitalnice svojo razvojno pot v smislu decentralizacije, tako je tudi omenjena reforma naše muzikalne matice, ki ni ho-mogenski organizem, le vprašanje časa. Centralizacijo pa zahteva na drugi strani ves naš pevski živelj in to v najšir-jem s nislu.
Pevski zbor 01.M. je danes nač drugega pomena, kakor takrat pred 7 leti. ko je bil ustanovljen. Razvil se je med tem časom v najveČii in nniijgledrejši zbor. Sedaj mu pripada že višja naloga, kakor pa biti samo kvantitativno in kvalitativno naibol.iši zbor v naši mariborski oblasti. — Zbor mora postati tista celica, iz katere se naj razvija
•*%
nemška pisateljica, je za »Poletne doživljaje« Prejela 10-000 mark nagrade-(Njegovo delo je najboljši mladinski spis, ki je izšel v 1. 1926 v nemški literaturi- Tiskalo se bo v 10.000 izvodih-
pevska edinica višje vrste. Kot dominu-joč zbor,' bodi zbor Gl- M- nekak voditelj in učitelj vsem drugim pevskim zborom v oblasti. Potemtakem nekaka Pevska matica, okoli katere se zbirajo vsi pevski elementi, ne samo mariborski, temveč tudi oni iz cele oblasti. Torej Slovensko pevsko društvo v prenovljeni in novim razmeram prikrojeni izdaji.
V	Mariboru obstoja že »Zveza pevskih zborov« naše oblasti. V njej je včlanjenih lepo število pevskih zborov. Pa do-sedaj še ni Pokazala nobenih znakov življenja; je ne-kak truP brez glave. —
V	oživotvorjenju te pevske organizacije vidimo eno izmed glavnih nalog matičnega zbora. Ako stopi na čelo T elike pevske organizacije, zadobi s tem njegovo delovanje neko potezo splošnosti, ki še manjka celemu našemu muzikalnemu pokretu Maribor nudi namreč že danes precej muzikalnih dobrin; a od vsega tega nima ničesar široka masa zunaj po deželi. Treba bo torej misliti tudi na široke plasti naro-ja ter iih pritegniti v svoj delokrog in jih na ta način
odgaiati. Pevski zbori pa tvorijo ono potrebno zvezo med splošnim muzikal. no-ku!ti?rnim Pokretom i>' široko maso naroda. Na tej podlagi so zasnovane VBe velike pevske organiz-u*i!e _irugod inv tem smislu je delovalo tudi tako r.spe-šno Slovensko Pevsko d-ušlvo Ki zah leva sedai naslednika- (Vganhnciia naših icvskih zborov ie torej aktualna!
Po nače’u ekonomije dela mora zbor, ki stopi na čelo organizacije, osredotočiti svoje delovanje v dvojni smeri; mora svoja lastna stremljenja spraviti v sklad s celokupnimi interesi. Ne samo da združuje, ampak on mora tudi voditi in učiti, kar se zgodi s prirejaniem na daljevalnih tečajev za pevce kakor za zborovodje, s skupnimi nastopi i. dr. — Kdor nudi svo!e moč' in sposobnosti tudi drugim, ta dela v istini plodonosno-
Ves pevski pokret se more uspešno azvijati le v združitvi in v skupnem elovanju. Na ta način ne bomo samo evsko napredovali, temveč gojil bo se s tem potrebni smisel za družabnost in organizatorično delo sploh- S skupnimi lastopi se krepi samozavest tudi Pri •ibkejših zborih in zbori tam v oddalje-dh vaseh dobe Pobudo k smotrenemu du. Ustvarjen je s tem stik mod na-odom in muzikaln;m središčem- Tudi larod bo takrat deležen uspehov intenzivnega dela, ki se opravlja v kulturnem središču in to delo postane v pravem pomenu odgojevainn in Hodonosrio, recimo sP'ošno — kulturno-
Širokopotezna organizacija v omenjenem smislu zahteva seveda popolno preorientacijo in reformo v sedanji centralistični zgradbi Gl. M. Pevski zbor spada naravno k homogenski pevski organizaciji in tvori z njo edinico višjo vrste. Pri ustvaritvi tc-le morajo torej biti vodilni notranji razlogi, ideie, ne na zunanji momenti. Ubrati je tako Pot, lei vodi hitreje in uspešneje k cilju. Res je sicer, da je naše zdravje >n naša živ-l.ienska moč v zvezi s stremljenjem Po izpopolnjevanju tega, kar nam ie bilo poprej odročeno, tako silna, da napredujemo vidno navzlic ovinkov, ki jih delamo ter navzlic izgubljanja energij-Pač pa je v interesu stvari, da začnemo sedai. ko smo preboleli prve porodne bolečine< in nas ne zavirajo več v toliki meri vojne Posledice, s takim delom, ki bo našlo kedaj odobravanje generacij, ki pridejo za nami in ki nas bodo presojale 7, drugega, višjega vidika. Napredek bo torej neprimerno večji, če uberemo ono pot naravnega razvoja, katero nam označuje na eni strani načelo ekonomske razdelitve dela in izkoriščanja energij, na drugi strani pa pogled nazaj v z god o v i n o, ki je bila vselej še najboljša učiteljica. Ona nam odkriva tudi pota in sredstva za napredovanje.
vidimo, da je bila rodibina zelo imovita; razsežna posestva v okolici Vuzenice, da v celi današnii dekaniji vuzeniški, v Slovenjgraški dolini, okoli Dravograda, po Koroškem Pri Trušnjah, Žalmn itd., v Labodski dolini. Po Gornjem Štajerskem in v Savinjski dolini, pozneje tudi Po Kranjskem, ta razsežna last in plemenito pokolenje, oboje skupaj jim jc že kmalu zasiguralo med plemstvom častno mesto, ki so si ga znali z dobro politiko in ženitvami še bolj utrditi. — Svesti si moramo biti pred vsem. da je to, kar se nam je listin iz onega časa o-hranilo. le bore mali del onega, kaj se De oni čas vse zapisalo, — in vendar, iih ie a naš kraj primeroma mnogo! Iz njih izvemo marsikaj zanimivega, — le škoda, da ni ohranjenega ne enoga urbarja !z srednjega veka, ki bi nam posebno o davčnih Prilikah onih časov pri nas Podal jasnejšo sliko- Toliko pa smemo sklepati iz vuzeniških urbarjev 16. stoletja, (ki bodo v kratkem obiavlieni v »Časopisu za zgod. in narodopisje’) da tako hudo. kakor to stvar slika Q. Majcen v »Zgodovini Jarenine«, stran 19, posebno glede robote vendar ni bilo! — Oofovo ie. da so bili tudi gosoodie Vu70n;ški doma nasilni graščak?, ki so poznali le sebe in svojo kasto, podložnika pa le kot svoie orodje. _ kakor pač plemstvo o-net’"’ časa splh.
Še enega se hočemo na VrpfVo dotakniti. V dež-^nom arhivu v Oradeu le** pfndlov reVonis v osmih fnUjanfih: »Ehrenbuch des Herzegthums Steyr«. V
Prvi knjigi jo napisal pisatelj med drugimi tudi o gospodih Vuzeniških, kar je zbral in zvedel o njih. Na čelu tega spisa nahajamo grb gospodov Vuzeniških, (v ščitu trije poštni rogovi, okoli ščita razni okraski y rdeči in beli barvi, na pečatu pa napis okoli:	COLO von
SF.LDENHOFF.N). ki pa jc menda le iz-rod pisateljeve domišljije. Uvodoma o-Piše celi grb in pravi potem, da so imeli dva grada, Vuzeniškega in še enega, »a]l\yo khcin schloss mehr vorhanden. besitzt Max graff von Lenheim, auch die h^rschaft Ran«. Od njega torej ima Schmutz (hist. top. Leksikon) to trditev, in še nekoliko drugih, ki niso nikjer potrjene! Potem pravi, da je živel »Chri-stof von Seldenhoffen« okoli 1- 996 in da je prisostvoval furnirju v Brunsvlgn. »Ootschalkh von Seldephoffen« da je živel okoli 1170 itd. Fdino v letu 1278 ima nekoliko točnejših poročil (mogoče ie poznal Otokarjevo »Reimkronik«), vse drugo r>a ie konfuzna mešanica, v kateri se menda sam ni spoznal. Vpisal ie tudi neke listine. Vi iih danes ne poznamo ne oove pa nikjer, odkod vse to 'na. *Tnvederno fo rl^io tudi sarno radi tep-a. ker ie to pravzaprav nrvi štaferski r>occk''S te vrste (snisnno >'e bilo vse ored ?nn leti), im v«r je navidezno hotel biti štai«:rpM Valvasor. — kar se mu pa vsa) kolikor se da si-Vp^ti jz tega spi-sa nikakor ni nosrečilo-
rn*tir-t ^
Kratka zgodouina (Tlaribora
Spisal G. Majccn. — Maribor 1926, 125 strani Cirilova knjižnica, XXI. zvezek.
Prve dni novembra je izšla gornja knjižica, o kateri pa moramo reči, da je zelo poljudna, kratka, in — brez zamere
—	Preveč površna zgodovina Maribora-Ta sodba se nam potrjuje že, ako pre-motrimo navedene vire. med katerimi no nahajamo niti »Časopisa«, iz katerega je Pisatelj povzel marsikaj; Kaj pa »Zahn: Miszellen«, »Styriaca«, potem »Beitragc«, v katerih je ogromno snovi za zgodovino Maribora, zlasti važni so letniki 36—40; potem »Archiv fiir osterr. Gesch:.; »Urkundenbuch Stift St. Paul«, Kovačič: »Zgodovina Slov. Štajerja«, Pirche^ger: »Gcsch. d. Stmk«. Posebno pa Hausmann: »Sudsteiermark«. iz tega bi se iHlo dalo marsikaj kratkomalo prevesti! Sicčr nam pa pokaže že poglecl v »Scldossar: Literatur der Strmk« stran 320 (register), koliko je v tej knjigi sami zbrane zgodovinske literature o Mariboru. Pisatelj navaia med viri tudi akt fasc. 7 vladnega arhiva v Gradcu: kaj Pa drugi velezanimivi akti? (Glej »Kapper:	Archiv der Statthalterei
Graz«, stran 22. 23, 24, 36, 37. 39, 41, 59 86’ 95 itd.) Iz bogatega deželnega arhiva v Gradcu navaja pisatelj le t r i akte; kaj pa listine, katerih je tam na stotine!! Tn tudi drugih nktov o Mariboru ni tam rav.Tlo malo. Če ie zgodovina tudi po-Hudna in kratka, snov naj bi bila le predelana temeljiteje.
Nikakor se tudi ne moremo striniati z razpredelbo snovi. Tako s silo trgati vkup snadajoče sestavke in jih razkosati na posamezna stoletia, to ne kaže niti za šolsko knii^o. koliko mani za narodu namenieno publikacijo- Turški navali, čarovniške pravde, posestniki gradov, cerkvena zeo^o-ina itd., fo so celote, ki se pit-akor nr» d^do trgati, ker se sicer izgubi Pregled. Pisatelj je videl že na
drugih knjigah (Središče, Ljutomer itd.), kako treba obravnati posamezne celote, zato moramo reči, da je ta način, stlačiti snov v odsekana stoletja, popolno-m azgrešen. — Dobro in koristno pa je stvarno kazalo-
Še par stvarnih pripomb. Na strani 10 Pravi, da se je Dravski gozd lazpro-stiral od zapada proti Remšnika in Ribnici; — to je preveč nejasno. (Provinci-Ja Traa\va!.t je segala nekako od Vrat na obeh straneh Drave do št. Ožbalda. Tudi trditev na strani ll, da Sigfrid in Engelbert kot zgraditelja mariborskega grada ne moreta priti v poštev, ker ne nosita primka »do Marcpusch«, ni točna? Navajam kot protidokaz le gospode Vuzeniški; pod imenom »de Saekbnhoven« jih nahajamo v listinah šele 1. 1248, čeprav je grad že stal precej preje, da. b* celo že> osebe iz »Saeidenhoven« deset let Preje imenujejo. (Obširneje g|e> »Tabor«, štev. 271. Vuzenica). Bržča* bode isto obveljalo tudi v slučaju gospodov Maritovskih. Saj pravi piša te>! sai" da je vas ob Dravi imela prvotno 8|0 vensko ime,_ki'ga pa n e poznamo. P* tej poti torej ne pridemo naprej ozirom*, prav: nazaj, odprta Je pa druga možnost
—	grboslovje. Ako pogledamo v t>llH’I« »Neuer Siebmacher:	Stelriseher
del«, vidimo, da so imeli gospodu* marV borski v pečatu štajerskega P»'»-terja- Po to Seifrid de Marpurc (!???) Gotfrid (1241), Urlrk (l?40>: slično grW so imeli oni čas: pl. Hausbnrh (^<<1 P* Karlsberg (1245), pl. VHfu^anf (v***9-' 1248), I.andesere (1250). Mo^-oč* »f ^ not, po kateri bi se dalo mit’ dna? — Tudi trditev stran (i«’*a ni točna. Mav/cr ni pri;rr>e*". tem^e* > tem slučaju iw.coo zidar, r* Gregor ni doM
temve se reče doslovno »und des Klainjska), torej ne Graz, Leibnitz, Klagen-gesolein, das mit rain a n des HaUer furt ,Wien itd-, ampak Gradec itd- To Schuster haws stosst«. (Zaim Miszellen ■ je že iz principijelnega stališča Potrebno,
stran 297)- Le točno po originalu! Ome niti bi mogoče tudi bilo, da je Benedikt Sati (stran 33) dobil kot nagrado še 1-1489 tudi upravo vuzeniškega vlastelin-stva (Urk. buch St. Paul)- Neumestno pa je reči, da so Ogri streljali z velikanskimi topovi, — ker bržčas niso bili niti veliki- Sličnih netočnosti je seveda še mnogo- Zelo zanimivo pa je, kar nam pisatelj pove o rokodelskih cehih. Ker »e ta stvar ne tiče le mesta Maribor, temveč tudi kolikor toliko vseh naših krajev, bi pač bilo zelo umestno, ko bi bil navedel pisatelj Pod črto vir. Pa ne le tu, temveč za vsako važnejšo trditev (v knjigi!) je treba storiti isto, — tudi če so v celoti viri navedeni, — kdo naj sicer trditve kontrolira?
Kot odveč smatramo kronologične navedbe od strani 100 naprej, ki se Maribora ne tičejo, to spada v splošno zgodovino, pa ne v kratko zgodovino Maribora- Stvar bi bilo treba nekoliko drugače prikrojiti, da pride Maribor do besede. — snovi je dovolj! — Letnici 1806 in 1819 na strani 90 sta pač tisk-pomoti, ki se morata glasiti 1906, 1919.
In še z nečem se ne moremo strinjati: to je pisanje krajevnih imen izven naše domovine. V poljudnem spisu treba navesti tudi inozemska krajevna i^ona v oni obliki, ki je Pri nas običajna (]jud-
ali res priznavamo Celovec, Velikovec, Lipnico itd. brezpogojno Nemcem? Mislimo, da ne- In potem, ali Nemci pišejo v strogo znanstvenih spi- j. sili Maribor. Celje, Ptuj. Tudi ne. temveč vedno le nemško ime- Zakaj bi torej pisatelj v poljudnem spisu ka za! tako taktnost, ki je Pa še povrh ni> strogo konsekventno vspisu samem n izvaia, ker nahajamo na strani 80 »mr Ljubljana in T rstom«, zakaj potem n T r i e s t c?
Nikakor nočemo kratiti pisatelju zn slug. katere ima za dc'o v obilni mer' gotovo je zbiral gradivo no svojih mo čeli skrbno in marljivo, toda reči more mo, za mesto Maribor je to vsekakc prema’o. Ali naj inozcmci, ki_ bodo goto vo dobili ta spis v roke. soduio o pašen oblastnem sedež« no tej knjižici, mo-’ tem ko imajo manjši in tudi zgodovjnst-ne tako važni krnii kakor Središče. Konjice itd. svojo obširno monografijo? Pr tudi glede oblike primerjaj le to knjižico in na snis »Nadžunnija Sv. Križa*!! Pisatelj sicer pravi v predgovoru, da ima pred očmi šir.ii krog čitateliev^ v Mariborn pa mora tudi v tem širiem krogu iskati skoro izkbučno le imtoli-genco. zato bi si žc'eli nekai več- Cena 20 D'n ie na vsekakor previsoka'
Sine ira et studio!	J.	M—k-
■'■•k
IS S n i M;; S
i ;:>>>■]
eššm...-----
tl uaacani
O orglah
Beseda »orgle« je grškega izvora tudi pri izdelovanju piščal ozirati »organon«, kar pomeni toliko, kakor: barvcnost glasu in na mesto številnih orodje (Instrument), torej tudi glasbeno mehov je stonil skupnj meh, ki daja orodje. Razvil se je pa nag instrument enakomerno in močno sapo. najbrže starogrške pastirske piščali. V 17. in 18- stoletju so graditelji stre-Vee, različno velikih takih piščal so meli za tem. da o'epšajo zunanjo obliko; namreč spajali s posebno vrečo na sa- nri tem pa so zašli na polja igračkanja-Po. podobno, kakor pri današnji gajdi. Tako so n. pr. spredaj pritrdili kaj radi Iznajdljiv} človeški duh je to obliko iz- sliko lune, solnca ali zve^d in na kate-Popomjeval in v 2- stoletju pred Kr. na- rih so se nahajali mali zvončki, katere bajamo že orglam podobni instrument, je organist s po^bnim registrom snravil z mehom in neke vrste klaviaturo. j d oglašanja. Grb So spet udarjali s pe-Večjega pomena so bile starogrške rutnlcama in letali Proti solne«, angelii °rgle na vodo. katere j© baje izumil pa solpasfavbaH trobente at; pa so tak-Ktesibij v Aleksandriji okoli 1. 170 Pr- tirali ah tolkh na bobne. V orglah so Kr. Tlak vode je tukaj imel namen, zgo- bile še Priprave za posnemanje ntič!ega ščevati sapo in jo enakomerno spuščati petja in še danes zahtevajo pri nas po-v. Posamezne piščali, katere so s poseb- nekod ljudstvo, da se oglaša nri božični nimi_ ventili odpirali in zapirali. Ventili polnočnici kukavica, katero imitira or-so bili v zvezi s Posebnimi vzvodi. Ce- ganist s to pripravnim registrom- Zra-sar Nero je dal kovati spominsko kolaj- ven zvoncev in uglašenih jeklenih Pal-no, na kateri se je nahajala podoba ta- čic so Imeli tudi tu na tam boben in na kih orgel. Sesalke teh orgel na vodo so veliki petek se je oglasu poseben tremu-začeli v 4. stoletju po Kr. nadomeščati ;lant. ki naj bi posnemal stokanle.
prvenstvo in svojevrstnost. da. neko fantek domov je unikum nazornega pri-vzvišenost in svetost; orgle se nazivajo povedovanja otroka, ki živi tudi »kraljica instrumentov«.	ra?i™rah-	peSn^	v	žnključ-
■ Bistvenost uporabe or«, le« v «5-	,55.^°'.Si
glasnosti- V tem oziru nudijo moderne Jf“p£t°svanje<{ Dol|0 že nismo imeli
mh! zve* la! 'Slovenci izvirne slovenske povesti, ki bi
nje potovanje«.
nacij in v duhoviti uporabi teh zvez. ko- - - g -	ieDP£ra	zdravega,	razve-
kot tudi v nadinu obv^n* tajjto- i	Ao	'
H? umetniki - virtuozi so zavzemali orga-nisti-virtuozi vselej najodličnejše mesto. Naj večji komponisti pa so nam zapustili neminljive skladbe za orgle ali pa so uporabljali ta instrument v svojih obsežnih orkestralnih delih, kar dokazuje, koliko spoštovanfa so gojili do n.iih-Razvijale so se orgle v liturgični uporabi; njihovo prvotno in Pravo mesto Je v cerkvi. Našle pa so tudi pot v koncertno dvorano in v večjih muzikalnih središčih. kjer je gojitev glasbe na visoki stopnji, nahajamo orgle tudi v obsežnih koncertnih prostorih. Uporabljajo se tukaj v solistične namene. «a tudi v zvezi z orkestrom In zbori. Redko priliko, slišati orgle v koncertni dvorani, borno imeli sedaj tudi v Mariboru, H. D-
*	iz	usnja,	podobnim	našim	kova-
škim mehom. V zahodno cerkev so u-Teliali orgle v 8. stoletju- Zanesljivo je, da so prinesli ta instrument pod ce-carjem Karlom V. v Nemčijo. Po tem vzoru so se začeli graditi orgle v večjih stolnjcah in samostanskih cerkvah-- Graditelji so biji večinoma menihi.
Izdelovali so le male orgle, katere so lahko prenašali; imenovali so jih p o r-tative. Večje orgle, ki so stale na istem mest« so nazivali kot P o s i t i v e-kTV Pa ,so iiaistareje orgle 8 do 15 piščalk 17. bakra ali železa. Rabile so sev Prvi vrsti kot pomožni instrument pri pevskem pouku- Klaviatura je imela na-vpik stoječe palcice. na katerih je bilo zapisano ime dotičnega tona. V 10- sto-leti« so imele orgle na Angleškem že do 20 tipk- Mehanizem pa ie bil gei0 okoren in Potrebno je bilo večje število mehov, katere ie oskrbovalo istotako večje Ste« yilo kalkantov. ki so često y potu svo-lega obraza opravljali svoj posel. Od 11- stoletja dalje so izdelovali piščali iz kositra- kovine in lesa.
Za spremljavo petja izven cerkve so se uporabljale takrat tudi male or gl o na roko- Igralec jih je nosil obešene okoli vratu. Leva roka je oskrbovala Jdeh, desna pa tipke- Iz tega instrumentu so se razvile današnje muge. kakor tudi orgle na sukanje. Orgle, ki so imele samo piščali z jezikom, so se imenovale regal; iz njih je nastal nag harmonij.
Razvoj večglasnosti je uolival tudi
razvoj orgel. Instrument ie bilo treba Čedalje bob povečati in mehanika je ^tajala boli komplicirana- Poroča se nam. kako to-žko je bilo ivati na takih drglah. Organisti so morali udariati( s law na tinlce a1i na pritiskati z
Ktom. Izumitev pedala se pripisu«© be-t^n\nS^,e::iu organistu Rcrnbardu (okoli
7(1). Pedal je nVorrjd ie nekai tonov; on ventila nri piščali so visele vrvi. ki so imeie snodaj zanjko, v katero je vtaknil organist nogo.
, Od 15- stoletja naprej že dobiva kla-Jtatura polagoma današnjo obliko- Iz-“ižiil se je tudi sistem registrov, ki o-"žogočajo. da se določene vrste Piščali
V 19. stoletju so začeli odstranjevati nepotrebne in neprimerne naprave- Začel se je t«di boj proti vsiljivim in kričečim registrom - mi turam. Napredki v tehniki igranja so uPllvali tudi na graditelje. ki so se zmiraj bolj trudili ustvarjati instrumente, ki ustrezajo vsestransko svojemu namenu — poveličevanju službe božje.
Poznamo danes dva sistema orgel: mehanične in p n e u m a t i č n e. Stareie mehanične orgle uporabljajo celi sistem vzvodov, na katerega pa unbva-jo v veliki meri vremenske sprememb-'. Pri večjem^ številu registrov je tudi igranje otežkočeno. Pri pneumatičnUi orglah .ki so naše moderne orgle, opravlja vse funkciie vzvodov zračni Pritisk s pomočjo malih mehov, membran in ce-vovja. Poznamo še električne orgle, ki pa se le poredkoma stavijo, ker Povzroča njih nabava velike stroške in je tudi mehanika prav komplici rana in jako nezanesljiva.
Velikost orgel se določuje Po številu regis-trov. So to vrste piščali, ki so 'zde lane na isti način in ki kažeio vsled te ga isto barvcnost. Vsak pojoč register ima za vsako tipko svojo piščal- Kolikor* registrov imajo orgle, tolikokrat je od Števila tipk. večje število piščali. Pri večjem šbjvjlu registrov se oorazdele registri na dve klaviaturi (dva manu-ala): poznamo pa tudi orgle s tremi ma-nuali. da tudi s štirimi m celo s Petimi Osobito na Angleškem in v Amerik! gradijo tako obs°žne orgle, ki imajo do 200, da celo do 300 registrov ali sp*e-menov. So to instrumenti nnrnv gran dioznih dimenzij in nainestreiših tonskih barv. Po pravici jih lahko primerjamo celim orkestrom .sestavljenim iz nairaz nosvrstneiših nihal. Jn ves ta nonrat obvladuje en sam umenik-organlst.
Vsled veličastnosti In Polnosti tona so orgle v orv) vr!sf| cerkven instrument ki pride do veljave le v velikem prostoru. Orgelski ton le neindividualm. n»-izpremcmljiv in ©nai-omercn. On obstoja — on je. Ta Posebnost tona razlikuje orgle od drugih instrumentov, uri katerih pride individnnliteta IgTalčeva do izrazite veljave- Vse dobe so radi 6-gn
,	-	•	«	ui mn » a .m muvni.«« neoporečenega
ranega mehanizma, se kaze mo.iste, na -	»■	h	dni<? bo najprl.
tem instrumentu. Med proizvajajočimi	darjlo naSitT1 maiokom za Bo-
i žič in Novo leto in ne sme biti šolar-|ske knjižnice brez te lepe knjige Kor-banove.
x Latinsko-slovenski slovar. Sestavil Profesor dr- Franc Bradač, docent za klas. filologijo na univerzi v Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna . Ljubljani- Cena Din 70. Str. 500. —■ Bradačev latinsko-slovenski slovar je strel v črno. Potrebni smo ga bili kot slepci pogleda. Že dolgo vrsto let so ga pogrešali učenci in profesorji- Kdor Čača, pa dočaka. Tako se nas je končno spomnil docent Bradač. Ni nam podal zmašila, ki bi bilo na hitro roko narejeno, ampak vestno sestavljeno, strokovnjaško urejeno in natančno preurejeno delo specialista na Polju latinščine. Bradač pozna kot redkokdo potrebe šole in zahteve znanosti, zato je njegovo delo, dasi časovno Prvo v tem stilu, tudi vsebinsko prvo. Okrog 20-000 besed je zbranih v tem besednjak«; vsaki besedi jo dan osnovni pomen, temu slede pregledno vsi ostali pomeni besede. Kkscerpi-ral in uporabil je vse latjnske klasike, ki se bero v srednjih šolah in jih strokovnjaško predelal. Slovar je skoro izčrpan, vrzeli ne najdemo nikjer, najbolj obscur-ne izraze lahko v njem iščeš in jih tudi najdeš. Nepotrebni znanstveni navlaki se je avtor ognil, s tem je knjiga samo pridobila, ker je Postala praktično vrlo dobro uporabna, a pri tem bogata na naštetih 'besedah- Svoje dni je slovel Georgesov slov-ar kot najboljši; odkrito povedano. Bradačev besednjak 4 je pri-ročnejši in preglednejši, izbira besed, prociznejša. Knjiga ima 500 drobno tiskanih strani, je torej za naše razmere izvanredno bogat božični Knjižni dar. Njen priročen format in okusna vezava samo povzdigata vrednost knjige. Kdor ne bo s to knjigo zadovoljen, ta ni pra-vjčen. Tu je nagromadenega ogromno duševnega dela jn samo brezprimerna pridnost pisatelja, združena s temeljitim poznavanjem svojega predmeta, je mogla spisati tako knjigo. Za Valjavčevim laškim, Pretnarjevim ozir- Kotnikovem francoskim smo dobili Bradačev priročni latinski slovar, kar je nov dokaz slovenske profesorske usposobnosti na znanstvenem polju. Sedaj Selo se bo lahko Pouk v latinščini ob pridnem čtivu klasikov razmahnil in zavzel težko stališče, ki m« po svojem kulturnem pomenu gre. Bradačeva^ njiga ne bo služila samo učencem, tudi vsak intiligent, ki je že davno odrasel šoli. vsak duhovnik, vsak izobraženec si bo moral to izvrstno kniigo omisliti, ker je živa potreba. Jugoslovanska knjigarna se ni ustrašila ogromnih stroškov in za relativno bagatelno ceno 70 Din vrgla to zlato knjigo na kniiževni trg in s tem zamašila .občutno vrzel na slovstveno - znanstve-
X Izidor Cankar. Uvod v umevanje likovne umetnosti. To navodilo za razumevanje likovne umetnosti, katero Je izdala in založila Narodna galerija, obsega 224 strani teksta in 48 siik: knjiga jo tiskana na finem papirju in tipografsko zelo skrbno opremljena. Dobi se hroš- za 62 Din. v celo platno vezana za 72 Din. v komisijski zalogi Nove založbe v Ljubliani in Po knjigarnah. Člani Narodne galerije naj jo naroče naravnost pri društvu za znižano ceno (52 oz. 60 Din).
x Korban Josip. Iz molih temnih dni. V
Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 4°. Str. 140. Cena vez. 28 Din - Korban je znan mladinski pisateH. Njegova »Vatom«lova železnica« ie bila svoie dni nri konkurenčnem raznisu Narodne tiskarne za najboljšo mladinsko Povest odlikovana s Prvo nagrado. Sedni nam je za Rožič in Novo leto nanisal lePo mladinsko knji ^0 »iz mojih temnih dni«. Vrline Pisatelja Korbana so odlične. Njegov slog ie naraven, preprost.i« len. Nikdar ne zaide v iskane periode in jezikovne banalnosti. Niegovo opazovanje narave iO mostno in kaže bistro oko za lenotokrog človek«. N>egovi spisi so prežeti vsi z neprisiljenim humorjem, ki prijetno razvedri še tako čmernega bralca. Zna zanimivo prinovedovati. tako da se bere njegova knjiga od začetka do konca z nezmanjšano Pozornostjo. Nikdar ne presega obzorje otrokovo in ostane pri vsem tem naraven in ni nikdo* prisiljen, doktrinaren. Pes pravi mladinski pisa teli. ki ni pri delu samo 8 snhpnarniml možgani, ampak vslkdar s čutečhn srcem. Zato pieeove knU"« otroc* In odra sli bero z naslado in užitkom. V »Tz mo Uh temnih dni« omsuie Korban malega nsnoviuo-šolskegn dliačka. k> mora vslec vnetja oči v T inbUano v zdravniško o-skrbo. V Ljubljani doživi ta ubogi do 'eniški šolarček razne Prevare in **eli-
°glaša}0 alj pa umolknejo. Zabelo se je ‘pripoznale našemu instrumentu n®ke brali in brali. »Pismo«, ki ga piše Oletni
naraven, poučen in zabaven: tendenca na njkier ne sili v ospredje, kar je ne-ma'a vrlina Korbnnovera pisateljevanja. Poglavje »V temnici« ie naravnost klasično In bi bilo v naš*h šolskih čitankah naravnost biser Vn.ko živahno 'e oolsano diiaško življepie na šfn^pn+r,,-. sklh stanovati'Ih To bodo nn?i rlliet
brino slovenskemu narodu.
m Kunutte kn«"c o Koro^f',, Pisarna Tugoslovemske Matice v Mariboru ima v zalogi kniigo .»Na TTo-oško« (cena 16 dinariev) in «Koliko ie Slovencev na Koroškem« (cena 7 Din) ki se dobe vsak dan ob urn^n«1 ”rnh od 17. do 19. i'rc v Slovenski ulici št. 2- orvo nadstrooi®-
ISfran K
•T A F ?> TT «i
V	Maribora dne 23. aecemftra tv?f>.
Slike iz prirode
Lelo 192U v mariborskem Sokolskem
druStv^
{J. Krajačič-
Sneg in zemlja
Tiho se je razgrinjala noč. Sivi oblaki so prevlekli obzorje im gost, mehak sneg je zapršel Po zraku.
Cemu me obsipavaš z mrzlimi in vlažnimi poljubi, oj beli sneg? je zadrhtela zemlja.
Da ti bo topleje in da boš jutri ljudem lepša in veselejša-
Lepša sem jim brez tebe, neljubi prijatelj, toplejša jim bodem, ko si bom u-mivala lica v hladni rosi, a srca so zemljanom veselejša, kadar solnee obseva z nasmeški, ko me kose Poljubujejo s hladnimi poljubi, ko me duhteče cyetje krasi in opaja-
Toda vendar.-.
Kaj ne da, brez tebe ne bi mpgla biti? ga naglo prekine zemlja-
Brez mene nikdar!
Zakaj? se zasliši v zraku porogljiv smeh.
Neumen smeh! Jaz tkem odejo z ledenimi Poljubi preko tvojega obraza, da očuva drevesne korenine pred ozebo. Semena, trava in cvetje vse. Mar>”va človeška roka je v pozni jeseni po tebi Taztresla in semenje skrila z brano v krilu globokih, temnih in mastnih brazd, da jih ne bi_ mrzli mrazovi in besni vetrovi razpršili, je odvrnil sneg.
Umolknila sta.
Hej. 'beli prijatelj, ako je tako. pa me le še naprej obsipavaj z mrzlimi in vlažnimi poljubi, da bom zopet nekoč, ko me bo pozdravil z vzhoda moj pomlajeni bog. vstala bogatejša na lepotah in veselju uspavane kraljičine, ki jo iz sna brebude pesmi in poljubi izvoljenega kraljeviča! Vzdihnila je in se pogreznila v globok sen.
A zjutraj?
Sneg. sneg! so kričali ljudje in deca, kajti sneg je še vedno, gosto naletavaj, poijuboval uspavano zomljo ter prinašal zemljanom veselje in radost-
A- Aleksjevič Ismajlov.
Učeni oseS
Mlademu osliču se je pristudila prirojena bedastoča in zaželelo se mu je modrosti. Začel je čitati modre , knjige in različne časopise. Ko so ga. vpregli v majhen voziček, s katerim Je prevažal smeti, se je čestokrat ‘zamislil, Postajal, čdo sklonil proti zemlji Srn razmišljal tako dolgo, dokler ga ni iz razmišljanja prebudil močan ud&rec biča, ki je trdo padel po razvajenem hrbtu.
Od tebe naš rod še mnogo Pričakuje, mu je rekla stara oslica, ki je imela ie še polovico zob in ki ji je dlaka že povsem posivela. To je lepo, da sam raz-mišljuigš, toda učiti moraš tudi druge-Skleniti moraš prijateljstvo z različnimi živalmi in od vsake se moraš česa naučiti- V tem oziru ti lahko pomagajo ne samo one živali, katerih glava je velika, temveč tudi one, čijih rodbino ti lahko z enim udarcem kopita uničiš. Zveri in ptice se rade Pohvalijo s svojo pametjo. Poslušaj jih torej velikim zanimanjem in delaj to, radi česar jih ljudje hvalijo. Potem boš namah postal tako moder, da bodo o tefoi pisali celo časopisu
Osliček je spoštoval svojo mater In jo poslušal. Pri tem pa je v resnici le stremel za tem, da postane tako pameten, da bodo za njim kazali s prstom. Pričel Je prisluškovati. Čim se je kje nabralo več živali, je že pristopil in naPel dolga ušesa.
In sreča se mu je kmalu nasmejala. Ko Je nekega dne lenuharil in dremal na polju, je nenadoma zaslišal dva glasova- Pogledal je in videl vi razgovoru ježa in podgano- Pogovarjala sta se o tem, katera žival na svetu je bolj pametna.
. O moji modrosti, je govoril jež, pišejo ljudje celo v knjigah. Ne misli, moja draga, da ni v njpji glavi nič Pnmeti, aafllrav.no je tako majhna- V jeseni, ko padajo z dreves jabolka in hruške zlezem pod drevo, razširim svoje igle ter se valjem po tleh. Jabolka in hruške se nabodejo na mojo igle, nakar jih odna-sain domov; tako se preskrbim s to sladko jedjo za vso zimo-
To je pametno, je odvrnila podgana, no, nadejam se, da tudi ti meni no ’ odrekel modrosti. Včeraj se .je na Primer dogodilo tole:	Nahajala	sem se s
prijatelji jn prijateljicami v kuhinji Pire£ ]°»icem, polnim masti. Lonec je bil gladek in bi ti tvoje igle ne mogie nič
koristiti. Kaj misliš, kaj sem storila? ______
Vzpela sem se na polico, spustila rep v lonček in ga namočila v mast. Nato sem ga izvlekla in moji prijatelji so lizali z •
njega maščobo. To sem večkrat zaporedoma naredila. Ko je v loncu ostalo _ le še malo masti, me je eden prijateljev zamenjal in tako sem mogla tudi jaz trikrat oblizovati mast z njegovega repa. Divna mast! Sicer pa ti o tern nimaš niti Pojma!
Mravlje so jako pameten narod! je nadaljeval jež pogovor. Nič za to, da so tako majhne! Neki vrtnar je hotel rešiti jablan, ki so jo grizle mravlje. V stotinah so lezle nanjo in jedle plodove. Vrtnar je namazal okoli debla tla z le-pivom- Mislil je, da radi tega nobena mravlja ne bo več prišla na drevo. — Prišle bodo do lepljive snovi in poginile! A kaj se Je zgodilo? Mravlje so nanosile peska na lepivo, napravile most in po njem mirno lezle na jjrevo, kakor da ne •b.i bilo nobenih zaprek.
Modre so mravlje, je rekla podgana. Jaz sem danes slišala, kaj je dejala naša kuharica.... sicer Pa ti itak ne veš, kaj je to kuharica... To so ti posebno srečni ljudje! Pripravljajo vedno hrano in imajo vedno toliko mesa, kruha in čudnih, nežnih kolačev:, kolikor jim srce poželi! Naša kuharica je pripovedovala o modrosti volka- — On se Predno napade konja, okopa v mlaki in ko pride do žrtve, se otrese in ji naškropi blata v oči. V trenotku ko konj no vidi, se seve ne more braniti, tedaj ga napade volk in mu pregrizne grlo.
Oslička je vso to naravnost navdušilo- Pomislite le, koliko modrosti je črpal iz Pogovora. Gotovo ne bo šlo vse zaenkrat v glavo! Kaj šele bo če bo še naprej prisluškoval.
Voselo je zarigal in se odločil, da se docela posveti modrosti. Priš,ft je jesen. Pod drevjem so ležale v sadonosniku hruške in jabolke.
•	He, he! Kako se bo moj gospodar razveselil, je pomislil, ko bom stopil predenj polji jabolk-
In osliček se je začel valjati pod drevjem. Hruške in jabolka so sc pod njegovimi rebri in kopiti drobile, a osliču se je zazdelo, da je nebroj sadnih plodov le glo na njegovo dlako- V bližini ni nikjer bilo vode, da bi se v njej ogledal.
Grem in so pohvalim gospodarju; si je mislil in odšel domov. V vrtu je gospodinja kuhala sladkarije in je postavila večjo skledo na stol, da se ohladi, Oslič je pomočil svoj rep v skledo in ker ni bilo v bližini nikogar, da bi ga nahranil, je bilo treba, da Poskusi svojo modrost! Ali ni tako?
Zadovoljen je kobacal domov, kar Je opazil, da mu prihaja nasproti gospodar. Oslič se jo zakotalil v mlakužo kakor prašiček, veselo zarigal in stekel gospodarju nasproti. Ko se mu je dovolj Približal, se je stresel kakor polit pes_. Ker je gospodar jezno zmerial, mu je bilo jasno, da je v resnici izborno zaslepil gospodarjeve oči-
Er a v zares, močno sem talentiran, je Pomislil osliček, nihče mi ne more očitaj, da sem tuje nasvete slabo izpolnil. A.i, a j, kako me bo gospodar pohvalil!
A vi, čitatelji, uganite, kako je gospodar nagradil svojega osla.
Kdor bo*e...
Na Glavnem trgu v Mariboru je srečal vrabec Polža, ki je lezel proti stolni cerkvi.
Kam greš, leni plazilec, ga vpraša vrabec.
Grem, da splezem na stolp.
Oj revež, nad reveži, na stolp hočeš. se mu posmeje vrabec- KJe pa imaš krila? Ti vendar blazniš.
Nisem niti revež, niti norec, grem na štolo. Z Bogom!
Vrabec je odletel, da pove po mariborskih strehah ostalim bratom o polževi nameri.
Nekaj dni tem je poletel vrabec na stolp stolne cerkve, da si malo odpoči-Je- A na najvišjem vršičku se solnči polž in gleda na lepi Maribor in občuduje lepoto mesta.
Vrabec se začudi in nagovori nolža:
Kako si prispel sem brez kril?
Kdor hoče. ta uspe! Tre^a je le hoteti in ni zaprek.
Lj‘ubko.
Milostiva je povabila več dam na čaj. Proti večeru, ko je zabavnost pričela Pojenjavati in ko je duhovitost že bila izčrpana, se je ena izmed dam domislila male Dragice, štiriletne hčerke Priljubljene; gostiteljice. Dragica je morala iz spalnice k damam, ki so jo prisrčno o-govarJale. »Toda Dragica. je deiala mamica, sramuj se, v srajčki vendar ne smeš med velike ljudi«. Dragica pa je skrila obraz v srajčko in se sramovala.
Zdrav in močan n ar od je državi porok blagostanja in napredka. K.ier trpijo Posamezniki, trpi tudi celota. Narod tvorijo posamezniki in kako naj1 bo zdrav | in silen, Če ne sestoj: njegov organizem iz zdravih, odpornih delov? Zdravje ljudstva v vseli, ozirih je idea! vsake države — osebno zdravje, to bodi ideal vsakega člana človeške družbe. Od sive starosti sc bori človeštvo proti največji sovražnici — proti bolezni- 'Zaje-'žiti ji pot, napraviti telo močno, zmo- j žno odpora proti vsakteri slabosti je eden glavnih namenov Sokolstva- Star, pa še vedno krasen je izrek« »Le v zdravem telesu zdrav duh-«
Delo naših sokolskih društev je in ostane: vzgoja. Vzgajajmo v tihem, podrobnem delu zarod novih mož in žena, ljudi, ki bodo v Poznejšem življenju znali in hoteli usmeriti svoje sile in zmožnosti v prid in dobrobit domovine. V nagih vzgojevališč-ih so delavnice iz katerih izhajajo v Sokolstvu prerojena •bitja. Ni čudo, da zahajamo v: svoje hrame z veseljem in navdušenjem, razumljivo je veselje in zanos mladine, ki je deležna življenja v naših telovadnicah-Sokolstvo daje svojim svoje!
Stojimo ob koncu leta in Potrebno jc, da premotrimo delovanje in življenje našega domačega društva v minulem letu- Sokolsko društvo v Mariboru pojmuje svoje naloge pravilno. Razen počitniških mesecev, v katerih delo ni tako intenzivno, je bilo življenje v vseh odsekih društva celo leto sjlno živahno. Poseben napredek, ki je posebno razveseljiv, se kaže pri naraščaju in tudi drugih oddelkih toda v manjši meri. Uprava društva je. v rokah brezhibnega vodstva, ki si ne stavlja nedosežnih nalog, temveč upravlja, in vodi društvo realno z ozirom na vsakokratne razmere. — Med uspehi odbora in odseka za zgradbo Sokolskega doma je Posebno svetla točka naše novo letno telovadišče. Po dolgem trudu se jo posrečilo odboru pridobiti od mestne občine Primeren — oz.
v	prvotnem stanju jako neprimeren — prostorov najem za dobo borih šest let. Treba je bilo silnega dela in ogromnih stroškov, da je postalo telovadišče uporabno. KO bodo izvršena še malenkostna Popravila na terenu, bo telovadečim na razpolago krasno telovadišče- In bil je že skrajni čas! Sicer se je sklad za zgradbo doma občutno skrčil, vendar nas to no sme preveč boleti, ker je postalo letno telovadišče v letnih mesecih za društvo življensko vprašanje- Od telovadišča^ pa si mnogo obetamo! Odsek za zgradbo priredil je dobro uspelo tombolo, ki ie krila eno tretjino stroškov za telovadišče.
Najvažnejše delo vsakega Sokolskega društva je vzgojno, ki nam je letos pokazalo in še kaže razveseljiv potek. Vrste telovadečih pripadnikov so močne po številu in tudi po kakovosti. Vzgojno delo, ki ga vrši zelo mala skupina pred-njakov je ogromno če pomislimo, da ima Sokolsko društvo Maribor 16 telovadnih oddelkov, ki so v rokah enajstih vodni-k°v- Y.s* ti oddelki telovadijo — razen ob počitnicah —• vsak teden dvakrat navadno eno uro in Pol- Oddelki so razdeljeni takole^ 1. člani, 2. člani starejši, 3. članice, 4. članice starejše, 5- moš. naraščaj nižji. 6. moš. nar. višje, 7. moš-nar. obrtni. 8. žen. nar. nižje, 9- žen. nar-višje, 10. žen- nar. obrtni, lij moš- deca mlajša, 12. moš- deca starejša, 13. moš-deca magdalenska, 14. žen. deca mlajša, 15. žen- deca starejša. 16. Žen. deca magdalenska. Približno število pri posameznih oddelkih vpSsanih telovadečih bi bilo naslednje: moškejra članstva 80, ženskega član. 45, moškega naraščaja 192, ženskega naraščaja 120, moške dece 130. ženske dece 110. Najmočnejši moški oddelek je višji moški naraščaj, ki šteje okoli 93 vpisanih telovadcev, ženski pa
nižji ženski naraščaj, lej šteje okoli 65 vpisanih telovadk- :— Prednjaški zbor vzgaja torej nad 650 l.iudi od najmanjše dece pa do starega članstva. Društvo uporablja pri tem 4 šolske telovadnice, ki seveda niso tako opremljene, kakor ib.i bilo želeti. Društvo ie Priredilo junija meseca klasno uspelo akademijo naraščaj;! in impozanten nastop v Ljudskem 1 vrtu. Udeležilo se je v lepem številu | VIII- 'Zleta v Pragi z naraščajem in član-•stvom. V splošnem je posvečena večja pažnia rednemu notranjemu delu, ki ga prireditve navadno, oškoduiejo, radi česar se je društvo omejilo le na najpotrebnejše prireditve telovadnega značaja. Znano je, kako velikansko pažnjo posvečajo Povsod naraščaju in naše društvo sme biti ponosno na to, da je v Jugoslaviji z ozirom na naraščaj najmočnejše društvo, kakor je to razvidno iz Jugo sl- sokol, koledarja za 1. 1927-_ Bili bi pa lahko še močnejši in to tudi Pri deci, ako bi ne slonelo delo na ramenih malega števila posameznikov, jako intenzivnih ejelavcev, ki pri najboljši volji ne zmorejo vsega. V Mariboru je precej ljudi, ki bi Sokolstvu s svojim delom lahl^o. sjlno koristili, pa stojijo žal križem rok izven naših vrst. Mnogo je tudi takih, ki delo društva na vseh koncih kritizirajo in mu predpisujejo naloge v vseh mogočih bzirih; tem veljaj to-le: »Pridi med nas in uveljavljaj v našem krogu svoje načrte in zmožnosti, kajti čim več je delavcev, lažje in boljši je ddo- S samimi besedami je težko priti do dejanja, v delu se Pokažejo sposobnosti in volja v nevarljivi luči. V našem društvu je vsakdo, ki ima voljo do dela gotovo iskreno dobrodošel-« Delo pred-njaškega zbora, ki je danes — odkar obstoja društvo.— po številu menda najmanjši, je z ozirom na vse Preje navedene činjenice, bogme vredno rešpekta in uvidevnosti!
Iz tega kratkega poročila, ki mu ie predvsem namen o črta tj telesnovizgojno delovanje društva, naj ne sledi, da 11-smerja društvo svoje sile edino v to smer. Je sicer to glavna, vendar vrši Sokol tudi v prosvetnem oziru važno nalogo, ki je prfecejšnja, če pomislimo, da zahaja tedensko dvakrat nad 600 l.iudi v sokolsko telovadnico. In jasno je. da vpliva društvo na vse njemu poverjene — osobito pa na naraščaj— v idejno-vzgoinem oziru silno intenzivno, ker Sokolstvu ne koristijo toliko vrhunški telovadci — če so samo telovadci — kakor idejno močni, prepričani pristaši sokolskega pokreta. Tu si podajata telesna in idejna vzgoja roke, ena je vezana z drugo v nerazdruženo celoto, ker ena bi brez druge ne bila popolna. Razen toga neposrednega idejnega dela so se vršile tudi druge neodvisne priredjt-ve prosvetnega značaja. Tudi godbeni odsek je po premaganih ovirah, ki so mu med letom stopili na pot, pričel z vztraj'-nim in uspešnim delom- Gojimo upanje, da bo v Prihodnjem letu tudi javno pokazal svoje uspehe. Lahko rečemo, da jo društveni aparat deloval v vseli svojih številnih delih precej precizno in z uspehom.
_ Hočemo tudi v. nrihodnfem letu zastaviti vse sile v utrditev svojega, društva, izpopolnitev 'in razširjenje naše sokolske družine, da ho naša edinica trden in vzoren člen v krepki, sokolski verigi, ki polagoma a varno objema ves slovan ski svet- Pri tem delu Pomagaj nam vera in ljubezen do našega Sokolstva in zaupanje v lastno sokolsko ,moč!
Franjo M a č u s.
AKADEMSK9 PLES
1 o n ji juui Lictan n n GDcnnni n ir ctJO
J	kave
Splošno prilfuJblfen
kavni nadomestek, >4 i
o&Kseu i cenem.
THml»lva se v vsefi
dobro asortiranlD
kolont/alnIO imaovIntnS. j
'$M
Mariboni. Htie 25- fccemTjr« 'f#&
»TX««Wfc
Stran 9.
S kisikom! Radion razvija pri razgretju boraks in kisik. Boraks omehča vodo, a kisik deluje kot kisik v zraku pri belenju na solncu. Oba čuvata perilo. Radion nadomešča beljenje na solncu.
Dr. Radoslav. PiPuš:
Trije mladSnoliubi
Na§ mlajši rod si težko pravilno pre-do^aio, v kakšnih razmerah je slovenski narod živel še pred 50 leti- Obstojal je izključno iz kmetskega stanu- Njemu na strani je stala pač vsa duhovščina- Ze Precej redki so bili učitelji, ki bi se zavedali svoje slovenske narodnosti, ali ki so jo vsaj upali pokazati. Obrtniki so bili v veliki večini slovenskega po-koljenja, a so po mestih in trgih stali z malimi izjemami v službi in ob strani nemškega oziroma ponemčenega življa. Trgovina je bila po večini, industrija in denarni zavodi pa izključno v nemških rokah. Med državnimi uradniki so bili prav redko posejani tisti, ki -so bili slovenskega rodu in so obenem to upali tudi javno pokazati. Srednje in strokovno šolstvo je bilo popolnoma nemško,
v. mestih tudi osnovno šolstvo, v državnih in deželnih uradih se je uradovalo
le nemški, ves Promet ne samo na železnici, ampak tudi med ^trgovci in obrtniki
se je opravljal v nemškem jeziku-
V žalostni dobi, ko si našel zavednega Slovenca samo med kmetskim prebivalstvom, zavednega slovenskega inte-ligenta pa samo med duhovščino, redko mod učiteljstvom in prav redko med u-radništvom in trgovstvom, so uvidevni slovenski rodoljubi spoznali, da je treba Slovencem najprvo vzgojiti lastno inteligenco in njih gospodarstvo osvoboditi od tuje premoči. V ta namen sta začela med Slovenci, posebno med štajerskimi brata dr. Jožef in Miha Vošnjak ustanavljati posojilnice. Delo pa ni bilo lahko. Občinstvo še zadrug ni poznalo, do njih ni imelo zaupanja. Gotovine med slovenskim Prebivalstvom pa je -bilo malo. Kako toraj začeti poslovanje kreditne zadruge (posojilnice)? Te težave je uvidel tudi dr- Franc RaPoc, ko se 3e leta 1882 osnovala Posojilnica v Mariboru- Da priskoči novemu denarnemu zavodu na Pomoč, obenem pa prispeva Za vzgojo slovenske inteligence, jfi volil Polovico svojega lepega premoženja za Podporo dijakov. Osnovno glavnico te ustanove je izročil Posojilsjci v Maribo-ru> ki mora polovico nat-»»lih obresti P°rabiti za štipendije slovenskim viso-košolcem, predvsem iz mariborskega In Soštaniskegg sodnega okraja, drugo polovico za prosto hrano, katero naj dobivajo slovenski srednješolci v Mariboru
Celju,, hišo na Aleksandrovi cesti v Mariboru pa po smrti njegove vdove, ki to do smrti uživa, za stanovanja slovenskim dijakom.
Dr. Franc Rapoc je bil več let notar j. ^Stanju jn pozneje v Mariani- Pa'
\ ^Ka je svoje premoženje namenil v
VI vrsti za podporo dijakom iz šoštanj-skejja jn mariborskega sodnega okraja Ko ne dne 28. maja 18S2 umrl in ko je ustanovno oblastvo odobrilo zapustnikovo ustanovo, je okrajno sodišče v Mariboru leta 1887 prisodilo Posojilnici v, Mariboru njegovo hišo na Aleksandro-
vi	cesti v Mariboru in v gotovini znesek 25.800 tjl. 98 kraicarjev. da p tem nre-m°ženjeim razpolaga, kakor je določil zapustnik. Od leta 1887 naprej je v »mi-
filii m 	...	1	•	•	—
odobrenjem ustanovnega oblastva Posojilnica v Mariboru vsako leto visoko-šolcern slovenske narodnosti izplačala 9 štipendij po 150 gold, pozneje po 300 K. Ko je radi svetovne vojne krona zgubila svojo veljavo, je ž njo zgubila svojo veljavo tudi ustanovna glavnica in obresti, katere je nesla- Ker bi štipendija 300 K na leto ne zalegla Pri podpirancu ničesar, je Posojilnica v Marrboru že več let štipendije izplačevala i® lastnih sredstev. Hišo še uživa zapustnikova vdova ga Knauer-
Vzgledu dr- Franca Rapoca je sledil Feliks Ferk, dolgoletni odbornik Posojilnice v Mariboru- On je bil zdravnik v Mariboru in je umrl pri Sv. Barbari Pri Mariboru dne 15- septenabra 1915-Tudi ta je večino svojega lepega pre-moženia zapustil za podpiranje slovenskih dijakov na. srednjih šolah v Mariboru in na visokih šolah.
Po njegovi smrti so deloma pokojnikova sOProga, deloma njeni nemški sorodniki, deloma ob'astva delali .velike težavo pri odobren ju te ustanove- Šele po prevratu leta 1921, toraj 6 let po zapustnikovi smrti je jugoslovensko oblastvo odobrilo ustanovo, ki nosi po zapustnikovi želji ime: »Feliksa in Pavline Ferk dijaška ustanova«. Iz zapuščine se je v smislu zapustnikove zadnje-voljne nared*be Posojilnici v Mariboru po odbitkih raznih stroškov naložilo ")in 392-995.75 par- Tudi ta svota mora po zapustnikovi naredbj ostati za vselej obrestonosno naložena pri Posojilnici v Mariboru- Na ta način je nameraval kakor pokojni dr- Franc Rapoc. tudi Feliks Ferk podpirati z izdatno vlogo slovenski denarni zavod. Razen toga je mala svota naložena že tudi pri Mestni hranilnici v Ljubljani- Obresti obeh vl0g ste norabHajo na ta način, da se Polovica vsako leto odkažo Diiaški kuhinji v Mariboru. druga polovica Pa porabi za štipendije slovenskim dijakom po Din 750 za dijake na srednjih in strokovnih šolah v Mariboru in po Din 1-500 za dj-iake na visokih šolab. Tudi te štipendije oddaja Posojilnica v Mariboru- Prvo-krat so se leta 1923 oddate štiri štinen-dtfie po Din 1.500 visokošolcem. in štiri štipendije po Din 750 srednješolcem-Naslednia leta na se ie oddalo do sedaj vsako leto 6 Štinendij po Din 750 Dijaška kuhinja v Mariboru Pa je do sedai iz te ustanove prejela že Din 57-375.
Dne 25. sentorpbra 1924 pa je na svo->em posestvu v Krčevini nri Mariboru umrl dr. Pavel T ti r n er- Tudi ta ie ra-7-en nekaterih malih volil nameril vse svoie lepo nremožonje po^niraniu slovenske učečo se 'mladine. ?> Pr<?d ,ave-tovmo vojno je imel prjpray'jen svoj testament, v katerem je b’V> določeno, da se po njegovi smrti iz nie^ovetrn nremoženia v Mariboru ustanovi DUpšVi <*otn- Ker je bilo mano da so nemšVa oblastvg dostiVmt dela1 a ,{p?ave ustanovam. ki so lvl** name*5rVie Slovencem
le pogojni dr. Franc" Postim snnrnrum-
no z dr. Pavlom Turnerjem že Prod voJ-
--K“«i.nut- Ud leta 1887 naprej je v »mi- no z or. rnviom i uruvi ivm
B‘u zapustnikove poslednje voljo in zlno ustanovil posebno društvo Pod ime-»
nom »Dijaški dom«. Temu društvu naj bi po smrti dr. Pavla Turnerja pripadlo njegovo premoženje in društvo naj bi potem v Mariboru ustanovilo svoj dijaški dom, v katerem bi slovenski srednješolski dijaki v Maribora dobivali stanovanje in hrano bodisi brezplačno ali Pa po zmernih cenah. S prevratom pa so se obstoječo narodnostne razmere temeljito predrugačile- Potreba po slovenskem dijaškem domu v Mariboru ni bila več tako nujna, kakor - pred vojno. Vsled tega se je dr- Turner odločil, da Predrugači svoj prvotni testament. Svoje premoženje ni zapustil društvu »Diiaški dom«, ampak posebni dijaški ustanovi, iz katero naj dobivajo štipendijo slovenski Pravniki in filozofi, ki nameravajo na inozemskih šolah izpopolniti svojo izobrazbo. Čisti znesek, ki je iz zapuščine dr- Pavla Turnerja pripadel tej ustano-znaša okroglo Din 1,000.000- Društvo Dijaška dom. za katerega ustanovitev je dal povod blagi namen dr. -Pavla Turnerja, pa je po prevratu vkljub temu po drugi poti Pljšlo do svojega doma, do današnjega »Dijaškega doma« v Mari ■boni. »	,	'	.
To so tri imena, katera bi morala posebno slovenskemu dijaštvu biti vedno v hvaležnem spominu- Pri našem revnem narodu so to naravnost ogromno svote, katere so žrtvovali omenjeni meceni. Bile bi zlasti ustanove dr- Rapoca in Feliksa Ferka še danes neprimerno več vredne, ako bi vmes ne prišla svetovna voma, ki je prvo ustanovo uničila skodraj popolnoma, drugi pa tudi silno zmanjšala vrednost. Če pomislimo, da sc iz Rapočeve ustanove že blizo 40 let oddala vsako leto devet štiperidij, da se je že tudi iz Ferkove ustanove oddalo 44 štipendij in. da bode se kmalu tudi iz Turnerjeve ustanove oddajalo več Šti-oendij, vidimo, kako velika podpor® je to za naše v splošnem revno in potrebno dijaštvo. Vse to so žrtvovali tri odlični rodoljubi, ki so sami poskusil!, kaj se pravi dovršiti srednješolske ip visokošolske študije s praznim želodcem. Z izredno krepko voljoco premagali sami vse težave, z vztrajno delavnostjo m štedljivostjo si tekom let pridobil raz meroma lepo premoženje. To premoženje, katero bi bili Prav lahko poraMli sami, če bi si privoščili v svojem življenji! nekaj več udobnosti, če bi sl bili privoščili malo razkošja, so raje naklonili tistim svojim rojakom, ki so se namenili korakati po isti trnjevi Pot, katero so v mladosti korakali sami-
Posebno slovenska inteligenca, ki je dobivala podpore iz njihovega premo: ženia. zlasti pa Maribor, bi morala Imeti v hvaležnem spominu tri rodoliuibe, ki so tukai delovali in toliko žrtvovali v nrid mladini h Maribora in okolice- Dr. Turner je umrl še le Po prevratu, ko je imel MarŠjor še novo narodno lice. Dr. Franc P a p o c in Feliks Ferk pa sta umrla Prej. kot na so v Marrboru cestam in trgom dajali nova imena- Nerazumljivo ie. da se nri tei priliki nikdo ni sno*rmi' da bi bil? dolžnost Maribora, imena obeh mladlnoljubov ohraniti vimenu ulice, ali trga v mestu- ITn-vmo. da bode mpsto to zamudo popravilo ''1’ orvi priložnosti,
HCH
Zanimivosti
Prazniki lužičkih Srbov
Lužiški Srbi imajo dva velika narodna oraznika na leto- Tretji.dan . vejiko-"očnih praznikov se vrši vsakoletna skupščina »Srpske Matice«, njihove najstarejše in najuglednejše znanstveno- l-tol™ Racije. SkuPšSn* :K >nete vrste narodni parlament, ,ker _se na njej razpravljajo vsa vprašanja, ki^so v Z e zi z narodnim življenjem- Zadnji teden M novembru se vrši vsako leto v ^4*®“ veliki reprezentančni koncert z zab vo in »igranko pod zeleno lipo«. Na tejn koncertu sodelujejo vsa srbska pevska društva te celih Lužic s svojimi najboljšimi zbori in solisti, tako da je koncert pravcata kulturna velika atrakcija Nemce, ki jako radi uživajo lepoto srbske narodne pesmi m narodnih iger- ^e tos se je vršil koncert 24. novembra m je izvanredno dosVo uspel- Sodelovalo jo preko 200 pevcev in Peyk- Prišli so Srbi iz najodda)jenejših krajev, naval naroda je bil ogromen in že uro pred leo certom so bili vsi prostori zasedeni. Pevci in pevke so nastopili v pestriti narodnih nošah. Koncert sta dirigirala Bjarnat Krave, ravnatelj kraljeve glaz-bene Šole v Draždanih, najstareJši m najuglednejši srbski skladatelj ter učitelj Jurij Slodnek. tudi _ odličen _ srbski skladatelj. Razen narodnih pesmi m u-metniških skladb v narodnem duhu oa srbskih skladateljev so odigrali tuda p narodnih iger, ali kakor jih sami nazi-vajo »srbske reje«, ki so izzvale veliko navdušenje pri navzočih.
Žrtev ljubezni
Marki de Pertingaz je brezdv-oma največji mučenik ljubezni, ako verjame^ mo njegovi oporoki v kateri pripoveduje da se je Pred 12timi leti zaljubil v lepo igralko iz Comedio Francais, ki je bila takrat stara šele 16 let. Takrat je imel dve grajščini, 15 milijonov frankov, dve zdravi roki, dobre oči in prijetno življenje. Toda ko sem spoznal Loreta Dion se je vse to znatno izpremenilo. Levo roko imam pohabljeno, ker sem zahteval provieČ. Hotel sem imeti Loieto samo zase, toda ona je hotela drugače, Dvobojeval sem se z njenim ljubimcem* ki-mi je zasekal v levo roko. V nogah me tare revmatizem radi števiinih potovanj Po moriih, ki sem jih Prirejal njej na ljubo. Oči so mi oslabele zgolj radii čitanja ljubavnih pisem, ki jih je do&-vala Loreta. Kam so izginili milijoni pa pričajo računi in pobotnice. Veselil sem se kakor norec, ako sem z draguli krasil Loreto za druge. Samo njeni dragulji veljajo tri milijone frankov. Sedaj ko nimam ničesar me ie vrgla na cesto-Človek si ne more zamisliti, koliko toalet potrebuje ženska v dvanajstih letih. Odslej se mi ne bo nobena stvar zdela nemogoča. NailePše je to, da sem rešil enega njenih ljubimcev popolnega uničenja, ne da bi za to vedel, Zaljubljeno ženske so jako pretkane- Moja maja Loreta, ki ni znala šteti niti do tri, Ja dobro štela do 300.000, ako je šlo im nje: ne ljubimce. Moja gradova imata sedaj nek mesar in nek rokovičar, ki sta brez dvoma dobra obrtnika in ki imata gotovo več izkušenj kakor jaz — stari bedak. Vse kar sem imel sem ji dat, sedaj prepuščam moji mali Loreti tudi mole dolgove.	;	p
Boj med nosorogom in 22 sloni V
velikem »arasmskem cirkusu v Frankfurtu se ie odigral nenavaden dogodek, ki spominja na pripovedke divje afriške džungle. Nosorog, nazvan Edip, se Je boril proti dvanajstim slonom- Nosorogu je uspelo uiti iz kletke in zdirjal je preko razmetanega cirkuškega mate-rija]a. Zlomil in porušil je vse, kar mu Je stalo na Poti, prevrgel nekoliko čuvajev, ubil več konjev in manjše zverjadi. Ko se je malo pomiril, je ravnatelj cirkusa pozval na pomoč čredo slonov, ki so največji sovražniki nosorogov. Ker cirkuški sloni nimajo čekanov, se Je nosorog dolgo časa uspešno boril proti njim. Jako zanimiv je bil prizor, kako so se sloni, čim so prišli iz kletk, kakor na povelje razpršili in obkolili sovraga. Slednji se Je skušal braniti. Napadal je in močno poškodoval več nasprotnikov. Sloni pa so strahovito mahali z rilci m se vedno bolj bližali nosorogu. Nepričakovano so skočili vsi,nanj in nastalo je tako prerivanje in rJoverije. da se je sllj šalo daleč Po mestu. Ugoden trenotek so izkoristili čuvaji in -zvezali pobesne!e: ga Edipa. Sloni so nato z rilci zgrabili za vrvi in EdiPa zvlekli v njegovo kletko. kier so ga z rilci obdelali do onemoglosti
f££i$n 1ČC
%T K O ff «.
V MarlEorn cfne 25. a>>pefrt!>r*
Danula Vodeb': (,
/pon
O športu
Teleane vaje so temeljnega pomena za razvoj slehernega naroda. To so uvideli že Pranarodi, ki so se imeli od vsega začetka boriti z neprizanesljivo naravo, z zvermi in s sosedi. V mišičevju, ;v fizični sili in moči so bile v pradobi združene vse vrline človeka. Minevala bo stoletja in človek je zamenjal golo pest z ostrim kamnom, v roke je vzel gorjačo in vedno bolj izpopolnjeval obrambna sredstva. Kopje je zamenjal •ok, ki je pognal pušico pj-ecej dalje, kakor pa je zamogel človek zalučati kopje ali kamen. Polagoma gospodstvo ni več PriPadalo močnejšemu, temveč spretnejšemu iznajdljivejšemu. Iznajdljivost človeškega duha pa je šla še dalje. Telesna moč je izgubljala na veljavi, ve-djio bolj pa se je uveljavljal razum- Telo se je pričelo zanemarjati, kajti vsa pozornost je bila posvečena znanosti in napredku duha. Cerkev in šola sta pospeševala le kulturo duše in uma, ne pa kulturo telesa. Cerkev je šla celo tako daleč, da je telesu odrekla eksistenčno pravico in zahtevala, da verniki skrbe zgolj ra, posmrtno življenje.
Toda kmalu se je Izkazalo, da je s fizično močjo pričela pešati tudi volja in da je Produktivnos naodov kljub modernim sredstvom znatno padla. Človeški rod je Pričel hirati in narodi so nazadovali. Posledica tega je bila, da se je vedno bolj uveljavljalo načelo: »Mens sana in corpore sano!« — V zdravem telesu zdrav duh!
Voditelji naprednejših narodov so uvideli, da je poleg vzgoje duha potrebna tudi vzgoja telesa- Znano je, da so že najstarejši narodi — kakor smo navedli že uvodoma — vadili in urili svoje telo. Niso pa to bile sistematično harmonične vaje celega telesa,'temveč so narodi vadili telo le v kolikor jih je k temu silila potreba ne da t>i pri tem. igralo vprašanje zdravstvenega 'stanja kako ulogo. Prava vzgoja telesa se je pričela šele takrat, ko jo je človeft smatral za nujno socijalno potrebo.
Načelo harmonične in sistematične vzgone telesa so si prvi Prisvojili Grki. Uverili so se, da je treba poleg telesa ivzgajati tudi dušo, da se s fizično močjo Tžgo3i tudi odločnost. Previdnost in hrabrost. Veliko važnost so Grki polagali tudi na estetiko in etično stran telovadbe, ne da bi pri tem zasledovali kake sebične namene.
Telovadnega orodja niso poznali. — Vadili so na prostem. Teki, skoki, rokoborbe, metanje diska in kopja so bile najbolj razvite discipline njihove telesne vzgoje. Grki so torej vadili svoje telo po načinu, ki so si ga v modernejši dobi prisvojila razna doištva — bavili so se s športom skoraj na docela enak način, kakor ga gojimo danes.
Vse vrste telesnega športa imajo smoter dati našim telesnim sposobnostim s sistematično vajo in s primernim načinom življenja, čim več vzdržnosti in okretnosti. Veselje nad naraščanjem te. lesne moči daje športniku volje in vzpod budo za neumorno vzgojo in trenažo mi šičevja, nudi mu razvedrilo v prostih lirah, razblinja zle misli in daje življenju mladine ono pestrost, ki blagodejno u-pliva na razvoj in svežost njenega duha, ki pridobiva na odločnosti, zpačajnosti, požrtvovalnosti, samozatajevanju in smelosti- Pripeti se tudi, da šport kvarno itpliva na nekatere vzgojno zaostale ljudi- Uspehi jim vzbude domišljavost, Postanejo zavistni, častihlepni in mogoče tudi surovi- Vse take pojave Pa je treba takoj v kali zatreti, sicer bi se slabe lastnosti lahko prenesle tudi na druge. :
Veirko večjega pomena pa je šport za telo, kajti vsak resen športnik mora vztrajno skrbeti zanj .Negovati kožo _ rednim umivanjem celega telesa, negovati zobe, zmerno uživati jedi in pijačo, odreči se strupom: kavi, čaju, oblačiti se čim lažje, gibati se na zrajju in soln-6n; sovražiti tobak in alkoholne nijače. ter uriti redno in umerjeno mišičevje celega telesa.
Tak način življenja, ki zahteva mnogo volje in odločnosti, prinaša velikanske korist} ne le poedincem temveč tudi vsemu človeštvu. Ugoden uPliv telovadbe, Predvsem Pa športa (lahke atletike in drugih Iger na araku) je brez dvoma Velikanski. V tem je bjetvo športa. ne mogoče v. tekmah samih, ki čestokrat radi načina izvedbe upjjvajo celo odvratno, temveč v sistemu športne vzgoje, dočim so tekmovanja le v vzpodbudo športnikov in sredstvo _ za pridobivanie sredstev, ki omosročajo pospeševanje in propagiranje občekoristnega športa.
Namen športa ni v tem da bi ozdrav. lial bolno, temveč v tem, da bi ohranil zdravo pi-J zdravja.
Bilanca ISSK. Maribora 1926
Med športnimi društvi naše oblasti imata nogometno moštvo in ha-zena družina ISSK Maribora brezdvomno najaktivnejšo bilanco. S sistematično vzgojo in z razumevanjem s strani članstva eo bili doseženi lepi uspehi, ki pričajo o solidnosti in kvalitativnem napredku prvega moštva jn prve družine.
Prvo moštvo je v letu 1926 odigralo:
število score Prijateljskih	20	84 : 63
Prvenstvenih	10	51 : 18
pokalnih	-	4	17	:	16
mednarodnih	3	7 : 19
dobrodelnih___________________ 1	0:2
38	159	:	118
Od teh se je igralo 9 tekem v tujih mestih, 2 prvenstveni tekmi je dobilo moštvo, ker SK Mura ni nastopila brez igre-
Igralo se 3e s sledečim uspehom:
dobljenih neodloč. zgubljenih prvenstvene 8	1	1
prijateljska 11	2	7
pohalne	3	—	t
mednarodne	—	  3
dobrodelne	—	1
skupaj 22
3
13
Razven tega so igralci zastonali Mariborski šport še v izbranih medmestni!) in mednarodnih tekmah in sicer: v iz* brnih A. — B team. 3 kriit s scorom 18:8, v medmestnih z Liubliano 2 krat s scorom 9:15, in mednarodno s SV Villaoh s -JBcorom 1:4.
Jubilej stote tekme je v letti 1926 pre-morel vratar Geuer- — Mošvu je bil kapetan do 21. marca Wagner, od 21. marca do 19. novembra Hreščak, od 19. novi naprej Bratoš.
Omeniti je treba, da si je Prvo moštvo vodilnega kluba vi naši oblasti Pri-
borilo tudi jesensko prvenstvo v triumfalni zmagi nad bivšim Prvakom SD Rapidom, ki je podlegel v razmerju 4 : 0.	■
Prva družina je v I. 1926 odigrala:
v. , '	število	score
Prijateljskih	29	295 : 77
prvenstvenih	7	35 : 18
mednarodnih	2	16 : 12
dobrodelnih	1	24 : 3
reprezentančnih'	2	10 : 13
	skupaj 41	380 :123
Od teh se je igralo 7 tekem v tujih mestih, ostale pa na domačem terenu.
Igralo se je s sledečim uspehom:
dobljenih neodloč. zgubljenih
prijateljske prvenstvene mednarodne dobrodelne reprezentančne
27
5
2
V _	1
skupaj 36	—	5
Razen tega je družina nastopala tudi v izbirnih tekmah A-eam : B-team. — Mariborski hazena šport je v medmestnih tekmah z Ljubljano zastopala dvakrat in enkrat podlegla. — Vse ieto ji je kapetanovala Lea Ozvatičeva.
Družina, ki je gotovo najmlajša v Sloveniji- je tekom . zadnjega leta- tako napredovala, da je po kakovosti docela dosegla ljubljanske .klube, ki razpolagajo z večjim številom moči u: imajo veliko izbiro,.Da je temu tako, se ima hitro napredujoči ženski šport zahvaliti predvsem _ načelnici damske sekcije ISSK-Maribora g. dr- Ravnikovi, ki je z izredno ljubeznijo do našega genskega naraščaja žrtvovala mnogo časa in mar sikaj tudi gmotno prispevala. N .leno neumorno defo in Pravilno umevanje važ-
nosti ženskega športa je v zvezi z ostalim odborom, ki ie v vsakem oziru podpira! delo njenega odseka, rodilo velike uspehe, ki so klubu, kakor tudi sPortu cele naše oblasti v ponos.
Prostor nam ne dopušča, da bi podrobneje opisovali ogromno delo In razvoj društva od etape do etape. Razveseljivo — in ta konstatacija 'docela zadostuje — je dejstvo, da je ISSK Maribor nesebično deloval ne le interno temveč, da je svoje moči zastavljal tudi v pro-speh vsega športa, ki osvaja Postojanko za Postojanko. 2e!imo mu na poti razvoja in napredka obilo sreče in novih uspehov.
: Montevideo: Deveto prvenstvo Južne A re ike je Izvojevano. Tekmovanj so se udeležili: Argentinija, Bolivija, Čile, Paraguay in Uruguay. Zmagalo je moštvo svetovnega prvaka Uruguav s skupnim scorom 17:2. Prvenstvena borba je bila s strani tekmujočih držav z
za Evropo nepojmljivo strastjo in napetostjo zasledovana, saj pa velja njihov skoro več, kot zmaga na svetovnih olimpijadah in je zmagovalec deležen izrednih časti.
: Mestni šolski svet dunajske občine je odločil, da se ima drsanje pod uče vati kot obligatni šolski predmet! Vzelo se .ie več drsališč v najem, odrejena je velika nabava drsalk, posameznim šolskim vodstvom pa je dan nalog, da strnejo telovadne ure večjih razredov na enotno uro. Srečna mladina! Pripomniti bi bilo, da je tudi plavanje oblisratni šolski predmet za vse dunajske šole.
: Prva nova stadione se zgradita do pomladi in sicer prvi v Italiji v mestu Bologni za 60.000 gledalcev, drugi pa v Rio di Janeiro za 80-000 gledalcev.
: Nogometna bilanca Poljske izkazuje 33 meddržavnih tekem od katerih je bilo 12 dobljenih, 15 izgubljenih in 6 neodločenih. Za moči poljskega snortne-ga pokreta, vsekakor ugodna slika!
Gospodarstvo
L Zabavnik:
Vinski sejem in razstava v IvanikovcEh
Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« r. z. z o. z. vlvanjkovcih ie priredila dne 9. decembra 1926 drugi vinski sejem in razstavo vin ormožko-ljutom''- 1ega Izvora. O poteku sejma smo že -3ali. V sipopolnitev dosedanjih poročil hočem navesti v naslednjem nekaj strokovno tehničnih- podatkov.
Za sejem in razstavo je prijavilo 86 vinogradnikov 195 vin letnikov 1921 do 1926.
Vinskih vzorcev pa je bilo vposlanih 178. 17 vinskih vzorcev ni pravočasno prispelo, pa se jih zbog tega ni moglo več upoštevati.
Vsa pravočasno dospela vina so bila pred sejmom oziroma razstavo glede kvalitete po posebni strokovni komisiji ocenjena (Kočevar, Zabavnik, Zupane). Večina vin je bila iz mešanih nasadov, po številu 92, sortnih vin pa 86. Radi kvantitativno jako slabe vinske letine 1926, mnnjši vinogradni posestniki niso vin sortirali, ne zato, ker se Jim to ne bi izplačalo, nego samo zato, ker Je pri-
Slika ocene vin Je sledeča:
delek bil pač zelo skromen. Vzllc temu so vina iz mešanih nasadov jako dobra, ker tl mešani nasadi sestoje iz samih dobrih vrst grozdja. Večji posestniki pa imajo večinoma sortirana vina.
Ocena vin Je v splošnem izpadla ugodno. Če upoštevamo, da je komisija morala Izločiti iz sejma le dva vinska vzorca zbog plesno-be, oziroma okusa po plesnivem sodu, t J. vsega vkup samo 1.1%, je to dokaz dovoli dobrega kletarjenja tudi pri malem vinogradniku. Sumljivost mešanja vina žlahtnih trt z vinom samorodnih amerikank, se Je pojavila samo v dveh slučajih t. J. tudi samo 1.1%-Je to znamenje, da so ljudje že spoznali neumestnost mešanja šmarnice z našim dobrim vinom, kar je pripisati ugodnemu vplivu tozadevnih odredb velikega župana v Mariboru ter delavnosti javnih funkcijonarjev v tel smeri.
Tek, štev.	Vino*/	Let- nik			O	c e	n a			a. 3	2 B 0 a.
			fi	5	t 4	1 3	1 *	1 1	1 0	>	O
1.	Mešan nasad	1926	—	3	11	27	i5	6	2	64	x/tf pom ni naj-
2.	• m	1925	■ —	1	3	8	11	1	-	25	bolje
3.	" » m	1924	—	_	—	—	1	—	—	1	
*.	■ m m'	1923	-	—	—	—	1	—	—	1	
5.	n m	1921	—	—	—	1	—	—	—	1	
6.	Rumeni šipon	192*	—	1	2	10	5	1	—	19	
7.	M M	1925	1	—	1	2	1	—	—	5	
8.	* •	1921	1	—	—	—	—	—	—	1	
9.	LaSka graSovlna	1926	—	4	3	7	—	—	—	14	
10.	• r»	1925	-	1	3	1	—	—	—	6	
11.	9 m	1924	—	—	1	—	—	—	—	1	
12.	Drobna grašovina	1926	1	—	—	—	—	—	-	1	
13.	■ P	19.'5	2	—	—	—	—	—	_	2	
14.	n »	1924	1	—	—	—	—	—	—	1	
15.	Muškatni silvanec	192»	4	1	1	1	—	—	—	7	
16.	w n	1925	-	—	1	—	—		—	1	
17.	Zeleni silvanec	’ 1926	—	S	—	—	—	—	—	2	
18.	n m	1925	-	1	—	1	—	—	—	2	
19.	Bell burgundec	1926	1	2	3	1	—	—	—	7	
20.	n w	1925	—	4	1	—	-	—	—	6	/
21.	n a	1924	1	—	•—	—	—	—	—	1	
22.	Rulandec	1926	1	—	—	—	—	—	—	1	
£3.		1936		1	1	—	—	—	—	2	
54.	T<amlnec	19.6	—	1	1	—	—	—	—	■i	
25	n	1925	1	—	1	-	_	—	—	3	
26.	Rumeni muSkilelec	1926	—	1	—	—	-	—	—	1	
27.	Muškatna vanina	1926	—	1	—	—	—	—	—	1	
28.	NeuDuiger	19c6	—	1	—	—	—	—	—■	1	
29	Poitlliralk*	1926	—	—	1	1			—	_	p	
	■ Vktir* . . . 1		14 |	26 |	37 |		38	»j	1	7S	
Razstavljalcem, katerih vina so bila ocenjena s 6,. 5 in 4, so se priznale diplome in sicer:
. I. Za izborno kvaliteto.
1. Klotar Bouvier, ■ Cornja Radgona, za izbrani rumeni šipon letnik 1925, pridelan v Jeruzalemu;- •’
2. Karolina Hintze,. Ptuj, za rulandca, letnik 1925 in 1926, pridelan; v-Jeruzalemu,
3. Stefan Brodar, Ormož, za belt burgundec, letnik 1924 iz Brebrovnika za muškatni silvanec, letnik 1926 iz Oohille;
4. Katika Rajh; Mota prt ’ Ljtitomeru, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu;
5. Franc Kočevar, Središče, za muškatni silvanec, letnik 1926 in rumeni šipon, letnik 1921 pridelana v Kajžaru;
6. Otmar Diermayr, Ormož, za drobno crašcVino, letnik 1924 in 1925, pridelana v Kajžaru;
7. Štajerska hranilnica, Podlehnik, za drobno graševino in traminca, letnik 1925 in 1926 in beli burgundec, letnik 1926, pridelana v Podgorcih.
II. Za prav dobro kvaliteto:
1. Ivan Fischerauer, Jeruzalem, za rumeni šipon in laško graševino, letnik 1926 pride-1 v Jeruzalemu;
2. Alfred Saffin, Dunaj, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan v Vinskem vrhu;
3. Lovro Petovar, Ivanjkovci, za laško gra ševino in beli burgundec, letnik 1926, pridelana v Jeruzalemu;
4. Oskar Kaltenegger, Pavlovski vrh, za v:_o iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan v Pavlovskem vrhu;
5. A.nton Lešnik, Gradeč, za beli burgundec, letnik 1925 in za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Cerovcu;
6. Ivan Veselič, Ormož, za beli burgundec letnik 1925 in 1926, pridelan v Jeruzalemu oz. Litmerku;
7. Rudolf Peterc, Ormož, za rulandca, letnik 1925, pridelan v Strezetini;
8. Ludvik Kuharič, Ormož, za zeleni silvanec, letnik 1925 in 1926, pridelan v Stanov-
čaku;
9. Olga Beninger, Svetinje, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan pri Svetinjah;
10. Adolf Stamen, Ormož, za beli burgundec in lašk graševino, letnik 1925, pridelan v Ljutomeru.
Vinska razstava in sejem v Ivanjkovcih za znamuje zopet lep uspeh, ne samo z vidika vinske trgovine, nego tudi v strokovno-telv ničnem oziru. Vinogradnik ima na takih prireditvah najlepšo priliko videti, kaj konzum zahteva in kaj se najboljše plača in se, če je pameten, pri svojem vinskem obratu po tem tudi ravna. Želeli bi, da se vinogradniki pov-sod, kjer so pogoji dani, organizirajo in skušajo posnemati kraje, kjer se že prirejajo vinski sejmi in razstave, kakor v Ivanjkovcih, Središču, Št. liju, Gornji Radgoni in Ljtr tomeru. Take prireditve so velikega pomena in bi morala biti zbirališča materijala, t j, vina za prireditve v večjem slogu, kakor bo n. pr. oblastna vinska razstava od 15.—17. januarja 1927 v Ptuju. Upati je, da se bodo vse prej omenjene organizacije v lastnem interesu razstave v Ptuju z dobrim blagom iz svojih okolišev mnogo^mno udeležile. Uspeh ne bo izostal; vina je malo, kupcev bo dovolj. —
M. Iv:
. X Sfrossmayer In Jugoslovenstvo
(Iz predavanja na Strossmayerjevem večeru v Mariboru).
Da le Strossmayerju bilo ujedinjenje našega narc-aa istjnito najresnejša stvar m iskrena srena zadeva. dokazuje tudi njegova molitev, ki se še sedaj lahko čita v djakovski katedrali jn ki se glasi: »Božanski Odrešenik Jezus Kristus! 2-*-ost je napolnila tvo.ie ljubeznivo srce, ko si pri zadnji večerji molil, da bi vsi n 1 j01!0’ ha^or sta eno Ti in tvoj Oče. 1 red ivojimi očmi je lebdel tedaj tudi oni nemili razdor, ki je pred davnim širom slovanskih pokrajin brate po veri in krvj razdvojil. Vsemogočni kralj miru in Ijubavi, daj, približaj oni pretlaženi \rS'j ? komo vsi eno st;ce jn ena duša.
. dai -da se človeška slabost še dalje iiPira mijosrčnim nameram tvojim. Pošlji duha svojega, duha resnice in ljubezni ki bo odstranil vse zapreke edinstvm oa bo en hlev m edem pastir«.
*
v llaJ' rečern o Strossmayerjevcm Političnem udejstvovanju? Predaleč bi me vedlo, navirajatj vse njegove dale-kovidne Politične nastope. Omeniti ho-,in Ie> da se je čutil tudi on v dobi Bachovega absolutizma vedno, kakor vi nekem obsednem stanju, ker so dolga uše-F1 avstrijske špijonaže — kakor pravi nerm.am Wendcl — sezula tudi v Dja-ovo; da je v 7. desetletju preteklega sto letta, torej po Bachovem padcu, bil — četudi ne po imenu, pač pa v resnici — v°aja brvatskih politikov v zagrebškem saboru m nastopih napram Budimpešti, da pa se je po nagodbi leta 1867. unrak-nil.fr politične arene; le enkrat je nekaj časa potem nastopil_ še v njej, toda razočaran po lastnih rojakih, jo je zapustil za vedno. Dosleden v besedi kakor v dejanju je razvoj dogodkov pro-niatral z višjega vidika — vprašanje našega naroda je smatral kot del orjjen-talskega vprašanja, meneč: «...orijen-talno se pitanje može riješiti samo pu-tem i posredstvom što više ojačana, o-
stva s obzirom na orijentalno pitanje potreboča i inters upravo evropejski... Ne smemo se tedaj čuditi, da interes, ki ga je kazal Strossmayer kot škof bosanski, kar je obenem bil, ni bil samo kon-fesijonalen, nego se je tikal obenem političnega položaja našega naroda v Bosni in Hercegovini. Naravno je zato tudi da je Porabil kot vladika, kateremu je bil poverjen protektorat nad katoliki na Balkanu, priliko ter naveza! stike s .srbskimi knezi; z Milošem Velikim ga
spajala skoro prijateljska vez, a Mi lošov sin Milan mu je pripravil veliko razočaranje, ko se je udinjal avstrijski politiki. Kako je v tej zadevi mislil, je izrazil z lepo prispodobo; Ko je postal "• -V!;?en. in akademije, je ob neki priliki objasnil svoj nazor, češ, kar je I tali j j Toskana s Fironzo, to postani za Jugoslovane Hrvatska z Za grehom; nadaljniji zaključkov sicer ni izvajal, a na dlani leži tudi daljnji para-lclizem: kar pa je Italiji Rim, to postani našemu narodu Beograd. Toliko, kakor omenjeno, Je povedal brez pridržka; končni sklep za mislečega človeka ni bil težak, četudi ni bil izrečen.
In da je tak sklep tudi upravičen, dokazuje dokument, ki je bil šele lotos objavljen. Odkril ga je zagrebški vseuči-liški goso. Prof. Dr. Šurmin in priobčil za javnost. Na.i ga v prevodu Podam v celoti;
1. Najskrajnejši cilj skupnih teženj in skupnega narodnega dela pri Hrvatih, Srbih, Bolgarih in Slovencih naj bo njihovo ujedilijemfe v nezavisno in svobodno, narodno in državno skupnost jugoslo-vemsko.
Kakšne oblike _ in kakšne politične naravo naj bo ta jugoslovenska državna skupnost, ne bi bilo potrebno in pametno odločati pred časom, tudi če bi bilo mogoče-
2- Da se takoj sprejme in začne v srce
. i,™™-	visro	Vitana,	u-	v.	ua	gg laKoj sprejme in začne v srce
Kruepljena i osviješčena Jugoslaven- naroda vcepljati misel jugoslovenskega
Hmannnnnnn
Samo 6 dni čaz morje - Dobra hrana In pijača brezplačno
Gie Chargeurs Rčunis, Sud atlantique,
transports—maritimes
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
Ivan Krakar v LlubUan!
Kolodvorska ulica ilev. 35. 371
narodnega edinstva, stremeč na vsak možen način, da se to deinstvo čim prej na moralnem in kolikor je. že mogoče — tudi na književnem polju ustvari in okrepi.
3. Naj se prizna, da.so poedina narodna plemena, ki tvorijo Jugoslovem-stvo, med seboj v vsakem smislu in v vsem enaka jn ravnopravpa.
4. NaPram katerikoli tuji sili naj vlada med vsemi jugoslovanskimi narodnimi plemeni in pokrajinami, četudi so politično ločene, Popolna solidarnost in to na način, da se vse, karkoli bi pri obstoječem njihovem stanju kateremu po-edinemu plemenu ali kateri poedini pokrajini doprinašalo korist ali škodo, smatra in drži, da je na korist ali na škodo vsega Jugoslovenstva.
5. V medsebojnih odnošajih imajo 0-stati državna samostalnost in samoupravne pravice Poedinih jugosloven-skih pokrajin (= aeMajta) popolnoma nedotaknjene in v popolnoma svobodni volji onega dela naroda, kateri to sa-mostalmost in te pravice uživa-
6. Naj se postavi in sprejme načelo popolne konfesij&nalne svobode in popolne enakopravnosti poedinih vez z načelom enake in čim bolj možne neodvisne samouprave poedinih veroizpo-vednih zadrug ali cerkva.
7. Najnujnejša in najglavnejša sedanja naloga skupnega narodnega delana političnem Polju naj bo osvobojenje 0-nega dela Jugoslovenstva, ki je v turški carjevini, počenši z osvobojenjem Bosne in Hercegovine-
Kako se naj to narodno delo v to svr-ho uredi, mora enotna osnova natanko opredeliti.
8. Mimo in razen tega glavnega cilja naj se stremi itn gre za tem posebnim ciljem, da bi se po možnosti čim več moči in naroda zbralo v isto, čim večjo Politično skupnost, to liki pri Jugoslo-venih, ki so v Turški, kolikor pri onih, ki so v avstro-ogrskem cesarstvu in sicer na vsak način: .
a) da se poleg Črne gore in kneževine srbske zbere in zedini čim več mogoče jugoelovenskih krajev jn dežel na način ter v obliki itn pod pogoji, ki se sedaj ne morejo opredeliti;
b) da jugoslovenski kraji in dežele, ki in dokler ostant-jo v turški državi in pod turško oblastjo, stremo dobiti čiim večjo politično in .kon fesijomlno samoupravo v čim večji politično in kantfesi-jonalno narodni skupnosti;
c) da se združi Dalmacija in bivša Vojaška krajina s Hrvafsko in Slavonijo v politično skupnost z imenom Troedina kraljevina;
d) da se s svojevoljnim pristankom Srbovi Vojvodianov Bačka in srbski Banat priključita k isti skupnosti Troedine kraljevine;
o) da se jugoslovanske dežele in Pokrajine, ki so v Avstriji ali Cislitvani3l, zbero v Politično skupnost Slovensko, dokler obstoji sedanji avstro-ogrski dualizem. A če bi ta izginil in bi se avs-stro-ogrsko cesarstvo povrnilo v prejšnje stanje. naj se te dežele in pokrajine priključijo Troedini kraljevini, če bi bile voljne k temu.	]
9. Naj končno ob vsaki pripravni pri-1
liki in čim bolje ter pripravnejc more, vsakdo poda roko v Pomoč in Podpre vsakogar v stremljenju, da bi se čim bolj gotovo in čim Prej dosegli rezultati j narodnih teženj in narodnega dela, o-Iznačeni z gornjimi točkami, posebno pa 1 naj moči vsega Jugoslovenstva priskočijo gmotno in na pomoč (ter se naj takoj začno v to svrho pripravljati), da bi se dosegel glavni cilj. označen v točki VII.
Ta v juliju 1874. leta ustvarjenj jn le najzviestejšim Strossmayerjevim prijate |ljem znani delovni načrt, dovoljuje glo-! bok vpogled v biskupovo snovanje. Politični program ebstoii — kakor kažejo Posamezne točke — jz bližjega in daljšega smotra; bližji smoter obsega 3 dele: 1. oživiti hrv. drž. Prav© in s tem Troedino kraljevino; 2. slovenske kraje zediniti v Slovenijo in jo priključiti deželam Troedine kraljevine; 3- . osvoboditi Bosno in Hercegovino ter jo — seveda — Pridružiti kneževini Srbiji. — Daljši smoter pa obsega ukinitev samostojne čmegOTO in združitev vsega .v Jugoslavijo. Nekatere določbe, ki jih najdemo tu, se slišijo, kakor da bi čitali kriški pakt. Edina razlika je v točki V., ki določa ohranjen je hrv. drž- prava. Z ozirom na našo vidovdansko ustavo bi bil torej Str. federalist. Toda to je bilo njegovo mnenje. 1874. leta; če bi bil doživel ustanovitev naše državo, bi se naj* brž znašel tudi v tej točki na skupni platformi z zagovorniki im poborniki integralnega Jugoslovenstva.
S tem sem po možnosti v velikih potezah izčrpal Strossmayerjev» jugoslovansko ideologijo. Vsi naši državljani: hrv. imena mu v njej ne sledijo; zlasti se razlikujojo od njega najbolj oni, ki so mu odkrili spomenik. Toda recimo z velikim biskuPom: »... hnaimo ipak ustrpljenje, ne kršimo nikad zakona bratske Ijuibavj, znajmo Potizdano, da če vrijeme, napredak i prosvieia slične predsude odstraniti.«
Spomnimo se h koncu podobe spomenika in ga primerjamo z Michelangelovim Mojzesom! Obema je skupna oblika glave — Mojzes z onima žarkom* nad čelom, Strossmayer z lasmi na obeh straneh temena. Zdeti se mi hoče, da ta podobnost mii slučajna, nego da je bila od Meštrovica hotoma ustvarjena. Kakor Mojzes nj prišel v obljubljeno deželo, nego jo je gledal le od daleč, tako je tudi Strossmayeir ni doživel, gledal pa jo je s svojjm dalekovidnim bistrim duševnim očesom: uiedinjono Jugoslavijo.
(KonecJ
Najstarejši klub v Londonu- Najstarejši londonski klub »Vhite« bo te dni razpuščen, ker poteče najemniški rok za njegovo palačo. Klub obstoja 220 let. Od ustanovitve je bil nod vlado Karla II* trdnjava Toriesa. Še danes ni v njega sprejet nihče, ki si služi denar trgovskim pptom. V prejšnjih časih je bil klub znan radi raznih ekscentričnih članov- Eden takih lord AHen je bil tak čudak, da ni mogel živeti brez londonskega hrupa* Kadar je odšel na svoje posestvo, so morali ponoči voziti Pod okni spalnice MO-zovi, ker sicer ni mogel zaspati’.	1
Kazmtnlaro
delavnico, ter se ■ sjuljadneis« priporočam cenienemu občinstvu za vsa strojno-stavbena ključavničarska dala. kakor popravila poljedeljskih in ostalih strojev, parnih kotlov ia* itd. Točna in solidna p stratba cene konkurenčne Vekoslav Lavrenčli, AploSno ključavničarstvo, Maribor, Slovenska alica 34.	2650
Perebna posredoval-
ofca ,Marslsn'““S:
zameno, najam, izroiitev posestev, gostiln, mlinov, trgo vin v prostoiih nad Mestno lekarno, Glavni trg, vhod Le-karniika alica 3.	3651
Spretoeoa manulakln-
■lelj samo prvovrstno ata-I Idlfl. rejSo mo t, sprejme Nabavljalna zadrega driavnih aslaSbencev v Mariboru. Ko-toviki trg 3.	3665
Opremijflia sola
a posebnim vhodom ia elektr. razsvetljavo a« odda od 1. januarja. Krakova ulica 14/11., <t. 5.	£653
I ona Cikli* za dve osebi so H«Pil SBflfl odda. Trg svobode 3 II. nadstr. levo, vrata štev. 14.	3656
Bučna ode stne priporota j.
trgovcem tovarna bninega olja J. Hochmdller v Maribora pri starem mostu, juini breg Drave. — Zamenjava baenih koSdie za buttao olje. 16-v popolno oskrba. Naslev po ve uprava liata.	3585
POZOR! Čevlji roino drio*
MoSki vLeki, boks 220 Din; molki nizki, boki 180 Din; ženski visoki, boks 230 Din; ženski nizki, vsske vrste 160 Din. FRANC NEUBAUER fevljar, Maribor, Gosposka 33
2 spasebna akviziterja
ki ata 3e popolnoma nvadena v zavarovalno stroko sprejme takoj zavarovalnica v Mariboru. Ponndbe pismeno na upravo lista pod „S t e 1 n s plača*.	2619
7JKTnHII en0 ro’
blltflUIIJ' nano ruto pri nakupu za Din 100— vrednosti bli-ga pri J. TRPIN, Maribor,
Glavni trg 17.	2543
Znamka „Peugout*
2 sedežni, v dobrem stanju t električno razsvetljavo in pogonom se ugodno proda. Vprašati Janko Šoster, Celje. 2648
BATERIJE
za žepne svetiljke, nudi najugodneje 2941
Drago Rosina,
Maribor, Vetrinjska ul. 26
Patria Cognac Medicinal
Palače-Creme-likerji
čisti vinski destilat — najbolj priporočljivi
/strSrtll
■■■icrrnirnTirM n
«Txn«Tf;
V MariTjortf, 'Sne 25. Secembra
H	M 1	
M 1	R	1JS_
H	1 S	
kut. jnaiTil
ZDRAVILNI PREPEtčNEC „MIRIS“
Je Izborno okrepčllno pecivo, posebno
£riporočljivo za rekonvalescent* In Ibkc osebe, torej ne pozabite na prijatelja zdravja „ M I R I S “•
jfr
ZDRAVILCI PREPE.-NEC ,,MIRIŠ**
BREZ SLADKORJA
Je posebno priporočljiv onim ljudem, knferl trpijo na želodcu in slabi prebavi istega. Čisti kil in odvzema želodcu preobilno ielodčevo kislino. Zato vsi, kateri tožite čez želodčne bolečine, posezite po zdravillščntm prepečencu „MIRIS". Po uporabi nekoliko zavojčkov bodete prepričani o dobrodelnosti istega.
gg	K E	
K E	K	S| 1
M	S 1	
1111
„MIRIS“ PREKAŠA NA KVALITCTI VSAkČo DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIRIS“
Postavno zavarovan!
I
..MIRIŠ" PREKAŠA na kvaliteti vsako drugo znamko
ZAHTEVA3TE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIBIS“
J
PRVO MARIBORSKO SPECIALNO IN STROJNO IZDELOVANJE KEKSA-BISCUITA-MIRISA
J. PALL, MARIBOR-KRČEVINA 200,
HHi
prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se
DOBIVA POVSOD
Prva hrvatika tvomica salame, sušena mesa i masti
Najboljši nepremočljivi štrapac-ni čevlji, dokolenice, gamaše, toplo perilo, rokavice, nogavice
Termos-steklenice po 32 Din
Slavko Černetu, Aleksandrova c. 23
Zaloga KARO-čevljev po originalnih cenah!
P«trin|a.
Glavno zastopstvo: Frane Rainer, Maribor, KoroSka cesta 17.
da so kovčeki, spisne in toiletne torbice, denarnice, listnice, tobačnice, nahrbtniki, ga maže itd.
najprimernejša bclična darila!
mmmmaammmmmammmmmmmmammmmmi
Vse to se dobi v vsaki velikosti in veliki izberi najceneje pri	8410
Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13
prodaja premog iz
SLOVBNSKIH PRCMOOOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOČI IN KOKS
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za tlvame In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog lo briket«
Naslov	189
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V UU3UANI
MlkloSICeva cesta 15/L
Hotel »KOSOVO*, Grajski trg 1 N. S. RADILOVEČ
Za staro železo, litino, medenino, baker, svinec, cink, krojačke In Šiviljske odrezke plača vedno po najvlSjl ceni
Veletrgovina s surovinami IVAH SLOGA, Maribor, Trn cesta 5.
Poceni na prodaj zobnata kolesa, ležišča, cevi, nekaj dobiih peči, * komade alte t.t. d.	2643
Cunj« ta JIHenl« strojev v vsaki mnoilnl vedno v zalogi.
Tovorni prevozi, selitve iti se prevzamejo po jako solidnih cenah.
na les, zid in iteklo. Moderno sobno slikanje, fina in hitra Izpeljava se priporoča in	265i
Vesele praznike želi vsem svojim strankam
Franc Ambrožič, slikar Grajska ul. 2, Grad na dvorišču,
Pristopajte CMDI
ako kupujete blago za obleke, perilo, izgotovljeno perilo in obleke, preproge, odeje, posteljno perje itd. pri tvrdki
J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13
kjer je sedaj
cena vsemu blagu skoro za polovico znižana.
Belo platno sedaj meter samo Din 8*—, 9-—, 10'— Rujavo ,	„	„	,	6-—, 7*-, 8*—
Plavnina	„	,	„	„	10*—,	11'—,	12’—
Hlačevina	„	„	,	25-—, 30-—, 40-—
Sukno	*	„	n	*	50*—,	60*—, 70*—
Spodnje hlače Din 22-—	Srajce	Din	34’—,	40-—
Nogavice Din 8'—, 9-—, 10*—
Obleke za fante................Din	120*—, 140*—
Obleke za mošne ....... , 400-—, 500-— itd*
Naznanjam cenj. občinstvu, oziroma cenj. gosp. automobilistom, da sem otvorll s 1. januarjem 1947 v Mariboru, Dravska ul. 10 eno spedlalno delavnico z električnim pogonom, za magnet In vžigalne aparate kakor tudi za električne avtomobile, mptorna kolesa in kolesne razsvetljave pod tvrdko
Vsa v to stroko spadajoča dela bom strogo strokovnjaško in točne po najnižji ceni IzvrSeval. Sklicujoč se na svojo večletno prakso In specijeno trgovino bodem se potrudil cenj. občinstvo pridobiti ia stalno obdržati.
Se priporočam in beležim z odlknlm spoštovanjem	,	2667
KAROL DADIEU, MEHANIK, MARIBOR, DRAVSKA 10
v največji izbiri po najnižjih cenah. — Srebrnina, usnjeno blago, parfumerija, perilo, damske in moške veste, nogavice, samoveznice, žepne rute, dežnike, KARO-čevlje. — Okraski za drevesce
Slavko Černetič, Maribor. Aleksandrova cesta ^
l
Tlakar: »Mariborek« Tinkama.« t Maribora, predstavnik: Stanko De te lv ravnatelj. Urednik Vekoslav Cizel, novinar. Izdajatelj: Kontorvlj »Tabora«
raodatamikj .V»koalav Špindler, juoviuar. .VMi r Maribora,