Izhaja vsak četrtek, (iona mu jo a K na loto. (Za Nemčijo 4 K, иа Ameriko in druge tujo državo C K.) — Posamezno številko eo prodajajo ———— i>o 10 vinarjev. ———— Spisi iri dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba" Ljublana, Kopitanova ulioa. Naročnina, roklamaoije in in-norati pa: Upravništvu „Domoljuba*. —— tijubliana, Kopitarjeva ulica — V LmMjaui, dne 22. februarja 1917. Štev. 8. sedaj res odrezan od vsega svata in z večino svojih vernikov ne more občevati. Srčno se veselimo tega dogodka, ki nam kaže, katera misel je zmožna, da privede človeštvo do zaželjenega miru. Za-nm.ivc pa so nekatere pcdr«Snosti, ki. jih ji '.redno omeniti. Sklicatelji sestanka so katoličani, nevtralci iz Švice, Španije in Holandske. V vseh teh državah katoličani sočustvujejo ■( nami, ker dobro vedo, da so glavni vojni hujskači v framasonskih ložah naših sovražnikov tem krogom dala novega poguma za nadaljnje boje proti katoličanstvu, Zato so se obrnili najprej na našo stran, ker so vedeli, da se z nami da trezno in mirno govoriti. Sedaj pa vidijo katoličani v sovražnih deželah, da smo s.e zedinili vkljub vojski v važnih rečeh, in njihova stvar bo, da se tudi odzovejo, ko bodo oni povabljeni. Katoličani iz Francije, Italije, Angleške in Amerike imajo vendar isto vero kakor mi, in vprašanje papeštva je zanje ravno tako važno kakor za nas. Če se tudi oni odzovejo povabilu, potem pride enkrat čas, ko se najde skupna podlaga, na kateri je zbližanje mogoče. Če so enkrat katoličani pokazali pot in se je zbliževanje začelo, je uoati, da pridejo slednjič tudi oni skup, ki jim doslej to ni mogoče. Pa tudi vlade sovražnih držav bodo v tem hipu morale pokazati svojo barvo. Samo ob sebi je umljivo, da zastopniki osmih imenovanih držav niso mogli uprizoriti sestanka v Curihu zoper voljo svojih vlad. Vsaj dovoljenje za potovanje čez mejo v gotov namen so morali dobiti. Kako se bodo pa obnašale framasonske vlade v Italiji- in v Franciji, ako bode tamoš-nji katoličani zaprosili dovoljenja za zborovanje v isti namen? Tudi one so slišale glas svetega očeta, ki kliče vsem narodom, . da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, vsi narodi, Vojne podpore in preživnine. V dunajskem mestnem svetu se je stavil predlog, naj bi se zvišale preživnine svojcem mobiliziranih. Občinski odbornik Spalovsky je utemeljeval predlog nastopno: »Izprva je skromni državni prispevek za preživljanje družin mobiliziranih za silo zadostoval. V postavi ni določeno, koliko se ima dajati; postava sama pušča vrata, da se to ureja po razmerah. Ob sdni sedanji draginji, ko so se živila podražila za 300 odstotkov in celo več, podpora nikakor več ni zadostna. Po § 4, postave za preživljanje se ima visokost preživnine določati po državni odškodnini, ki je določena za vojaško prehodno oskrbo za tisti kraj. Ta odškodnina se je i. 1916. zvišalat torej je utemeljeno, da se zviša tudi prispevek za svojce mobilizirancev. Na Nemškem se je preživnina tudi zvišala in poleg tega prispevajo nekaj še mesta. Tudi pri nas morala dunajska občina izplačat; velike vsote za stanovanja revnim družinam, ker niso mogle izhajati s tem, kar so dobile od države. Prav posebno potrebujejo zvišanja žene, ki imajo samo enega ali dva o t r o - Katoliški mednarodni sestanek v Curihu. Ko je naš mladi, viteški cesar nastopil vlado, je bila njegova prva obljuba, da liooe trajen mir priboriti svojim narodom. Res je ponudil roko sovražnikom, da bi na podlagi vojnega položaja stopili v mirovna pogajanja. Znano je, da so sovražniki to veledušno ponudbo zavrnili in še hujše napeli vojno struno. Sedaj se nam pa poroča o novem poizkusu, po katerem bi se dalo v vejni krik, ki ves svet pretresa, vendar spraviti tudi kak milejši glas miru in sporazuma, V švicarskem mestu Curihu so se prošli teden sešM katoliški zastopniki k mednarodnemu posvetu, na katerem so se pretresala razna aa bodoča mirovna pogajanja važna vpraganja. Tega prvega mednarodnega posveta, kar voiska traja, so se udeležili katoRčani iz Španije, Švice, Holandije, Avsfro-Ogrske, Nemčije, Poljske, Bolgarije m Turčije. Slovenci s o bili za-s t e d a n i po dr. šusteršiču. Namen tega sestanka je bil, da se vodilni katoliški možje raznih držav pogovore o tem, kako bi se katoličani vseh držav v kulturnem, političnem in socialnem oziru približali in sporazumel'. Hkrati so se sklenile praktične odredbe za usodo vojnfli ujetnikov, za oprostitev civilno interniranih, za izpopolnitev mednarodnih dogovorov zlasti pri delavskem zavarovanju in zakonitem varstvu delavskih stanov, Vse je prevevala glavna misel, s katero se peča ves Svet: želja po miru. Prvo je bilo, da so se zboroval« obrnili do sv. očeta, izražajoč mu vdanost katoliških narodov in hvaležnost za njegovo prizadevanje v dosego svetovnega miru. Seveda se je sestanek pečal tudi 7 ne-vzd*žljivim položajem p: peševim, ki je pa so nanj odgovorile samo z divjimi boj-"" nimi kriki in so si izmislile satanski načrt, da nas bodo izstradale, ko nas z orožjem premagati ne morejo. Naš viteški cesar ponuja eno roko za mir, v drugi pa drži meč: Ali hočete tnir, ali batine? Doslej so si izvolili sovražniki samo poslednje, Kda; bo pri njih zmagala pametna človeška m'-sel? Katoliški sestanek v Curihu jim je p kazal pot..Mi Slovenci smo ponosni, ti:-smo prvič sodelovali pri tako važni 1'" narodni svetovnozgodovinski akciji. k a.« -rn Obč. odbornik Ulireich izreka upanje, 4 bo vlada vdala, če tudi so iroški veliki. Poudarja, da so komisije za preživnino rt.vnale kaj različno in svoje-, voljno. Upravno sodišče se drži stališča, da preživnina ni miloščina, ampak odškodnina, ki je v postavi utemeljena. Odloki upravnega sodišča nai bi se skupno izdali, da bodo komisije imele navodilo, po katerem naj se ravnajo. Vsaki komisiji naj se prideli p r i z i v-n a komisija, da bo mogoča kaka pritožba in&fe bodo sodniki primorani soditi sami sebe. V dunajskem občinskem odboru so bili ti nasveti soglasno sprejeti. Sedaj je vprašanje, kaj bo storila c. kr. vlada. Preživnine bodo stale vlado ogromno milijonov, Kje jih bomo vzeli? A brez preživnin bi čutili šibo vojske še vse drugače; vzdržati bi ne bilo mogoče niti pol leta. Govoriti o tem, kako so se preživnine v tem ali onem okraju delile, p'ač skoro ne kaže: reklo bi se po toči zvoniti; zraven pa upamo, da se bo vendarle nagnila vojska h konca. Marsikaj ni bilo temu ali onemu všeč; komur je bila prošnja odbita, je bil nejevoljen. Ker igrata lakomnost in пеуо-ščljivost pri denarju prav posebno vlogo, treba trditve posameznikov pač s previdnostjo vzprejeti in le toliko vrjeti, kolikor so z razlogi podprte. Ako pa hočemo iz posameznih slučajev priti do stvarne sodbe, se sme vendar — brez krivice na levo ali desno — reči, da je bilo razioje-vanje po raznih okrajih in tudi v enem in istem okraju o raznih časih kaj različno, Kedor ve, kako pomanjkljiv je zakon, se ne bo temu čudil, da so šla mnenja po posameznih komisijah narazen. Udje komisije so imeli precej prostosti. Bilo je torej rnnogo na tem ležeče, kakšni gospodje so bili v komisiji, kakšnemu orožništvu je bil kdo podrejen in kakšnega prijatelja je posamezen prosilec imel, da se je zanj pri komisiji potegnil. Ljudje , zunaj, ki so razmere od blizu poznali, so mnogokrat drugače sodili, kakor gospodje po komisijah, Konečno bo precej res, da dobivajo eni podpore preveč, drugi premalo. Premalo dobivajo posebno žene, ki so ali same ali imajo le par otrok, Ako je družina večja, se nabere skupaj vsota, ki tudi v draginji vendar nekaj zaleže. Od fantov, ki so samo »pomagali« pri hiši, vlečejo nekateri po kroni kljub temu, da jih je doma še z m e r a j dosti, da pomagajo. Od moža, na katerem je slonela morda vsa prehranitev družine, četudi majhna, ne dobi žena morda niti k*one. — Kaj nejasna je ddloŽitev, kateri so »mali kmetje«. Marsikatera kmetija se mora obdelati v s a s po-eli.in to se sedaj, ko dekla stane 400 K, nekaj pravi. Tak gospodar bi imel po povratku iz vojske, če ne bi dobil nobene podpore, za par tisoč dolga na gruntu. Tudi bi bilo umestno, da bi se ozir jemal na to, k o 1 i k o je iz kake hiše sinov na vojski. Postava jasno pravi, da se mora prispevek plačevati od dneva, ko je bil kdo vpoklican; na to se po mnogo kra'ih prav nič ne oziralo. V večji potrebi so kajpada svojci mobiliziranih po mestih in tr-21 gih, posebno tisti, ki nimajo lastnega stanovanja. Sedaj bi bilo najbolje, ko bi kmalu prišel dan, da bi ne bilo treba nobene podpore več. Sicer jih bodo eni zelo pogrešali. Zaenkrat tega dneva še ne pričakujemo. Ker so se Dunajčani tako zavzeli za zvišanje prispevkov, se utegne kaj malega izpremeniti; veliko najbrže ne bo, ker vlada bo skušala mošnjiček zadrgniti, kolikor se bo dalo. Razume se, da se gre tu za kožo vseh davkoplačevalcev. Bilo bi pa čudno, če bi družine nekaterih vpoklicancev stradale in lezle v dolgove, druge pa bogatele ali bahato živele. Pregled po svetu. Z Dunaja se uradno poroča, da je ogrski domobranski minister baron Hazai oproščen svoje službe kot minister. Poverjen mu je drug vojaški delokrog. —• Važen sestanek. Pretekli teden so se bili sešli v Cirihu v Švici odlični katoliški državniki iz Avstrije, Nemčije* Ogrske, Španske, Švice, Holandske, Belgije in Poljske. Na sestanku so pretresali važna mirovna vprašanja, menda tudi rimske za--deve. Ustanovi sc baje prosta zveza katoliških parlamentarnih zastopnikov zgoraj -omenjenih držav. Bliže miru. Strokovnjaki sodijo; če bo vsak mesec potopljenih 1 milijon ton ob-segajočih angleških ladij in če bo tri milijone ton obsegajočih ladij nevtralcev zadržanih od angleških pristanišč, bo nastopil čas, ko se bodo jeli Angleži in Nemci pogajati za mir. Da se to doseže, bosta morali dve tretjini podmorskih čolnov biti neprestano na delu, ena'tretjina lih bo pa iz domačih opirališč vedno preskrbovala s potrebnimi zalogami. Mirovna stranka v Ameriki je zelo močna in dobiva veljavo zlasti, ker se je Wilson v svojem načrtu zaračunal; mislil je namreč, da bodo vse nevtralne države kar zaropotale za njim, a ostal je skoraj da osamljen. Na rojstni dan ameriškega predsednika Linkolna (1861—1865) je bilo po celi državi nebroj shodov za mir. Wilson je dobil obilo brzojavk, ki pritiskajo nanj, naj bo pameten. Resnico v obraz je povedal mehilcan-ski predsednik Carranza ameriškemu pre zidentu Wilsonu, češ, ako mu je v resnici zä mir v Evropi, naj uporabi najpreprostejše sredstvo ter naj prepove izvoz streliva iz Amerike; to bi bolj učinkovalo, kakor vse lepe note, ki jih pošilja križem sveta. -'oxiiit nniseivo?. .»od -;1cj> oim • i u.:Av:at- m ll>»Jifnsil i.isoi Iveri. V resnici močan ni tisti, ki ima veliko moči, marveč Usti, ki nima nobene sla bošti, * * * Boj Je naše Življenje;-mir je v globeli. Svetovna vojska. Naš uspeli pri Gorici. — Živahnejši Iboji i)u ruski fronti. — Avstrijski sunek pri Valeputui se je obnese!. — liuski napadi pri Očni. — Živahnejši boji v Macedonsji. — STcuiei napadli lu prodrli v Champagne—Žrtve podmorskih čulnov. VOJSKA Z ITALIJO. Odločnejši poizkusi na italijanski IrGnti. Na Krasu se kosajo naši možnarji z italijanskimi mornariškimi topovi in francoskimi havbicami. Sovražnik zelo pogosto strelja z granatami, napolnjenimi s plinom. V zasneženih Tirolah in koroških planinah se je posrečilo našim manjšim oddelkom več krepkih napadov, V dolini Brente, med Monte Pasubio in Zugno so naši izboljšali svojo fronto. Na višini 2000 m ob prelazu Tonale so se polastili sovražnega opirali-šča. ...-.., Uspehi na Krasu in pri Gorici. Dočim zastonj skušajo Italijani s severa obiti "Grmado in jo tako odrezati od naše bojne črte, so naše čete napravile na Krasu in pri Gorici par izbornih sunkov v sovražne postojanke. Pri Gorici so naši bataljoni 11. februarja vzeli z naskokom približno : 1 km širok kos jarka. Ta leži tik ob goriškem državnem kolodvoru, torej že ob robu notranjega mesta. Kljub silnim protinapadom, ki jih je podpiral bobneči ogenj, Italijani niso mogli rešiti izgublienega. Tudi vzhodno od Gorice so se naše čete že precej približale mestu; tako je Gorica čisto v bojni črti in Italijani morajo biti vsak trenutek pripravljeni na to, da jo utegnejo izprazniti. Priče naših uspehov smo videli v Ljubljani, kamor so pripeljali več stotin italijanskih ujetnikov iz teh bojev. Živahno delovanje letalcev. Italijanski letalci so pretečeni teden obiskali parkrat Trst in okolico ter metali bombe; tudi Pulj so obstreljevali brez uspeha, kakor se uradno poroča. Toda naši zračni bojevniki so jim pošteno vrnili. Skupina naših pomorskih letal je 11. februarja napadla Valono, Santi Quaranti in Krf, drugi oddelek je pa zarana tistega dne metal bombe na vojaške naprave in torpedovke v Brindisiju, RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Priprave na celi fronti Od R:ge do Črnega morja se je vnelo pretečeni teden več manjših napadov in bojev v svrho poizvedovanja, Nasprotnika opazujeta. Vsak bi rad izvedel, kje je sovražnik najbolj šibak. Rusi skušajo v teh manjših naoadih pripraviti pot novi ofenzivi. Pri Rigi, pri Lucku, Zborovu, Brzezanih in pri Stani-siavovu je hotelo prodirati več ruskih oddelkov, da bi poizvedeli našo moč in spoznali naša utrjevalna dela; ali pa morda tudi zato, da bi naše zmešali in zbegali. Najnovejša poročila naznanjajo, da so večje ruske sile napadale v prostoru pri Očni. Vsi napadi so bih odbiti. Preprečena razstrelba. Pri Zborovu so zavezniki po ujetnikih zvedeli, da na? meravajo Rusi z. minami razstreliti. .,,rvajys Angleški napadi ob Ancre.' Ob reki Ancre so se začeli Angleži živtnnefSb gibati. Privedli so v omenjeni odsik'več novih čet S silovitim topovskim ognjem so skušali zrušiti nemško postojanko in |0 pripraviti za naskok. Njih pehota je uatif večkrat napadla, toda .Nemci so v ročnem boju odbili vse napade. , Podmorska vojna« Italijanske trgovinske ladje, јп^ајо sedal neprostovoljne počitnice; zasidrane so * lukah. — Tvornice in podjetja na Francoskem ustavljajo polagoma nadaljnji obrat, ker ni kuriva. — V' španskih pristaniščih počivajo 104 ladje, Iti so* last ententinih držav; mornarji se branijo v zaprta morja. — Prvi teden poostrene podmorske vojne je bilo uničenih 146 ententinih in nevtralnih ladij, ki so zašle v zaprto morje. Potopljene ladje so vozile našim sovražnikom premog, žito, špirit, razne kovine i. dr. — Na Norveškem je pomanjkanje premoga tako občutno, da SO' jeli podirali stare lesene hiše, da dobe nekoliko drva. Mesto Kristjanija je v največji zadregi. Nemčija bo nevtralnim državam poslala premoga, kolikor bo v sedanjih razmerah možno, — Dne 14. februarja je zadela katastrofa tudi ameriški parnik »Lyman Law«, ki je bil torpediran v Sredozemskem morju v vodah ob Sardiniji. Parnik je vozil orodje. Sodijo, da bo ta dogodek povzročil vojsko, — V ameriških pristaniščih je nakupičenega od sile blaga: žita, živil, jekla, petroleja i. dr. Veliko tovornih vlakov ne morejo niti izlo-žiti; železnice ne sprejemajo več tovornih transportov. Ameriške in nevtralne ladje ne marajo voziti čez Ocean. — Neki nemški čoln-potapljač je v enem dnevu potopil eno; pomožno sovražno 20XX)0tonsko kri-žarko, idne pomožni križa-rki po 13.000 ton in en prevozni parnik s 4600 tonami. — Uvoz nevtralnih ladij v ameriška pristanišča se je zmanjšal že za dve tretjini. — Na Francoskem "manjka premoga, sladkorja, špirita, petroleja','masla, mleka, jajc, prav kakor pri nas. — Entento skrbi, ker se Italija ne more dovolj preskrbeti z muni-cijo. Francija je na lastno korist ustavila nadaljnje pošiljanje. — »Italija je kakor oblegana trdnjava«, pišejo laški listi. Na dovoz iz inozemstva se ne more več z gotovostjo zanašati. Tedenske novice. Prve številke »Domoljuba« so popolnoma pošle, dasi .smo jih dali precej tisoč več natisniti, kakor je bilo; naročnikov lani. Novim priglašencem torej .s prvimi letošnjimi številkami ne moretpo. postreči, pač oa od februarja naprej. Tudi Slovenci smo tukaj. Ker v zastopstvu Koroške dežele o priliki poklo-nitve novemu cesarju ni bilo nobenega Slovenca, je poslalo »Katol. politično ia gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« mihistrskemu predsedniku Clam-Martinicu v imenu 100.000 koroških Slo- 41 postojanko in da so skopali že več rovov proti našim jarkom. To je bilo treba preprečiti. Vodstvo je slilenilo, da naskoči sovražno postojanko, da se potepi uničijo sovr&žni rovi. Naloga je bila težka, z'ato so jo izvedli samo z onim moštvom, ki se je prostovoljno javilo za-to. Prostovoljcev se je oglasilo več, kot jih je bilo treba. 14, februarja je zavezniška artiljerija poldrugo uro obdelavala sovražno postojanko, nato so pa pripravljene čete naskočile na kakih 600 metrov širokem prostoru in prodrle celo v drugo sovražno postojanko. Vsa sovražna posadka prve brambne črte je bila ujeta; ker se je bila poskrila v pod-zemehske rove zaradi topovskega ognja, so naši vse zasačili še v teh luknjali. Za nraskakovalnimi oddelki so brž prišle patrulje, da poiščejo sovražne rove. Našli so pet takih pockopov za mine. Eden je bil dolg 100 metrov in je segal že čisto pod zavezniško postojanko. Pripravljen je bil že za razstrelbo; drugi štirje rovi so bili dolgi kakih 25 metrov, te so zavezniki brž razstrelili; daljšega pa niso smeli, ker bi bili pognali v zrak lastno postojanko, zato so ga morali pijonirji razkopati in zasuti, n,i Uspešni sunki v ruske postojanke. Pretečem teden so zavezniške čete naskočile na več krajih velikanske rusko-romun-ske fronte sovražne jarke. Tak sunek so izvedle ob Dvini, pri Haliču in pri Mesti-canescu. Važen uspeh šo dosegle zlasti pri Valeputni. Tu so čete nadvojvode Jožefa naskočile, ujele 23 častnikov, čez 1200 mož in zaplenile 12 strojnih pušk, 6 metalcev min in 3 topove. ga dne so navsezgodaj začeli nemški topovi svoje uničujoče in razdiralno delo. Bilo je jasno vreme. Letalci iu artiljerijski opazovalci so vodili topovski ogen|. ki je razbil sovražno postojanko in zadrževal francosko artiljerijo. Sovražne žične ovire so bde uničene, težke nemške granate so prodrle oboke podzemeljskih kritij-in zrušile cele dele sovražnih jarkov. Ob določenem trenutku sö skočile nemške napadalne čete iz svoje postojanke in v nevzdržnem navalu prodrle štiri francoske postojanke. Prišlo je do krvavih bojev z bajoneti in röcnimi granatami, Vsled topovskega ognja precej razredčena francoska posadka se je morala udati, ker so ji Nemci odrezali pot. Nemci s'o ujeli 21 častnikov in 837 mož, zaplenili 20 strojnih pušk in enega metalca min. BOJI NA BALKANU. Živahnejši boji so se uneli na balkanskem bojišču zlasti ob ovinku, ki ga tvori reka Črna. Tu So nemške čete po učinkujoči pripravi s topoVi napadle soVažno postojanko vzhodno Päralova, jo vzele z naskokom, kakor tudi za bojno črto se nahajajoče tabore. Postojanko so branile italijanske čete. Nemci so pri tem podjetju ujeli skoro 100 Italijanov, ter zaplenili 5 strojnih pušk in 2 metalca miri. BOJI NA FRANCOSKEM. Nemški sunek v Champagni. 15. februarja je dosegel nemški napad južno od Ri-ponta lep uspeh. Tu so bili Francozi leta 1915, v septemberskih napadih Nemccni iztrgali nekaj ozemlja in ga od takrat utrdili z vsemi novejšimi sredstvi. Omenjene- vencov epaJnenicOi v kateri se zatrjuje trajna jyeitoba, ljubezen in vdanost koroških Slovencev do presvetle vladarske rodovine. Pristavljena je tudi. prpšnja, naj f ministrski predsednik te izraze vdanosti sporoči na Najvišje mesto. Teden koncertov. Pretekli teden je zbor »Glasbene Matice« proizvajal v frančiškanski cerkvi v Ljubljani veliki Mozartov »Rekviem« (črno mašo) s spremstvom vojaške godbe iz Zagreba. V Unionski dvorani so b\|i pa tri večere zapored dobrodelni koncerti, pri katerih ie »Glasbena Mafica« med.drugim proizvajala znamenito, veliko skladbo »Soča«. Ta na besede Simona GregpP&ča zložena kantata za samospeve, mešani zbor in veliki, orkester — je največje in najlepše., jdelo našega znanega skladatelja-prv,aka P. Hugolina Satt-aerja. Delo je izborno uspelo in doneslo našemu priljubljenemu skladatelju zasluženo čast, pevskemu zboru in godbi pohvalo, goriškim beguncem pa lepo in potrebno pomoč. ^ Nabori liubljanskih fantov in okoličanov tctorka 1899: — so pokazali, da ie med temi najmlajšimi vojaki dovolj resnih mla-deničev, ki so se vrlo in pošteno obnašali. Pri nekaterih se je pa opazilo, da so v neotesanosti precej daleč zagazili. No, vojaška suknja jih bo izmodrila; želimo le, da bi jim bilo v vsestransko korist. Vsem ne bo všeč. V Ljubljani morajo biti doslej vse gostilnice in točilnice zaprte ob desetih zvečer, kavarne pa ob enajstih. — V Budimpešti so zaprli vsa kino-in draga gledališča, zabavališča, tnuzeje, galerije slik i. dr. Smrtna kosa. V Medvodah je umrl dne 14. febr. veleposestnik Franc Jarc; v Ljubljani so 16, februarja pokopali šentjakobske cerkve ključarja, trgovca Antona Zore. R. i. p.! Nesreča. Dne 15. febr, je «bilo v gozdu padajoče deblo 181etno FrančiŽko Verbajs iz Šniartna pri Litiji. Ponesrečena mladenka je na mestu izdihnila. Še vedno se frese. Iz Brežic poročajo, da se rahli sunki še vedno ponavljajo po tri- do štirikrat na dan. Kajpada to tresenje ni tako čutno, da bi vznemirjalo; strokovnjaki so izjavili, da je uprav to tresenje dobro znamenje, da se hujši potres ne ponovi. Ljudje stanujejo še povečini v železniških vozovih, ker zaradi mraza ni bilo moč nič popravljati. Umrl je na Jagnenci pri Svibnjem g. Martin Medved, posestrdk iti-gostilničar v 70. letu starosti. Pokojni je imel obilo zaslug za prenovitev ondotne podružnične cerkve tsr je opravljal dolgo vrsto let službo cerkovn ka. Bog mu daj Večni pokoj! Zmrznil je v noči pred 14. februarjem v šmihelski župniji pri Novem mestu 18-letni mladenič Alojzij Bobnar grede od vojaškega nabora. Zaostal je za drugimi; zjutraj so ga našli v snegu sedečega — mrtvega. Nepotrebne spremembe. V Nemčija bodo vpel'arti kakor lani pöletni čas m. šU ter "že s-16.''.aprilom; Vojaške novice. i Izprememba v najvišjem pove.jstvu, i Cesar Karel je odvezal stričnika, nadvojvodo Friderika od službe kot namestnika svojega v vrhovnem armadnem poveljstvu, da mu bo mogel poverjati od časa do časa posebne naloge, Feldmaršal nadvojvoda Friderik bo imel svoj sedež na Dunaju. Avstris;kega cesarja Kart? je imenoval nemški cesar za pruskega generalnega vojnega maršala ter mu je izročil maršal-sko palico. Naš cesar je pa Viljemu podelil čast velikega admirala avstrijske mornarice. Nad Pni) je dne 11. februarja priletelo italijansko letalsko brodovje, vrglo nekaj bomb, ki pa niso napravile škode, ker so padle povečini v morje. Italijanski poročevalci so seveda »videli požarje v puljskem arzenalu«, — Svarilo pred podpiranjem pobeglih vojnih ujetnikov. V zadnjem času prijeti pobegli vojni ujetniki so izpovedali, da jih i jc civilno prebivalstvo med begom podpiralo, Dobili so. hrano in prenočišča mnogokrat zastonj. Vsled tega se je pripetilo, da so se vojni ujetniki često šele čez mesec dni po ubegu zamogli zopet prijeti. Ker je z ubegom vojnih uMnil'ov združena velika nevarnost in velika škoda za lastno armado, bode armadno poveljstvo vsako ovadbo o podoiranju pobeglih <0jn;h ujetnikov po civilnem prebivalstvu natančno raziskalo in odredilo proti krivcem voja-' ško kazensko pöst""a»ve »-"t? hudodelstva proti vojni moči države. Vsakdo se tedaj v lastno korist najnujnejše svari, naj ne podpira pobeglih vojnih ujetnikov. Cesarski dar. V Ribnici na Pohorju (Štaj.) živi mati Elizabeta Plevnik, ki ima : 9 sinov-vojakqv. Eden je ranjen, dva sta v i ujetništvu. Mali je dobila od cesarja darilo ! 500" K in lebo'podobo Matere'božje. S cesarjem govorit... Podlovec Ign. Miklič (Razbore, Vel. Loka) je pisal nedavno materi za god. Med drugim pravi; »V preteklem letu ste veliko trpeli, a vse mine; bridkosti moramo pozabiti in gledati le v bodočnost. Tudi jaz sem marsikaj hudega" prestal. Bil sem v številnih nevarnostih in skrbeh za to ničevo življenje, a božja Previdnost nie je do danes ohran-la čilega in zdravega. Želim Vam vso srečo . . . Ker pa vrhunec prave sreče ni od tega sveta, zato Vam želim, da jo dosežete po smrti. Prenažajrno voljno vse bridkosti, potem bomo- v sladki zavesti, da. izpolnjujemo dolžnosti napram Bogu in cesarju; potem bomo z. gotovostjo lahko, pričakovali, da nas usliši Bog. Kakor sem Vam že pisal, sem 17. jan. 1917 irael izredno čast, da sem govoril z Nj, Veličanstvom avstr, cesarjem Karlom, Vprašal me jö, k|e eem dobil КУеНвЈв, Bili smo 3 tedne v rezervi, a. smo že čepet na fronti. Stanujemo v varnih kleteh, ležimo na lenih slamnicah ... Še enkrat: vse dobro k Vašemu godu. ■ Umrl je "10, • februarja na laškem ; bojišču Frančišek: Bčnkovjo iz Podgorja pri Kamn:ku< Pokojni je bil zv^st.sin Marijine družbe iri vnet čl;m ;"društva »Orel«. Pri zadnji lekmi v Kamniku je že kot 15 letni deček dobil drugo diplomo. Ni bil še polnoleten za tekmovanje, zato so mu eno leto i dodali. Med svojimi tovariši: je- bil vedno [vesel; bil je največje upanje staršev'v teh 'težkih dneh; toda sovražna krogla ga je zadela v glavo, da je drugi dan umrl. Dne. ; 11. februarja so ga položili k večnemu počitku v Št. Danielu. Žalostne starše, brate in sestre naj tolaži Oni, pri katerem uživa njihov Francelj večno srečo. Pozdravi. Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« pošilja pozdrave Alojzij Zupančič, sedaj v bolnišnici v Lomnicu na Češkem. — Tisoč pozdravov, pošiljamo slovenski, fantje (pri oddelku str, pušk) iz Zasneženih koroških planin, vsem Slovencem in Slovenkam ter sploh vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, Des. F, Fuchsjäger iz Ljubljane; podd. R. Gajšek iz Loke pri Žusmu; A. Pohar iz Radeč; A. I.isac iz Fare; J. Petkovšek iz Bevk; L. Megušar iz Ljubljane; F, Seljak iz Podlipe, in F, Dragan iz Rudolfovega, — Srčne pozdrave pošiljamo vsem slovenskim dekletom in vsem cenj. bralcem »Domoljuba« slovenski fantje v ledenih julijskih alpah: Franc Cirnski, Martin Bamhič, Jalovec G. iz krškega okr.; Ravnikar St., Gašperlin, Hiti iz Ljubljane; Golob iz Štaj. Za domovino je daroval mlado življenje 19 letni France Žurga, rojen v Benctah. Na Krasu ga je zasula laška granata. Vojskoval se je v Galiciji, v Tirolah in slednjič na Krasu. Pri vojakih je bil zadovoljen; povsod so ga radi imeli, najbolj pa še doma, ker je bil pošten, priden in varčen, na tudi oobo*en. Starši so komaj čakali, da bi mu izročili domovanje, a sedaj ga je ugrab la smrt. N, p. v m.! Po 19. mesecih je prišel glas iz daljne Rusije, da ujetnik Ign. Ličar iz Gcr. Tribtt-še (Slap ob Idriji) še živi. Domači so se tega poroč la močno razveselili. Izmenjava. Po posredovanju sv, očeta Benedikta XV,, ki se neprestano trudi, cja bi lajšal narodom, vojno gorje, se je pričela 20. febr. izmenjava vojnih ujetnikov-invali-dov med Francijo in Avstrijo. V Franciji je del onih naših vojakov, ki so bili prišli v srbsko ujetništvo, od tam v Italijo, iz Italije v Francijo; invalidi med njimi bodo zamenjani s srbskimi ujetniki-invalidi, ki. so pri nas. Postrezite! Ako bi bilo komu kaj zna. no, kie se nahaja infanterst Alojzij Zakraj-šek (Lir. 27.), naj blagovoli naznaniti očetu Antonu Zakrajšltu, Ponikve 11, p. Videm-Dobrepolje. — Pogreša se Anton Hruše-var, I. R. 17., roj. 1.: 1894. v Mokronogu, Pi^ »al že ni dve leti, Vojskoval se je v Galiciji; Po'zveduje Ivan Hruševar, (Essen, Westf., Helenenstr. 39, Rheinland.) Razne novice. Godovni dan našega cesarja Karla je 4. novembra, rojstni dan 17. avgusta, nastop vlade 21. novembra. God cesarice Cite je 27, aprila, rojstni dan 9. "maja, - Dobro jim gledajo na prste. Samo tekom enega tedna je bilo na Dunaju obso^ jenih 269 oseb zaradi draženja in zaradi prestopkov pri prodaji živil. Kovan denar s podobo cesarja Karla pride v kratkem V promet. Dobili bomo baje tudi srebrne novce po-50 vin. Umrl je 9, februarja ogrski kardinal v Veszprimu pl. Hornig-, ki se je prišteval met} prve »grške škofe. — V Rimu je preminil' 741etoi kardinal frančiškanskega'■ reda Diomed Falconio, Rojaki v Ameriki. Slovencev je v Ameriki okrog 200.000. Ako se zaplete Amerika v vojsko, bodo slovenske rodbine močno prizadete, ker jim bo odvzet zaslužek, in bodo prišle nadnje še druge težave,. Tujci v Ameriki porabljajo gotovo vso moč, da preprečijo pretečo vojsko. Eno leto čez sto. V Ziljski dolini na Koroškem živi mož Jurij Eger, ki je nedavno nastopil 101. leto. Telesno je zdrav, le vid ga je precej popustil. Devet milijonov kron stane že nova stolna cerkev Matere božje v Lincu, pa še ni dovršena. To krasno gotsko stavbo so jeli zidati vsled prizadevanja častivrednega služabnika božjega škofa Franca Jožefa Rudigier-ja, ki bi se pač ne bil h>til tafce*T ga podjetja, če bi bit kdo naredil načrt s tako ogromnimi stroški. Do danes so izdali že čez 9 milijonov K; preden bo vse dovršeno, bo treba gotovo še dva milijona kron, Vse upajo spraviti skupaj s prostovoljnimi milodari in z doneski lista »Ave Maria«, Ta krasna gotska stavba je imela 7 zvonov s skupno težo 17.770 kg. Dve tretjini teže je bilo treba oddati za vojne namene; cerkveno predstojništvo se je odlo-čiloi da odstopi dva najtežja, ki tehtata 8120 kg in ЗФЗО kg. Ostalo je torej še pet manjših zvonov, »Tak šparamo petrol.« »Novine« ogrskih Slovencev opisujejo pod naslovom Pri peči«, kako si pomagajo naši ogrski rodni bratje, ko jim primanjkuje svetiva.j Mi vaščani« — tako pravijo — »se držimo stiare navade, po Kristusu udomačene: imej vsakega za brata svojega, posebno pa sosede. Če se veselimo, ali žalostimo, nismo sami; sosedje z nami drže, z nami jočejo, z 'nami se vesele. Pravtako je s posvetom. En večer se pri eni hiši spravimo vkup jjri posvetovanju, drugi dan pri drugi, zraven pa opravimo delo hiše, doma pri nas je pa tema. Deca in bolehavi spe, mi močnejši pa delamo. Tu svetimo, v drugih hišah je pa trnica, ,Tak šparamo petrol ..,' K peči sedemo, delamo, se pogovarjamo, popevamo, nazadnje pa zmolimo sveti rožnivenec za naše vojake in vse pokojne ter gremo z mirno vestjo spat vsak na svoj dom.« Iz malega.., V Nenreiji so lani zbrali 120.000 ton sadjevih pešk ter napravili 5000 hektolitrov prav dobrega jedilnega olja. — Koliko pešk gre pri nas vsako leto 1 nič in izgubo! Zvonove iz vlitega jekla imajo marsikje v Nemčiji. Glas takih zvonov ni posebno zveneč in prijeten, marveč precej rezek. Zadnji čas se je osnovala v Bohu-mu na Vesifalskem nova tvrdka za izdelovanje jeklenega zvonila. Skager-Rack zamrznjen. Morje med Oansko in Norveško, imenovano preliv Skager-Rack, je popolnoma zamrznilo, kar s kurjävo in-hrano je sila naporno. Včasih pridejo • transporti že " skord? Vrha; pa se pridrvi-vihra ali sneženi plaž, ki vse odnese in pokoplje v beli snegrM^rsikdo je že vzdihnil, da bi se raje vojskoval v Galiciji, kakor r>a v tej neprestani'zimi, da bi se vsaj reklo, čc bi .padel, »naj mu bo žemljica lahka«! Tako minevajo tukaj dnevi drug za drugim; neznani so nam pravniki, neznane nedelje. Ne sliši se glas milega zvona;...le ■ ponoči ali v megli pozvoni včasih stotnij-ska straža (v megli), v znamenje,- da prihaja sovražnik, Kadar nas nadlegujejo havbice, mine, ali pa ledena burja, se držimo vsi skupaj bolj kislo. Kadar je pa mirno, si kuhamo sladni čaj, Lahi pa polento. Srčne pozdrave pošiljamo staršem, vsem domačim, bralcem «Domoljuba«, vsem Slovencem in Slovenkam podpisani kranjski, štajerski in primorski fantje in možje, prideljeni tirolskim strelcem: Štem-pihar Martin, Dole pri Litiji; Wisijak Jožef, Maribor; Žibert Matija, Raka na Dol, (Vsi pri strojnici.) — Fantje od stotnije: , Ostanek Janez, Čatež na Dol.; Valent Jožef, Zagorje ob Savi; Perme Franc, Vidmar Matevž, Cajhen Janez, Karlin Alojzij — Gorenjci; Avguštin Franc, Jenič Janez, Dolenjca; Ucmar Jožef, Semič; Zupan Fr., Dole pri Litiji; Žbonc Leopold, Krašovec Rudolf, Može Ivan — istrani; Duron Jan., Vipava; Prelogar Jože, Trst; Zadravec J., Štaj.; Iljaš Franc, Brežice; Banko Alojzij, Vipava; Banič Alojzij, Raka; Lavrič Jož., Dol.; Zupin Janez, Zagorje ob Savi; Pun-gračič Fr,, Poljane; podlovca Ažman Leopold, Golob Fr,, Jesenice; četov. Skvarča Fr.,, Primorsko. Naši boji na višavah. Slavno uredništvo »Domoljuba«! Dovoli mi, predragi »Domoljub«, da se še enkrat oglasim v letošnjem letu, drugače bi utegnil kdo misliti, da sem zmrznil. Popisal bi rad, kakšno življenje imamo po teh visokih primorskih snežnikih. Najprvo hočem omeniti, kakšno vojno smo imeli v mesecu septembru t. 1. Nahajamo se nu •precej visokem vrhu in smo le nekaj korc-kov oddaljeni od sovražnika, ki so se mu Je večkrat-sline cedile po naših postojan-: kah. Hotel jih je nr vsak način zasesti in zavzeti. Že v začetku sepiembra je začel polentar polagoma razbijati naše skalovje s svojimi vsakovrstnimi topovi. Sicer je pa k nam ubežalo vsak dan nekaj sovražnih: bojazljivcev (mi stho jih imenovali »ordo-nance«); ti so nam vse povedali, kakšne namene imajo Lahi. Mi smo se pridno pripravljali za boljšo obrambo in že dne 15. septembra je začel sovražnik s tako silo streljati na naš mali prostor, da je bilo groza. Mi smo v »kaverni« (v izdolbenih votlinah) čakali, kar da pride. Ponoči je bilo malo boli mirno, a s težkim srcem smo pričakovali, kaj bo prihodnji c'an. Dne 16. seotembra popoldne ie pa začel polentar s še hujšo silo bruhati proti nam in sipati no nas zračne torpede, mine in drugo molilno snov, ki si jo je izmislila sedajna vojna verfa. Drugega ni bilo videti, kakor sam dim. Grmenje je bilo-zares grozno; m*sHl , frem, da bomo vsi gglufj!i. Pripravlieni smo 'bili na vse. Proti mraku je nekoliko pre-jcnjalo. Vedeli .smo. da bo kmalu nehotni napad. Naši hrabri branilci so skočili k obrambenemu zidu in takoj nato smo zapazili sovražnikovo premikanje. Pustili smo ga bolj v bližino. Še toliko časa mu nismo pustili. da bi zaklical »Avanti*, kajti naše drdralke, topovi in ročne granate so jih že pozdravile. Krvavo je plačal Lih svojo pohlepnost. Poizkusil je že parkrat, . tod« spoznal je, da se niti. za las ne more približati našim postojankam. Neki ranjeni loški n»dnoročnik, ki smo ga ujeli, nan je povedal, da so sovražniki več nego tritisoč težkih izstrelkov spustili zadnjih par ux pred napadom na ta mali prostor; menili so, da ni nikdo več živ na naši strani, O, kako strašno so se prevarali! Veseli «no bili, da smo tako imenitno obračunali e našimi hinavskimi sosedi, Milo.se mi je storilo pri srcu, ko sem čul po končanem bojn pesem, ki so jo zapeli naši hrabri branilci: . »Krogle tam brenčijo, fantje obležijo ie so močno ranjeni, Krogla jih je vbila, zemlja jib je skrila, prid' Marija na pomočiš Skupaj smo večinoma Slovenci in. smo vedno dobre volje. Nobena stvar nas ne rai&uri, ampak raje zapojemo. Zadnji čas je naše planine pokrila snežna odeja; mraz je tudi pritisnil, toda hvala Bogu, nam ni potreba preveč prezebati, ker nam je naše vodstvo preskrbelo razno toplo opravo. Najbolj se razveselimo, kadar nas obišče »Domoljub«, da izvemo razne novice iz domačih krajev in od številnih prijateljev na bojiščih. Pošiljam nešteto iskrenih pozdravov vsem prijateljem, znancem ter čitateljem »Domoljuba«. Vam vdani Anton Pečkaj, (preje tajnik »Katol. ižobr. društva Dol, Logatec«, Kranjsko), Obenem pošiljajo nešteto pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam z visokih primorskih planin: Četovodja Andrej Ku-rinčič s Primorskega, podlovec Fr. Smole iz Novega mesta, podlovec Franc Medved iz Ptuja, pcdlovec Jakob Banič iz Ljutomera, patr. vodja Val. Zavrl iz Kranja, Ivan Bratec, potr vodja iz Sevnice. Lovci: Gostišu Anton iz Gor. Logatca, Žušt Josip od Sv. treh Kraljev nad Logatcem, Božič Josip iz Cerknega, Mb rar Jurij iz Čreš-njevca na Štaj.. Gajšek Martin iz Vojnika; vsi pri strojni puški, . j ■"■'Nasfteki/v Morilni ogenj bruhajo topovi, sovražnik v kritje se preplašen skriva, udar granat številnih prst razr:va, zasipljejo podzemeljski se rovi., , Utihne grom. Zasekajo rogovi svoj rezki klic: Naskok! In z bajoneti, j zdrve junaki proti vražni četi, hromeč kot vihra, zmage si gotovi... Oči žare jim, roke krčevito drže v spopadu puškina kopita; udrihajo, — sovražnik ranjen pada . ^ Bojišče z ranjenci je vse pokrito, Urä, sovražna sila" je odbita! — Krvava tla — le sled so še napada. Li «barski, Gospodarske stori. Gospodarski in tržni pregled. Pomanjkanje masti v Ljubljani Na našo opombo, da je zelo čudno, kam je izginila v Ljubljani mast vseh zaklanih pre-šičev, so se nekateri popraševali, kako jc to mogoče? Toliko prešičev je bilo zaklanih in zdaj nobene masti, Napravim« kratek račun! Vsak prešič, ki se v Ljubljano pošlje, ima povprečno okoli 35 kg masti. Če se računa, da ima Ljubljana z begunci vred 70.000 prebivalcev, potem je jasno, da zadostuje 14.000 prešičev za celo leto. Če se jih je več zaklalo, potem je dokazano, da je mast na poseben način izginila; če se jih je manj, so obdolžbe prazne, V času, ko bo moral vsakdo, četudi si je z zadnjim denarjem kupil prešička, dati določeno množino masti, bi bilo treba zahtevati jasne račune o živini. S tem se bi najboliše dokazalo, če se je mesarjem s sumničenjem delala krivica. Povedalo naj bi se, koliko se je leta 1916 prešičev zaklalo v ljubljanski klavnici, in koliko je bilo zaklanih v Ljubljano pripeljanih, in koliko je bilo masti donešene. Usnja primanjkuje zdaj po celem svetu, ne le pri nas. Čudno to ni. Približno 30 milijonov vojakov je pod orožjem. Mnogi izmed njih niso pred vojsko nikdar škornjev nosili. Pri Francozih in Angležih imajo večinoma težke visoke škornje. Ko so se podplati izrabili, so jih le tnailo. podplatih; navadno se vse jfir.ee: Vrže:vNaZa[dnje- čega leta. >— Iz Indije smo pred vojsko dobivali prav močne podplate od bivolov; te živine pokoljejo na leto do 7. milijonov. Zdaj je angleška vlada prav vse kože zasegla. Tudi pri sovražnikih je usnje zelo drago postalo. — Na Dunaju so oddali za meščane okoli 11,000 kg slabšega usnja, vratnirte, konjskih podplatov in drugih ostankov. Ljudje pravijo, da s tem ne morejo izhajati. — Če bi vojska danes prenehala, ne bo pri nas dobiti veliko več usnja. Pesa. Ko bo sneg skopnel, bo treba precej za peso njive izorati. Ta rastlina ljubi dobro obdelano in globoko izorano zemljo. Za peso ni nikdar pregloboko orano in preveč pognojeno. Posebno koristi gnojnica in precej kalija. Tega bo zdaj zopet mogoče dobiti, ker je ministrstvo dovolilo, da se more tudi več kakor 200 K za umetna gnojila (za druge stvari ne) v Nemčijo poslati. 100 kg 40% kalijeve soli stane zdaj okoli 20 K brez vreče. Naročite jo kmalu, ker jo zna pozneje zaradi pomanjkanja delavcev na Nemškem zopet zmärtjkäti: Razen kalijeve šoli mora biti Angleška bramba proti letalcem. — Alarm. morajo tudi največje zaloge poiti. Nevtralne države: Norveška, Švedska, Holandska in Danska so ob izbruhu vojske prepovedale izvažati vsakoršne kože; a us^je se je tudi tam dražilo. Ko se je izvedelo, kako velike dobičke so imele tovarne, so postali ljudje še bolj razburjeni. Največ čevljev za vojake so naredili na Angle-■ škem. Velike tovarne (Northarppton, • Lei-cester in Keltering) delajo skoro samo za vojsko. Od avgusta 1914 do 31. decembra 1916 so sarno te tovarne izdelale; 21 milijonov visokih angleških škornjev, 3 mili-' jone visokih francoskih, 4 milijone visokih ruskih, 4 milijone visokih ruskih navadnih čevljev, 400.000 laških za visoke gore^, 600 000 srbskih in 6 milijonov raznih angleških za vojake, torej 40 milijonov parov le iz tega okraja. Kje pa so še vsi drugi? Na postaji Manchaster-Parkroad je veliko skladišče, ki more vsako uro 100.000 parov škornjev na fronto poslati, V. Argen-liniji je kupila angleška vlada 100 000 kož, francoska pa. prav vse, kar bodo imele klavnice-na prodaj do konca aprila teko-! tudi gnojnica in hlevski gnojna' njivi za peso, -Iiorje se zgodaj, da prst še. malo razzebe in se bolje zdrobi;vseje se pa šele koncem aprila ali začetkom maja. Prezgodnjo setev večkrat siana zamori ali jo poberejo razne žuželke in bolhe, • Razno. Zdaj imamo g a 1 i c e zadosti. Naročite jo pravočasno in zadosti, ker drugo leto bo baker dražji, če bo. vojske konec ali ne. — Ko je prišlo precej p e troleja z Romunske, se je začčla ostrejša podmorska vojska, ker so imeli čolni za-' dosti kuriva. Drugače pa zmanjkuje petroleja po celi Evropi. Naši sovražniki so ga dobivali iz Amerike, ker ga razen Rusije skoraj nič nimajo. Zdaj je ta uvoz deloma ustavljen. — Ko so Amerikanci zvedeli za poostreno vojsko na morju, je žito prve dni padlo za 2 do 3 K pri 100 kg. Noben pa rad ne izgubi pri svojem blagu. Precej drugi dan so prišle brzojavke, da so žitne setve-vsled mraza veliko škodo trpele; pričakovati je slabe žetve. Cene so se zopet dvignile, čeprav ne na prejšnjo višino. Si že znajo pomagati — Vrednost vseh trgovskih' ladij, ki so jih Nemci z nami vred med vojsko izgubili, vštevši še vse ladje, ki jih imajo Nemci v ameriških pristaniščih, se ceni na 800 miliionov kron. Sovražnih izgub je desetkrat več. En kubični me i er ladjinega prostora je veljal pred vojsk® 150—200 K, zdaj 1000—1400 K. Kubični meter prostornine se imenuje tona. Nese pa tona 1500 kg blaga. Tudi za sovražnike je .vojska silno draga. Na Laškem so imeli še pred vojno premalo lesa. Razen vseh vojnih potrebščin je oritisnila v deželi še huda zinia. Ljudje nimajo skoro uikjer peči P9 sobah. Zebe jih, da se kar tresejo. Zdaj jim manjka kuriva še za navadno kuho/ V južni Italiji so začeli sekati oljikina drevesa in murbe. Vlada je morala sekanje teh potrebnih dreves strogo prepovedati. Tudi sladkorja na Laškem vedno bolj primanjkuje. Le H-mon in pomaranč imajo zadosti. Najboljša in najisiguraejša pi-ilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4"/o .brez kakega odbitka, ШШ ure oi Motrcifo UepeltiiHL GIgjj Inserat! Za naše gospodinje. Jajca v soli se drže bolj-in ostanejo bolj okusna, käkör če stoje v apnu ali- v vodni strdini (Wasserglas). Najboljša priprava je visok lonec; dno pokrij s soljo, in sicer za 4 prste visoko, nato položi vanjo jajca z vrhom. Dotikati se ne smejo. Nato nasuj zopet soli in devaj vrsto na vrsto. Slan kamen (ribana sol) je boljši od morske soli, ker je bolj suh. Namest.o lonca je dober tudi lesen zabojček, ki ga pokriješ poprej s čistim papirjem. Češpljev »mus«. Operi suhe češplje in zalij z mrzlo vodo, da se namakajo tako dve uri; potem jih pristavi in pusti pol ure pri ognju, ne da bi zavrele. Nato razparaj češplje; koščice z vodo kuhaj lp minut, zlfj vodo skozi sito na češplje, daj malo sladkorja in kuhaj 20 minut,. T^ i^ešpljev mus je dobra maža za kruh, se dr?i, dplg° imf boljši okus, nego mezga iz svežih češpelj. Vojna črna torta. Raztepijufnenjak na sedmih žlicah mleka, vmejaj jsedem žlic dobre črne kave (kakao ali čokolade), 30 delt sladkorja, žjičko sladke skorje in žličko žbic; .dalje vzemi malo limonove ali jabolčne. lupimce, malo mandeljev, če jih imaš pri roki, sicer je dobro tudi brez njih, vmešaj polagoma še 28 dek črne moke, ob koncu mešanja pa še sneg beljaka in kväsni «2 prašek. Nato raztegni po namazani pekači in peci pri zmerni vročini. (Kdor premore in dene malo ruma, bo imel še boljše pecivo.) Peče naj se dobrih 15 minut, raz-* Teže, ko se ohladi. Maža za krah. Sicer je zdaj najbolj črn kruh dober brez namafe, ali ker je kruha malo, zaleže maža za kos kruha. Zelo okusen in dober kup je maža iz pese. Peso skuhaj, pretlači, vmešaj kisa, popra in ku-mme; s tem namaži. — Namakaj slanik čez noč, očedi ga in odstrani koščice; razsek-Ijaj, zmešaj z žlico kislega mleka ali smetane in namaži. — Skuhaj posušenih hrušk ali češpelj; razsekaj, zmešaj s kuhanim rumenim korenjem in namaži. — Surove posušene češplje tfo zdtäVJlö za žejo in za lakoto, zato so prav pripravno darilo vojakom. Za pošiljanje v vojsko je treba izlu-Soiti koščice, da gre več v zavoj. Ena krogla, eno pismo. . -.....Zal kot njža v zlatem maju, lep in mil kot sen krasan; —r ena krogla, drobna krogla, kras ta strt je, v vek končan! ' Pride pismo s črnim robom: ' »Dekle, ženina ni več!« —• Eno pismo, drobno pismo, up je strt, vsa sreča preč! - Vide. HH "Listek HB Divfa Barbka. j (Bo žen a Nžmcova, — Posl, A. Z.) ''" (Konec.) »Kaj ni v vasi nikogar razen očeta, ki bi te bil brani! ali zagovarjal?« je vprašal hkrati lovec. Razen Lizike in očeta nikogar. Oče so prišli k meni, Lizika ni mogla priti; drugega pa nimam, ki bi se zame brigal. In ti, no ja!« je djala, gledajoč zvestemu psu v oči. »Vsakdo se boji, približati se po noči pokopališču,« je še pristavila, »Strmim nad tvojim pogumom, kakor sem prej strmel nad tvojo močjo. Kolikrat sem že o tebi pripovedoval svoji materi,« je pristavil lovec. »Ali imate še mamico, gospod?« je vprašala Вагђјсд гаијШј^. »Da,,. dohro >staro' "rtiamtco! Stanujeva skupaj visoko na planini, dobro uro boda odtod v logarski hiši Jaz sem graščinski gozdar. Moja mati si želi pomoči; rada b\, me videla srečnega. Nikjer nisem našel ženske, kajjršne bi si želel, dokler nisem tebe zagledal. Barbka, jaz ne ljubim veliko besedi. Od takrat šem se zate zanimal, ko sem te prvič videL Jaz sem te dodobra spoznal in ako ti dpzdaj njsem ničesar rekel, se je to zgodilo radi tega, ker te nisem maral begati in motiti. Zdaj pa vse veš; povej ^udi ti, ali hočeš biti moja žena, — tV Vestcu sedaj ne boš mogla več ostati; 52 vzemi tedaj, kar imaš, pa se preseli z očetom k nam, kjer te bodo vsi ljudje ljubili.« Barbka je stala, kakor bi biia začarana; še izpregovoriti ni mogla. Lovec ni vedel, kako naj si to pojasni; ali hoteč izvedeti resnico — četudi bi bila zanj neprijetna — je še enkrat vprašal, če hoče biti njegova žena. Tu se je dekle milo razjokalo in reklo: »Moj Bog, ali je res, kar govorite?« — Lovec ji je vnovič potrdi' z besedo ter ji ponudil roko. Še-le potem si je upala priznati, da bi ji bilo to všeč, ako bi bil tudi oče zadovoljen. Ko sta se tako sporazumela, sta šla vun, pokleknila aa grob k Jakcu. Lovec reče slovesno: »Poznate me, Jakec; veste, da lahko ženo preskrbim. Ali nobena mi doslej ni bila po godu, dokler nisem zazrl vaše hčerke. Ravnokar sva se dogovorila z Barbko, ki sem si jo izvolil za družico v življenju. Dajte nama tedaj tudi na materinem gro-i bu svoj očetovski blagoslov. Na pokopališču se zaroka še izlepa ni sklenila; naj; se pa najina, saj je tu posvečena zemlja, in ljubi Bog nama je še bliže, kot drugod.« Jakec ni popraševal, kako je dd tega prišlo. Prekrižal je oba na čelu in ju blagoslovil, "Kako se je začudil cerkovnik, ko je odzvonil dan in prišel po Barbko, a jo je našel v mrtvašnici v družbi z očetom in gozdarjem, ki se mu je takoj predstavil kot ženin. Še bolj so pa strmeii v župni-šču in po vasi, ko se je o tem izvedelo. Ljudje so pričakovali, Bog ve, kako bo Barbka skrušena, kako bo ponižana, a lej — vrnila se je kot nevesta in še takega moža je dobila! Izlepa ljudem ni šlo v glavo, da se more divja Barbka komu priljubiti, a zgodilo se je tako!« Ta ima res pasjo srečo!« so si šepetala dekleta. Veliko, resnično veselje pa je uživala Lizika, ko ji-je Barbka pripeljala svojega ženina. »Lej, Barbka, ljubi Bog ti je plačal uslugo, ki si jo meni izkazala in ki si zaradi tega toli trpela. Jaz sem vedela, da tudi ti najdeš človeka, ki te bo osrečil. Gospod gozdar, le radi jo imejte, saj to docela zasluži!« Po teh besedah se obrne k lovcu, mu ponudi roko in mu iskreno čestita. Lovec bi bil rad vzel Barbko in očeta takoj proč; ali to vendar ni šlo tako hitro, in Pepca ni ppstila, da bi Barbka odšla pred poroko. Barbki je bilo pač najbolj žal za Liziko. Ali koj drugi dan je došlo gospodu župniku pismo iz Prage, v katerem praška tetica piše, da izroča vse svoje premoženje Liziki s pogojem, da vzame v zakon onega mladega zdravnika, ki 'je njo ozdravil. Naj jo gospod župnik vpraša, ali hoče ali ne. Zraven je bil še priložen lističi za Liziko, poln najlepših pozdravov od pra-' škega ženina. Sedaj ni imela Barbka nobene želje več. Pred poroko so se z Barbkp spravili vsi ljudje, celo cerkovnica ji je želela srečo !n ji je izročila listek od Jožka, Lizika ga je Barbki prebrala. V listu naznanja, da rad izpolni željo- svojih staršev, če se Barbka omoži. Par tednov pozneje je pripravila Pep-■ea Barbki lepo gostijo. Tudi stara loVčeva mamica je prišla na svatovščino, potem je pa vsa srečna odpeljala na domačijo za- željeno mlado gospodinjo, ki se je nanjo že dolgo Veselila. Jakec je šel z/njimj. Ko je lOvec Vodil svojo mlado ženko po hiši in jo pripeljal v družinsko sobo, sname suh venček, ki je visel Па steni in zaktiče: »Ali ga poznaš, -Barbka?« BU je tisti venec, ki je obtičal ria vrbi ob kresnem jutru. Tedenska pratika. Četrtek, 22. febr.: Stolica sv. Petra v Antiohiji. — Sv. Marjeta Kortonska, spokornica. (t 1297.) . P e t e k , 23. f e b r.: Sv. Peter Damijan, škof. (j 1072.) — Sv. Seren, muč. (t 307.) — Sv. Romana. Sobota, 24. febr.: Sv. Matija, ap. Nedelja, 25, lebr., 1, postna: Evangelij opisuje, kako je bil Jezus od hudobnega duha skušan, — God sv. Valburge, opatinje. (f 779.) Ponedeljek, 26. febr.: Sv. Porfirij, ' škof. (f 421.) — Sv. Nestor, škof. Torek, 27. febr.: Sv. Adelajda, opati-nja. (t 1015.) — Sv. Leander, škof. (t 597.) Sreda — kvatrna, 28. febr.: Sv, Roman, opat. (t 460.) — Sv. Jožef iz Leonise. (f 1612.) * * *; Solnce vzhaja ob 6. u. 53 n,, zahaja ob 5. u, 34 min. Lune prvi krajec 28, febr. ob 5. u. 43 m, zv„ * * Sv. Valburga. Valburga pripada takorekoč svetniški rodbini, kajti njen oče, kralj Rihard, pa tudi dva brata Vilibald in Vunibald uživata svetniško čast. Vzgojena je bila v Vimbor-nu na Angleškem. Njena mati Vuna je bila sestra sv. 'Bonifacija, apostola Nemcev. Ker sta oba brata Vilibald in Vunibald pomagala svojemu stricu pri apostolskem delovanju v Nemčiji, je bila tudi Valburga pozvana, naj se udeležuje zveličavnega dela med Nemci. Z voljnim srcem in podjetnim duhom je zapustila kraljeva hči domačo deželo Anglijo ter se podala v tujino s 30, tovari-šicami. Komaj so odrinile od obrežja in do-šle na odprto morje, nastane silen vihar, da je bila ladja v resni nevarnosti. V zaupljivi molitvi dviga Valburga svoje deviške roke proti nebu, dočim so druge tovarišice strahu trepetale. V nekaj minutah se je vihar polegel. V Majncü se je sešla pri sv. Bonifaciju z bratom Vilibaldom, ki jo je solznih oči pozdravil. Nato se je podala najprej na Tu-rinško k starejšemu bratu Vunibaldu, ki je. zanjo in za tovarišice njene dal sezidati velik samostan. V oskrbi modre Valburge se je samostansko življenje vzorno uredilo. Pozneje se je preselila kot opatinja v Hei-denheim. Vsi podložni in vsi, ki so jo poznali so jo spoštovali in ljubili. Da je bila tega spoštovanja vredna, je Bog izpričal s čudeži, ki so se godili na njeno priprošnjo že v življenju njenem. Nekoč je čula Valburga ponoči pri neki smrtnonevarno bolni deklici ter neprestano molila. Zjutraj je bila tako srečna, da je izročila deklico staršem popolnoma zdravo. . Kot opatinja je delovala do smrti — celih 20 "let. Pokopana je v mestu Ajhstet, kjer še danes v dneh med 12. okt, in 25. lebr. (prenos njenih svetinj in dan smrti) kaplja- od njenih sv, ostankov zdravilno olje. -■-- Bolečin« y ndih odstranfajo vribavanja s Fel-lerjevim bol lajšajočim rastlinskim csenčnim flui-dom z znamko »Elsa-fluid«. Isti prodre skozi kožo, prežene bol povzročujoče, prehladilne strupe, ker oživlja bolečine. Predvojne cene,- 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, trg Elsa št. 16, Hrvatsko. — To izborno sredstvo se ne more z ničemur nadomestiti in bi ga torej ne smelo manjkati v nobeni hiši. Tudi Fellerjeve milo odvajalne »Elsa-kroglice« 6 škatlic za 4 K 40 vin, so dobre. (eb) To in ono. Žena padlemu soprogu, Го, »Domoljub«, te prosim: bolest objavi, ki jo nosim, ker padel ljubi mož je moj, ki bil je zvest prijatelj tvoj. Z njim izgubila sva oba; ti stalnega naročnika, jaz zvestega moža. — So res li v mrtvili vrsto dejali tudi tvojo krsto? So res li, dragi biser moj, zaprli grob že nad teboj?... Edinca ste mi vzeli; kdaj rana se zaceli?... Gorja premnogo si prestal. Za carja si se vojskoval na jugu, severju; povsod okusil si nebroj nezgod. Zdaj venec zmage te krasi; oj, dobro srce, blagor tli Ostala meni je posest: število otročičev šest, ki majhni, nežni še so vsi; o Bog, pa se mi to zgodi! I i Zdaj vsak? je zame tužen dan. četudi, je še tak' krasan. Ö Bog, ti mi pomagaj zdaj, daj milost mi, da vztrajam vsajl M. Malavašič, Temna slika s Francoskega. Ker je na Francoskem vsako leto manj rojstev, so jeli zmajevati t glavami tudi državniki, zlasti ko vidijo, koliko j izgub jim je prizadejala sedanja vojska. Ali bo Francija izumrla? Drugega sveta jim poslanec Hennessy, ki mu jc bilo naročeno, naj to vprašanje proučuje ni mogel dati, kakor da naj država po vojski skrbi za nove naseljence, ali pa na) plačuje premije ob rojstvu otrok. Namesto da bi skrbeli za krščansko življenje ter uravnali svoje razmere po naukih božjih in po naukih sv. Cerkve, si pa hočejo z denarjem pomagati. Slepa Francija! — Toda glejmo, kakšne posledice imajo take premije! List »Oeure« poroča: "Neki veliki podjetnik je plačeval nagrade «vojim delavcem za vsakega novorojenega otroka. . Znesek je bil za vsako rojstvo v isti družini večji, ■ Nekoč se je hotel ta dobrotnik svojih delavcev , prepričati o sreči po delavskih.družinah. Gre naj-i prej k družini, ki je prejela že 11 premij; zadnja ; je znašala .1000 frankov. Ohložer, z darili v naročju I pride po peterih stopnicah v sobo, polno dima in alkoholnega duha, Od številne družine najde samo očeta in mater. »Kje so otroci,« vpraša tovarnar. Najstarejši je bil v gluhonemnici; drugega že par dni ni bilo domov. Morda ga je zopet božjast vrgla kje na ulici. Obe hčerki sta pe potepali po ulicah; z njima ni nič pametnega doseči. Trije otroci so ležali v bolnišnici, polni bizgavk, uljes in oteklin; ; trije so že na pokopališču. Kar se tiče najmlajšega, so pač n;cja rojstvo malo preveč globoko »praznovali in ga nekoliko preveč zalili, zato je hotela nesreča, da je otroče padlo s postelje na tla in si razbilo črepinjo. Prijatelj delavstva, je trepetal same nevolji.' »Zločinecl« je zaklical delavcu, ki se mu je videlo, da ga je alkohol skorajda uničil. Ves razdražen vsled tega presenečenja po-stoji nazaj grede na stopnicah, da je še ujel na ušesa besede, ki jih je govoril delavec svoji ženi: »Ta gospoda tudi nikoli ne ve, kaj hoče. To imamo od tega, ker smo jim hoteli ustreči.« Izobčenje izdajalce Venizelosa. Nedavno so v Atenah na svečan način izobčili iz grške cerkve in zavrgli izdajalca domovine znanega Venizelosa. O tem pišejo časopisi: Ves obred se je izvršil ob silno veliki množici ljudstva na Marsovem trgu v Atenah. Najprej so sežgali podobo Venizelosovo. Pri tettl je zaklical neki mož: »Smrt izdajalcu in vsem njegovim tovarišem!« ter vrgel na kup pepela velik kamen, nakar je jelo padati kamenje od vseh strani, da ga je bilo cel kup. Nfekateri so prišli celo z marmornatimi ploščami, ki so imele razne zaničljivc napise — v trajno svarilo vsem bodočim rodovom. Nato je prikorakala grška duhovščina s svojim pravoslavnim škofom, ki ga je množica hrupno pozdravila. Škof se poda h kupu kamenja na vzvišen prostor ter zaluča z zaničevanjem na obrazu kamen na kup, zraven pa zakliče: »Bodi izobčen Elevterlj Venizelos, izdajalec kralja in domovine!« Tudi drugi duhovniki so se približali in prav tako naredili. Zdaj se dvigne mlad duhovnik s črno brado, stegne roki in zavpije: »Anatema (izobčen bodil). Proč z izdajalceml Bodi proklet v življenju in .smrti.« — Holandski list Courant pripomni: »Zdelo se je, da ne bo ne konca ne kraja silnega ogorčenja in ostrih obsodb, ki so odmevale po ulicah. Razburjenje med množico se Sc dolgo po tem dogodku ni poleglo.« — Venizelos je t&ko izbrisan iz grške zgodovine. Nezmoilfivi lekarnar, :>Figaro« opisuje naslednji slučaj: Divizija je bila prestavljena v zaledje, (la se odpočije. Preden je bilo kosilo, se pripelje vojak-kolesar lepo izpočit pred častniški zbor ter čaka naročil za časopise, ki jili donaäa iz bližnjega mesta. Tirno na kolo in v kratkem je bil že na določenem mestu. Sedaj poteprne papir iz žepa, da bi si nakupil zaželjenih časopisov. Toda pisava je bila docela nečitljiva,, tako da si ni znal pomagati. Kaj storiti? Tu mu pade oko na lekarno, da lekarnarju r.apisnik v roke in pravi: »Prosim, i gospod. ali znate tolo brati?« — Lekarnar mora. že vsled poklica znati brati vsako, četudi Se tako poS ved rano in površno zdravniško pisavo. Brez obotavljanja vzame papir v roke. Pogleda, izgine v stranski prostor in čez par trenutkov pritrese v lep papir zavito stekleničko, ki jo ponudi vojaku z besedami: »Kajne, da sem bil hitro gotovi Kno krono 50 vinarjev prosim I« Za razvedrilo. Preveč-naravnost. »Sram te bodi,« pravi učf«1 telj Koritarjevemu Karlčku; »ko sem bil jaz tolik®1 star kot si ti zdaj, sem znal že popolnoma gladk», brati.« — Karel: »Ste pa imeli boljšega učite1 ja,f ^ Izprememba. Ona: »Danes s: pa prav zgovoren, Jože; prej si bil že ves teden tako mrzel, ka. kor da bi bilo srce zledenelo,« — On: »Tega je bilo krivo tvoie hladno vedenje. Danes sem ga pai v veseli družbi nekaj kozarcev izpil in srce se je — otajalo,« Pfostoumen odgovor. Gospodinja (novi uslužbenki): »Ali si že dala zlaticam (zlate ribice v ste. klenih posodah) 3veže vode?« — Deklica., »O ne,,t saj še prejšnje niso spile.«, , 1 Primeren nasvet: Berač: »Prosim za mal dar božji.« — Gospod graščak: »Nimam sam nič.« Berač: »Tako? No, no, potem pa pejdite prosit kakor jaz.« < Najnovejše. Važni »ikrepL Na mednarodnem shodu odličnih katoliških zastopnikov v Curihu se je osnovala mednarodna katoliška unija (združenje). Avstrijo zastopajo v odboru dr. Hruban, dr. Mataja in dr. Šusteršič. V načelstvu so sami katoliški prvaki iz nevtralne Švice. V doglednem času bo sklican nov posvet, h kateremu bodo povabljeni' tudi katoličani sovražnih držav. — Pomenljiva je adresa, ki je bila iz Curiha poslana sv. očetu v Rim. Objavil jo bo najprej vatikanski list, — Glede razvoja in uspeha podmorske akcije je bila sodba med zbo-rovalci najboljša, Trbiž obstreljevan. Italijansko topnV štvo se je zadnje dni zganilo tudi na odsekih bojne črte v koroških gorah. Trbiž je bil večkrat obstreljevan. Najlepše pozdrave iz ledene Galicije pošilja vsem znanim in-neznanim prijateljem in prijateljicam poročnik Jože Barks, I. R. 70/3. Feldpost 632. Vprašanja in odgovoril. ; J. M. -— Dol. Logatec. Kader omenjenega poljskega topništva je zdaj v Mariboru. Gdč. M, G. — Štajersko. Smo podrezali. Reklo se je, da so Vam Pr. poezij'e poslali že koncem nov. 1916 ter pozneje tudi opozorili na račun. Moralo se je pač oboje izgubiti, kar se v sedanjem vojnem času večkrat pripeti. »Knjiga o lepem vedenju« izide v kratkem, in sicer v popravljenem in predelanem natisu. Medvedove poezije (I, zv.) sc» pošle. M. J. — Št. Vid n. Lj.: O semenih (tudi ko,-renjskem) najdete v vsaki številki »Domoljuba« «a» serat na predzadnji strani. j LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 14. febr.s 5. 24. 65. 7. 52, Line, 17. febr.: 38. 51. 42. 12, 81. Domoljub 1917 SKRIVALNICA., Čedno kožo obraza i" ;'ok opazujemo pr'. innoL-ii; limleb. Za .zdravju-colegu tc'.egajclcpa, belninnieiikakožajako potrebna, ker Hämo ßietdCä'tii mehkoba kože omogoilanciiio.teiio di I u kanje, l-en obrazlp lepe roj: ^лсеЧ» , /w. keeplohiinpruvtjdцаdruge /T ' Ijridi ugoilAi iitiš, dttä'uf J ljudem no ugajajo obrazi, ШШу Ski jib (ка/.е. eolčno pege, wärasvv ogrci, madeži, rdečica i. dr. лШМ ШМ)гАл /Pt Nada je pa, kar јч, jako ^ \ '///! važno, motijo to neöistoto № koZe dihanje, kar.tiidi na za vai'sl.vo in^za nego № : \-^-јУ no. po ni a do za obraz »ШлЗсШ/Р'7 znr.nilio ,,Elza", ki slano nt^&Lv" '^ r.ine prosto G K). V iius- ј^ШјЈш^ј^д škodljivimi leiotilniini are- - f^^^^^lj ilstvi je. ta docela licškod- (^i-lffld ^I)'4 toče kožo, obvarujo kožo ^l/ffi&SEW^tpred soJiičnini pikom, soln-4 • МШШ Cninti pegami. odstVani o- ЧлтПмФ»«'IrimAv Ц fi-slukrat fiitoduivrprn te: №L l 4 jMlu Л v mita vzemite za obrkz Fol d - K) ali Ke llerj e vo jefltflQK? in. toaletni n.nii.valni llv. To so predvojne ecnc. in razno drugo blago dob« trgovci, apro-: vizacije in vojni dobavitelji najbolje po toni trgovske ngenture J. STREßKEB Volšberg, Koroško, glavno zastop. raznih tvrdk. Radi družinskih razmerje takoj na prodaj nova žaga na bencin tik kolodvora v Novem mes'ui, obstoječa iz dveh navudnih in ene okrožne žage, z lepiin stanovanjem za gospodarja, zidanim hlevom, velikim skladiščem, lepim vrtom in njivo s potrebnimi dovožnimi potami, ter k takojšnemu obratu potrebnimi vozovi in vsem žagarskim orodjem. Posestvo jc popolnoma ograjeno. Ogled ali pismena vprašanja: 420 L Kimstl, žage iu lesna Inčiustrija, Novomesto, Kai slika ta ti predočuje? V pečevju strmem tam stoluje kot grad mog(»;cn mlin ob vodi. mrzli sred skalin. Pa, kje lastnik je? Kje stoji? Kaj, če ob vodi se hladi? Priporočam trpežno, cene prikupna oblika, iz črnega govejega usnja z lesenim podplatom. Na željo pošljem cenik. Solidni dobro uveden, zastopniki se sprejmo. 308 Rudolf Foukal Kinov-Jögerndr.tS, äystr. Sleziga, Kažipot na izbiro šol in poklicev z dodatkom o notranjem ustroju najvažnejših šol. (64 strani.) Sestavil c, kr. profesor Franc Jeran. Dosedaj se je mislilo, da si le gimnazijec in realec lahko izbirata dobro -službo, novejši čas nam je' pa j>okaza}, da si tudi dijak, ki tu ne more naprei, lahko pomaga do srečnega poklica. Knjižica riam pokaže, kam si lahko pomaga učenec z ljudsko izobrazbo, kam oni z nekaj razredi srednjih šol, kam maturant itd. Našteva nam trgovske, poljüdeljske in obrtne šole cd najnižje do najvišje stopinje. Ker riam pisatelj pokaže tudi ustroj posameznih "šol, preudarimo prav lahko, za katero šok) bi, imel naš učenec ljubljenec največ veselja in mu tako pomagamo do isrečtte bodočnosti; Dobi se v Katoliški Bukvami v" Ljubljani s poštnino vred za SO vin. «Knjige katoličkog života.« Izdaje: ctr. Štjepap Markulin (Zagreb, Kurelčeva «lica broj 3.) Izšla Je- (v hrvatskem jeziku) pVva knjiga "te nameravane zbirke in sicer žlvptopis" velikega francoskega organizatorja, Fi libe^a V£au-a, tVor^ v mestu Ш1е'(1;б?9^—1905), ki jo, je iz. francoščine prestavil o. Miroslav Varimo D. J. Po po-žti 2-ХЉтр;...^«--' : ..... Razširja te Edini slovenski zavoa brez tujega kapitala jo: Ш0 VZAJEMNA ZRVRHOVRLifiiCFL proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: t. raznovrstno izdelano stavbe kakor tudi stavbo mod caeom zgradbo, 2. vso premično blago, mobilijo. polskc orodjo. strojo. živino zvonove m onako, 3. vso potiske pri-delko, žita ш krmo. 4. zvonove proti preloiinu 6 spreicmu ludi zavarovanja na živlienje. oziroma doživetio m druge kombinacijo in proti ličzgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor .tudi posamezno osebe za deželno nižieavetriteko zavarovalnico; ott katero trna tudi rložoini odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad in udnlne, kl so znašale I. 1012 K 073.36i4t so poskočile koncem 1. 1813 na K 736.147,17. 'Jodai, činivofio ziininian.jo za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad Ponudbo In pojasnila dajo ravnateljstvo, plavno poverjeniitvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh larali nastavljeni poverjeniki. Cono primerno, liitra cenitev m takojšnjo izplačilo. Dijamantl za rezanje stekla za steklarje in domačo rabe. Št. I za s.eklo v oknih K 3-60. — Št, 2 za nav. močno steklo K 6-30. - Št. 3 za vse vrsto brusenoga stekla K 8*10. — St. 4 za močno britšono steklo, neobdelano. 111 za zrcala K 11'70. 1'ovzetjo 56 vinar več. Za reclno ir. solidno blago iamči JAN 0НОЈЛОН, drožerlja pri angelu, BRNO B41 Morava. Kttpftft se — ' 42! dva mlinska črna kamna, Ponudbe na Martina Ro/efc, mlinar. Dol Ča'ež pod Zapiazom pošta Velika Loka. Sprejme se v stalno službo zanesljiv, vojaščine TSSSr" mlinar plačn dobra; po .^)oaotittOK|riifi rtOs:.oyfiru Pri-|žtve z'ojpiSoin Osebnosti, sposobnosti, in^zatite-»ami na Ivan KoslSa, mlinar lidvlt pri 'Kranju. ..fti»ioV"ži nif'olÖlW:' JAN {.ROLICH. drožerlia pri nnjelu, Brnit 641, Morava, Hdino dobri In solidni stroji so suiik „Gritzner" in „Afrana" Prednosti • krogi jičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Poyk o vezenju in krpanju brezplačno v hiSi. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu Iranč. mostu, 3. hiša za vodo. Wletnci earunciia. Deteljno seme, suhe gobe, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, kakor tudi prrzne vreče kupuje Sever & Utbanič, L: 1&C4 (Češko.) Nik,'l ali jok I. uro na sidro K ti -. 7'-. b'-. Vojno-spomin. nikln. ali jekl. uro K u -', 12' ; urmadno radij. uro i/, niklja ali jekla K 12. Masiv. srebrno Roskopt ronioiir. uro s sidr. K t»-, 20 - Budilko, stensko tire v veliki igbori po uiültto cenah. :t letno pismeno .jamstvo. - PQfiiljti po povzetju Znin. dovolj.ali denarnazaj. Ustanovljeno leta 1663. Ustanovljeno leta 18P3. svoje trgovine ižCem v nakup rabljeno a dobro ohranjeno National-re-gistrirno blagajno. Ponudbe na: H. Schindler, Dunaj VI. Slrohmayer-fjasse 7. reg.strovann zadruga z оте;вг..т jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačiife iz svojega, Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne limnilnice. Dobri brivski in lasestrižni aparati iK-^1.0 britev Iz srebro-.ekla K ja 5-50, 1, 5; var-,,л 6 uostni brivski J jS a aratt, poitikl. AS K 3, 5; zn .Peron R Jekt4 s 6 rezili f-m. K 16; 20; dvOrez. Ift res. rezila tucal Ifflk K 5, fi. ti™ 'iiž--c*1 D Zai- . i dovoljet.. д JJ uliduiarnazaj.Po- 4 if 5iljapopovzcijua>i' \ II predplačilne,lil kr. JSjjk dvorni založ. JHN ЛШд КОШЈЛи, izvoz- V na tvrdka, ilrii:: St. 17jI, Češko. 112 ЈдајВг ^ Ш Van, iy '-j^ ^mrjffijSA plačam Vaših kurjih očea, brftöa-vlo in trde bo£6 tekom y (lili e korenino brez bolečin no odpravi RIA- BALSAB5. Cena lončltli z inmslvo-llim pismom K 1*50, 3 lončki K 4' , 0 1ош-kov K O-60. Кешепу Kriechau (Kctsfia)I., postni predal t in Ogrsko. 100.000 zabvalmc. psa !■ .ч^» »t»r, iiuL'wiiiii um i »рап;п. „nocs" pf^-y** \ ЈЗРЈп hijsa bol pri votlih zobeh kakor tudi УиГГиЧ I'r' »'«j"« o v rat retinal. 2olin>h bolc-Bc • Ir^s^vOTi^.u1 J cinali, Kjer so o i rekia \нп sredstva. 1'ri Bk^^-^šhu ■ rjarilj reuspehu denar na7.11 I Ceno K 1-60 ВЖ"-" t«be K 4 —, t tub K 6-50. - Nikakc zobne prhline * ei\ Snežno bele zobe dosego te /. XIIMS zobno vodo. Takojšnji učinek. «Ueno K 2, 3fttekl.Kß KF.IVENY. Koachnu 1. poöt. pr. 12-Z 18 Odrsko. i ^ Ako še niste, 1 J pošljite naročnino! f Naroča te sobotnega .Slovenca' nzgisirewana zadruga z neomejeno zsmm v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Üioge o~Fudski f-ffisojltaici" so m. š П Reгsroni zakladi znašajo okroglo poltioena uarrto naSožene, ker poso- WA I « kron 800.000-Stanje frranilnih [ilutca daie denar na uarna posestna i| A f$ U,BS ^ Ша . koncem leia 1915 na deželi in u niestife. * * » 23 ItRBllsOifOU кГОИ. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kieclit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice sc eskomptujejo najboljše. Tiskala KatolBka tiskarna. Odgovorni urednik Jožel Uostincnr, državni poslanec. Izdaja konzorcij „Domoljuba'