8 Didakta oktober 2015 KAKO LAHKO VRTEC SODELUJE S STARŠI PRI UVAJANJU OTROKA V VRTEC? / Sergeja Zemljarič, univ. dipl. pedagoginja / Vrtec Galjevica UVOD Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, obenem pa je sodelovanje vrt- ca s starši pomembno tako za otroka, starša kot strokovnega delavca vrtca. V začetnem delu prispevka zapišem, katere ključne razloge za sodelovanje med vrtcem in starši navaja OECD 1 v svojem Poročilu Starting strong: Early Childhood Education and Care (2001). Nato na kratko opišem oblike sodelova- nja med vrtcem in starši. Nadaljujem z zakonskimi in podzakonskimi akti v našem prostoru, ki opredeljujejo sodelovanje med vrtcem in starši ter v nadaljevanju predstavim še, kaj o zapisanem zasledimo v Kurikulu za vrtce (1999). V nadaljevanju s pomočjo knjige Kakovost v vrtcih (2002) ume- stim sodelovanje vrtca s starši v raven kakovosti in predstavim kazalce kako- vosti povezane s tem. V zaključnem delu prispevka predstavim sodelovanje s starši v vrtcu Galjevica, pri čemer se osredotočim na sodelovanje s starši pri uvajanju otroka v vrtec. RAZLOGI ZA SODELOVANJE MED VRTCEM IN STARŠI OECD (2001, 117) je v svojem poročilu zapisala ključne argumente za sode- lovanje med vrtcem in starši. Prvič, - starši so otrokovi prvi in primarni vzgojitelji in učitelji; - imajo pomemben vpliv tako na otrokov razvoj kot na njihov blagor; - imajo znanje in informacije o svojih otrocih. Drugič, sodelovanje staršev z vrtcem pomaga staršem - pri oblikovanju temeljev o njiho- vem spoznanju; 1 S kratico OECD (angl. Organization of Econo- mic Co-operation and Development) v prispev- ku označujem Organizacijo za ekonomsko so- delovanje in razvoj. - pri spodbujanju pozitivnih drž in vedenj pri nadaljnjem učenju otrok; - pri zagotavljanju informacij in na- svetov o predšolski vzgoji. Tretjič, lahko pomaga strokovnim delavcem - pri nadaljnjem razumevanju in zna- nju o otroku v njihovem varstvu; - pri ohranjanju dobrih odnosov med strokovnim delavcem in starši ter pri podpiranju otrokovih izku- šenj v prihodnje; - pomaga strokovnim delavcem pre- poznavati otrokove potrebe (Moo- ney in drugi 2003, 22 in 23). OBLIKE SODELOVANJA MED VRTCEM IN STARŠI Poročilo OECD (2001) je identificiralo različne oblike sodelovanja vrtca s star- ši, ki jih predstavljam v nadaljevanju. Marginalna oblika sodelovanja Pri tej obliki sodelovanja vrtca s starši ni vloženega truda s strani vrtca za sodelovanje s starši, prav tako tudi ni izdelane jasne politike za sodelovanje vrtca s starši. Formalna oblika sodelovanja Formalna oblika sodelovanja zajema roditeljske sestanke, govorilne ure, obiske strokovnega delavca vrtca na otrokovem domu, svet staršev, brošure, vrtčevske časopise, publikacije. Neformalna oblika sodelovanja Ta oblika sodelovanja je predstavljena kot neformalna srečanja med starši in strokovnimi delavci vrtca ob pri- hodu oz. odhodu otrok iz oz. v vrtec. Ta srečanja so čas, ko si lahko starši in strokovni delavci vrtca izmenjajo informacije o otroku. Omogočajo stro- kovnim delavcem opustitev njihovega programa za čas pogovora in tudi nu- dijo možnost staršem, da ostanejo in preživijo nekaj časa v vrtcu z njihovim otrokom. Participirana oblika sodelovanja Ta oblika sodelovanja vključuje starše v sam vzgojni proces. Starši se redno posvetujejo s strokovnimi delavci vrtca in so povabljeni k vključitvi v vzgojni proces (dejavnosti, izlete oz. sprehode, praznovanja). Ta oblika sodelovanja se lahko formalizira s pomočjo dogo- vorov s starši. Upravljalna oblika sodelovanja Pri tej obliki sodelovanja so starši vključeni v različne odločitve npr. o programu, upravljanju in vodenju in- stitucije, izboru strokovnega osebja in proračunu institucije. Sodelovanje vrtca s starši v luči zakonskih in podzakonskih aktov ter Kurikula za vrtce Sodelovanje vrtca s starši na sistemski ravni opredeljujejo Zakon o organiza- ciji in financiranju vzgoje in izobraže- vanja (2008) (v nadaljevanju: ZOFVI), Zakon o vrtcih (2008) (v nadaljevanju: ZOV)in Kurikulum za vrtce (1999). ZOFVI (2008) določa, da svet javne- ga vrtca sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delav- cev in trije predstavniki staršev. Med pristojnosti ravnatelja ZOFVI (2008) navaja, da ta med drugim skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditelj- ski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja). V 66. členu pa ZOFVI (2008) opredeljuje svet staršev in njegove naloge. ZOV (2008) določa, da program za predšolske otroke, ki ga izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet RS za splo- šno izobraževanje. V programu vrtca so med drugim opredeljene tudi oblike in načini sodelovanja s starši. Organi- zacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delov- nim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca. V letnem delovnem načrtu so med drugim določene oblike sodelovanja vrtca s starši (prav tam, 21 čl.). Med delovnimi obveznostmi vzgojitelja ZOV (2008) navaja tudi delo s starši. Didakta oktober 2015 9 V nadaljevanju podrobneje predstavim sodelovanje vrtca s starši, zapisano v Kurikulu za vrtce (1999). Program javnega vrtca deluje na osno- vi Kurikula za vrtce (1999). Zapise o sodelovanju vrtca s starši v tem do- kumentu najdemo v ciljih in načelih uresničevanja ciljev Kurikula za vrtce ter v poglavju otrok v vrtcu. Med cilji Kurikula za vrtce je zapisano, da naj vrtci stremijo k izboljšanju informi- ranja in sodelovanja s starši. Načelo sodelovanja s starši pa ta cilj natanč- neje opredeli, in sicer: - staršem mora biti javno dostopno pisno in ustno obvestilo o različnih ponudbah programov v vrtcu; - starši imajo pravico do sprotne iz- menjave informacij in poglobljene- ga razgovora o otroku z vzgojite- ljem in pomočnikom, s svetovalno službo; - starši imajo pravico do postopnega uvajanja otrok v različne programe vrtca; - starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, pri tem pa morajo starši upoštevati strokovno avtono- mnost vrtca; - pri stiku s starši je treba spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kultu- ro, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, na- vade in običaje, dosledno upošte- vati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; - staršem zagotoviti stalno informi- ranje ter sistematično seznanjanje z njihovimi pravicami in odgovor- nostmi (Kurikulum za vrtce 1999, 15). V poglavju otrok v vrtcu (Kurikulum za vrtce 1999; 24) je o sodelovanju s starši zapisano naslednje. Sodelovanje med vrtcem in družino je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju dru- žinske in institucionalne vzgoje. Pri odnosu med vrtcem in starši je zelo pomembna delitev odgovornosti in različnih pristojnosti. Institucija naj staršem nudi storitve, ne pa posega v njihovo sfero zasebnosti. Tako mora vrtec spoštovati kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, pre- pričanja, navade in običaje otrokovih staršev, starši pa morajo upoštevati meje svojega soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost institucije. Starši imajo pravico sodelovati pri načrto- vanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z vzgojite- ljico aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, vendar ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca. Tako se lahko ob prihodu v vrtec ali v dopoldanskem oz. popoldanskem času krajši ali daljši čas zadržijo v igralnici in se vključi- jo v različne dejavnosti v dogovoru z vzgojiteljem – in v vedenju odraslih v vrtcu je pričakovati pripravljenost za to. Še posebej je pomembno, da imajo starši pravico do postopnega uvajanja otroka v vrtec in možnost dogovora o najsprejemljivejšem načinu vklju- čevanja otroka v vrtec. Staršem mora biti vedno na voljo publikacija o vrtcu, ki vključuje vse informacije v skladu 10 Didakta oktober 2015 z zakonom in ustreznimi pravilniki. 2 Oglasne deske pred igralnico pa so na- menjene stalnemu obveščanju staršev o tem, katere dejavnosti potekajo, kako se odvija življenje v oddelku. KAKOVOST V VRTCIH IN SODELOVANJE MED VRTCEM IN STARŠI Marjanovič Umek s sodelavkami (2002, 40) opredeli tri ravni kakovosti: - Strukturna raven vključuje t.i. vho- dne kazalce kakovosti, ki opisujejo objektivne pogoje in možnosti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu (npr. velikost igralnic, razmer- je med številom odraslih in otrok na oddelek, strokovna usposoblje- nost strokovnih delavcev v vrtcu). Kazalci, ki jih opredelimo na tej ravni, so pomembni pri interpre- taciji podatkov na drugih ravneh oz. področjih kakovosti, saj je npr. izvajanje kurikula, ki je eno od 2 Pravilnik o publikaciji (1996) v 6. točki 4. čle- na določa, da mora publikacija vsebovati nači- ne povezovanja in sodelovanja s starši. področij na procesni ravni, v veliki meri povezano z vhodnimi kazalci. - Posredna raven se nanaša na su- bjektivne pogoje in možnosti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu (npr. vključenost zaposle- nih v izobraževanje, zadovoljstvo zaposlenih v vrtcu, sodelovanje vrtca s starši). Kazalci na tej ravni vključujejo odnose, v katere otrok ni neposredno vključen, vendar pa pomembno vplivajo tako na delo v vrtcu kot tudi na otroka samega. - Procesna raven vključuje kazalce, ki opisujejo načrtovani in izvedbeni kurikulum, torej vzgojni proces v najširšem smislu (npr. dejavnosti na različnih področjih kurikula, igro, socialne interakcije med otroki, med otroki in odraslimi). Kazalci na tej ravni opredeljujejo ključ- ne točke, ki v procesu predšolske vzgoje vplivajo na kakovost dela v vrtcu in se zrcalijo v otrokovem socialnem in čustvenem odzivanju, komunikaciji, vedenju, pridobiva- nju novih izkušenj. Glede na klasifikacijo kazalcev kako- vosti, zapisanih v knjigi Kakovost v vrtcih (Marjanovič Umek in drugi 2002), sodi sodelovanje med vrt- cem in starši na posredno raven kakovosti. V nadaljevanju predsta- vljam kazalce kakovosti posredne ravni, ki se navezujejo na sodelo- vanje med vrtcem in starši. Področje sodelovanja s starši zajema naslednje tri kazalce kakovosti: - kazalec: formalne oblike sodelova- nja (npr. govorilne ure, roditeljski sestanki, pisna gradiva in oglasne deska, svet staršev, predavanja za starše, prireditve za starše); - kazalec: neformalne oblike sodelo- vanja (npr. komunikacija s starši ob prihodih in odhodih otrok v vrtec oz. iz njega, nenačrtovani razgovo- ri, pikniki, izleti, delavnice za star- še ali za otroke in starše, udeležba družinskih članov pri dejavnostih vrtca); - kazalec: dejavno vključevanje star- šev v vzgojni proces (sodelovanje Didakta oktober 2015 11 staršev pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji kurikula, reševanje pro- blemov) (Marjanovič Umek in drugi 2002, 46). Iz zapisane klasifikacije kazalcev kako- vosti lahko izpeljemo, da sodi posto- pno uvajanje otroka v vrtec, o čemer teče beseda v tem prispevku, med ne- formalne oblike sodelovanja z vrtcem. SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU GALJEVICA Tako v družini kakor v vrtcu so za otroka pomembni odrasli, ki mu postavljajo zahteve, meje, pravila in ob tem upoštevajo njegove potrebe, razvojne značilnosti in individualne lastnosti. Otrok ugotavlja, kakšne so razlike, in skuša najti povezave med enim in drugim življenjskim okoljem (Publikacija vrtca Galjevica 2012, 38). Odrasli lahko le s partnerskim in vzaje- mnim sodelovanjem spoznavajo vzgoj- ne postopke v družini in v vrtcu, jih usklajujejo, ugotavljajo, kaj je najboljše za posameznega otroka, in tako sku- šajo zagotoviti, da se bo otrok v svetu odraslih počutil varnega in sprejetega. Pred vključitvijo otroka v vrtec se lahko starši o svojem otroku pogovorijo z vzgojiteljem in pomočnikom vzgoji- telja, ki bo v času bivanja otroka v vrtcu vsakodnevno skrbel za otroka. V pogovoru z vzgojiteljem si lahko iz- menjajo vse pomembne informacije o značilnostih, lastnostih in potrebah otroka ter obenem o bivanju v vrtcu in poteku uvajanja otroka v vrtec. POTEK UVAJANJA OTROK V VRTEC V VRTCU GALJEVICA Z namenom uspešne izpeljave uvajal- nega obdobja za vsakega otroka in za celotno skupino, je treba zagotoviti več pogojev. Ob skrbno načrtovanem postopnem prihajanju otrok v skupino, je potrebna tudi seznanjenost staršev z organizacijo dneva v skupini,predvsem pa s potekom uvajanja. Ko se uvajanje prične, sta otrok in starš (ali oseba, ki ga vtej vlogi nadomešča) skupaj v oddelku ves čas. V prvem obdobju uva- janja je običajna prisotnost starša in otroka v oddelku od zajtrka do kosila. V tem času je starš tisti, ki otroka vodi, ga neguje, spodbuja in varuje. Dokler mu otrok nenehno sledi, se ga oklepa, ga išče s pogledom, se strokovni delav- ki v njun odnos ne vključujeta veliko. Postopno pa otrok začenja sprejemati tudi zanj nove odrasle osebe – strokov- ne delavce v oddelku–, in tedaj ga že tudi one pestujejo, nagovarjajo in se z njim igrajo. Skupaj s staršem posku- šajo usklajevati otrokove značilnosti (njegove potrebe, spretnosti insposob- nosti, interese, značilnosti odzivanja, čas počitka, način uspavanja, navade prihranjenju, tolažbo, ki je je otrok vajen, higienske navade in drugo) z možnostmi vrtca. V drugem obdobju uvajanja navadno starš z otrokom osta- ja dlje v oddelku in ga počasi navaja na spanje po kosilu. V tretjem obdo- bju uvajanja starš začenja s postopnim zapuščanjem oddelka za nekaj minut, če otrok to sprejme. Sprva so njegovi odhodi iz igralnice zelo kratki, da otrok dobi izkušnjo, da se vedno vrne. Posto- poma pa postanejo intervali njegovih odsotnosti daljši in končno lahko pusti otroka v oddelku za več ur. Dinamika- postopnega zapuščanja otroka je seve- da pri vsakem otroku nekoliko drugač- na, saj je glavni kriterij za načrtovanje le-tega pripravljenost posameznega otroka. Njegova zmožnost, da sprejme strokovne delavce in novo okolje, pa tudi živžav in dinamiko medsebojnih odnosov med otroki. Dolgoletne izku- šnje so pokazale, da prisotnost starša v oddelku pozitivno učinkujena otroka in tudi na skupino kot celoto. Ker je v skupini prisotnih več odraslih oseb, ki so otrokom naklonjene, to omogoča senzibilnejše odzivanje na potrebeo- trok in ustreznejšo čustveno klimo v oddelku. Vsi odrasli v oddelku se z vsemi otroki pogovarjajo, se z njimi igrajo, se odzivajo na otrokove pobude po igri ali sami povabijo otroka k igri, jih pestujejo, jim pojejo. V tem proce- su so otroci tisti, ki pokažejo, koliko pozornosti potrebujejo in sprejemajo s strani drugih odraslih in vkolikšni meri dopuščajo svojim staršem, da posveča pozornost drugim otrokom. Odrasli njihove potrebe spoštujejo. Starši so vabljeni k polnemu sodelo- vanju v skupini: lahko sodelujejo pri urejanju prostorov, pripravi aktivnosti ali njihovi izvedbi, prihranjenju in negi otrok. To je čas, ko starši spoznavajo delo v oddelku, strokovne delavke in druge otroke. Sami lahko vplivajo na dogajanje in dajejo svoje predloge v zvezi znavadami in značilnostmi svo- jega otroka. V času uvajanja nastaja zanimiva dinamika tudi med starši. Starši, ki istočasno uvajajo svoje otro- ke, se zbližajo med seboj inso drug drugemuv oporo, izmenjujejo svoje izkušnje in poglede. ZAKLJUČEK Sodelovanje med vrtcem in družino je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, zato menimo, da je treba na- meniti temu področju posebno pozor- nost. Obdobje uvajanja otroka v vrtec nudi možnost, da se staršem približa način dela in življenja v vrtcu, saj so vanj vpeti neposredno. Obenem pa nudi to obdobje, tj. uvajanje otroka v vrtec, tudi možnosti za izoblikovanje zaupnega odnosa med strokovnimi delavci vrtca in starši ter s tem posre- dno na boljše počutje otroka v vrtcu in lažje vključevanje vanj. Literatura Kurikulum za vrtce (1999) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. Marjanovič Umek Ljubica, Fekonja Ur- ška, Kavčič Tina in Poljanšek Anja (2002) Kakovost v vrtcih. Ljublja- na: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Mooney Ann, Cameron Claire, Can- dappa Mano, McQuail Susan, Moss Peter in Petrie Pat (2003) Early Years and Childcare International Eviden- ce Project Quality. London: Thomas Coram ResearchUnit, Institut ofE- ducation, University London. Starting Strong: Early Childhood Educa- tion and Care (2001) OECD. Pravilnik o publikaciji (1996) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Publikacija vrtca Galjevica (2012) Ljubljana. Zakon o vrtcih (2005) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2008) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.