Lazar.qxp 8.12.2005 17:19 Page 121 121 Arheo 23, 2005, 121–123 Poroèilo o delu Slovenskega arheološkega društva v letih 2003 in 2004 © Irena Lazar Pokrajinski muzej Celje Predsednica SAD Poroèilo za leto 2003 Novo vodstvo Slovenskega arheološkega društva (SAD) se je sestalo v zaèetku januarja in oblikovalo program dela društva. Zaradi sprememb v zakonodaji smo zaèeli postopek za novo registracijo in oddali vlogo za vpis revije Arheo v razvid medijev Ministrstva za kulturo, ker dotlej postopek še ni bil izpeljan. Obnovili smo sodelo- vanje s Hrvaškim arheološkim društvom in v njihovem glasilu objavili imena nagrajencev SAD v letu 2002 ter obvestilo o novem vodstvu. Prek raèunalniškega omrežja slovenskih arheologov (ROSA), smo èlane redno obvešèali o deja vnosti druš- tva in jih vsak mesec seznanjali z razliènimi strokovnimi sreèanji doma in v tujini, z novimi arheološkimi pub- likacijami v veèjih knjižnicah, številnimi razstavami, ki so bile na ogled po Sloveniji in tudi z našimi gostovanji v tujih muzejih. V februarju smo zaèeli priprave na redno letno sreèanje in predstavitev arheoloških raziskav preteklega leta. Zaradi velikega števila izkopavanj na dolenjski trasi bodoèe avtoceste smo predstavitev organizirali v Dolenj- skem muzeju v Novem mestu (12. marca 2003). Prijavi- lo se je prek trideset predavateljev; prikazali so svoje delo, ki je potekalo širom po Sloveniji – od prekmurskih ravnic do obal Jadrana. Zaradi najave sreèanja v medijih (Deloskop) in na fakulteti, je bil odziv izreden, saj smo našteli skoraj dvesto obiskovacev. Na sreèanju so posneli daljši prispevek za oddajo Televizije Slovenija Osmi dan, o predstavitvi so poroèali lokalno èasopisje in drugi mediji (Studio D, Dolenjski list, dnevnik Delo, Val 202, I. program radia Slovenija). Obiskovalci smo si v Dolenj- skem muzeju ogledali tudi razstavo Verdun in Vitrino meseca, ki vsak mesec pokaže nove najdbe s številnih arheoloških najdišè na trasi dolenjske avtoceste. Na sreèanju smo pridobili veèje število novih èlanov. To so predvsem mlajši arheologi in študentje, ki že nekaj èasa niso bili povabljeni k sodelovanju in so zaradi neredne zaposlitve vèasih nekoliko zapostavljeni. Aprila smo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, ki nam je dal na voljo razstavni prostor, pripravili razsta- vo CRUX VINCE – glinene ikone s kršèanskimi motivi iz Makedonije. Otvoritve razstave se je udeležil tudi avtor, kolega Cone Krstevski iz Muzeja Makedonije v Skopju, ki je imel ob tem krajšo predstavitev zgodovine raziskav in pomena odkritih ikon. Otvoritev je bila v èasu obiska naše gospodarske delegacije v Skopju, zato so ji namenili pozornost tudi v dnevniku Vesnik v Skopju; gostovanje je bilo predstavljeno v posebni prilogi Kultura, pri nas pa v reviji Slovenia News (8. april 2003) ter dnevnikih Delo in Veèer. V maju smo v Uradnem listu objavili razpis za nagrado in priznanja SAD. Rok za oddajo prijav je potekel konec meseca in do takrat je na naš naslov prispelo enajst pred- logov. Komisija jih je pregledala in izbrala nagrajence za dosežke v letu 2002. Podelitev nagrad je bila novembra na Ptuju. Maja smo konèevali redakcijo revije Arheo. V njej sta poleg številnih èlankov objavljena tudi poroèilo o našem delu in prispevek o lanskih nagrajencih. Revija je bila natisnjena septembra in razposlana èlanom in naroè- nikom v oktobru. Žal smo se še pred praznovanjem visokega življenjskega jubileja morali posloviti od našega profesorja dr. Jožeta Kastelica, enega prvih nagrajencev za življenjsko delo v arheologiji. Žalna seja je bila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izvršni odbor SAD in uredniški odbor Arhea sta junija sklicala izredno skupšèino SAD. Na njej smo sprejeli dopolnjena pravila SAD, ki v skladu z zakonom o medi- jih natanèno opredeljujejo našo izdajateljsko dejavnost. Tako smo lahko dopolnili vlogo za vpis in jeseni tudi pre- jeli odloèbo o vpisu Arhea v razvid medijev. V okviru Dnevov evropske kulturne dedišèine, ki so bili letos posveèeni arheologiji in odkritjem na avtocestah, smo organizirali niz predavanj v Narodnem muzeju Slovenije; potekala so v septembru in oktobru (med 23. 9. in 14. 10. 2003). Predavali so dr. Peter Turk, prof. ddr. Mitja Guštin, dr. Andrej Gaspari in konservator Alfred Trenz. Zaradi rednega obvešèanja v dnevnem èasopisju, televizijskih in radijskih prispevkov je bil odziv obisko- valcev predavanj izjemen. Predstavili smo najzanimivej- ša arheološka odkritja preteklih let, ki so bila skrita pod trasami avtocest, pa tudi v reènih strugah in morju. Potrudili smo se, da smo predavanja oglaševali v medijih, zato smo našteli skoraj 400 obiskovalcev. Razveseljivo je, da se je množièno odzvala predvsem laièna javnost, ki so ji bila ta predavanja v prvi vrsti namenjena. Zaradi dobrega odziva želimo serijo predavanj o novih najdbah Lazar.qxp 8.12.2005 17:19 Page 122 122 Irena Lazar P o r o è i l ood e l uS A D in dosežkih slovenske arheologije organizirati tudi v naslednjem letu. Projekta s podroèja varovanja ogrožene dedišèine sta bila uspešno zakljuèena. Vzorci za analize s praz- godovinskih najdišè so bili poslani v laboratorije v Kielu in Oxfordu. Konèni rezultati so bili znani novembra. Teèe tudi program revizije in pregleda arhivov arhe- oloških najdišè. Izbrani so arhivi vzorènih najdišè po posameznih obdobjih; zdaj poteka obdelava. Program obdelave arhivov najdišè v okviru SAD je bil konèan v januarju leta 2004. S slovesno podelitvijo nagrade in priznanj SAD smo letos poèastili svoje kolege na Ptuju; tako smo se pridružili praznovanju 110-letnice Pokrajinskega muzeja. Podelili smo nagrado za življenjsko delo dr. Marijanu Slabetu, dve priznanji in zaslužno èlanstvo. Na redni letni skupšèini smo pregledali dosedanje delo, govorili o ure- janju in hranjenju gradiva z avtocestnih izkopavanj in objavi poroèil arheologov, ki so do sedaj izhajala v okviru Varstva spomenikov. Nova uredniška politika je ta poroèila opustila, zato bomo zanje skušali najti ustrezno nadomestilo v okviru drugih publikacij. Slovesna podelitev nagrade in priznanj SAD sta skoraj v celoti sponzorirala Pokrajinski muzej Ptuj in obèina Haj- dina. Prostovoljke pod vodstvom kolegice Mojce Vomer Gojkoviè so pripravile razstavo jedi, pripravljenih po rimskih receptih, ki smo jih po podelitvi tudi z veseljem okušali. Prireditev so spremljali lokalna TV-postaja in številni dopisniki. Zaradi dobrega odziva bomo v prihod- nje pripravili ob podelitvah tudi tiskovno konferenco. Letos se lahko pohvalimo tudi s poveèanjem števila èlanov, saj smo z akcijo med mlajšimi kolegi in samosto- jnimi kulturnimi delavci pridobili petnajst novih. Poroèilo za leto 2004 Slovensko arheološko društvo je zaèelo pošiljati redna obvestila èlanom društva prek omrežja ROSA in v febru- arju pripravilo manjšo razstavo novih najdb iz Celeje. Redno letno predstavitev arheoloških raziskav smo orga- nizirali v Celju v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in ZVKDS OE Celje. Ker so tam potekale obsežne arheološke raziskave ob rekonstrukciji mestne vpadnice, smo celjsko sreèanje dopolnili s tiskovno konferenco, priložnostno razstavo novih najdb, ogledom izkopavanj in predavanjem o raziskavah na Mariborski cesti v Celju. Na tiskovni konferenci smo novinarje seznanili s svojim delom v preteklem letu, potekom dela v Celju in nekate- rimi problemi, s katerimi se stroka sooèa ob gradnji avto- cest. Na to je opozoril predstavnik SAAS-a, dr. Bojan Djuriæ. Arheološke raziskave je predstavilo veè kot dvaj- set kolegov, sreèanja pa se je udeležila tudi inšpektorica za kulturno dedišèino Jerneja Batiè in nas seznanila z nekaterimi novimi uredbami ob vstopu v Evropsko unijo. Na predavanjih je bila udeležba zelo dobra, našteli smo skoraj sto udeležencev, med njimi je bilo precej študen- tov. Ob predstavitvi izkopavanj v Celju v popoldanskem bloku pa je bil opazen tudi odziv domaèinov, ki so se udeležili predavanja Andreja Gasparija. Dan smo konèali z ogledom najzanimivejših najdb z izkopavanj na Mari- borski cesti, ki smo jih za ta namen izbrali in razstavili v Pokrajinskem muzeju Celje. Razstava je bila na ogled do konca maja, vstop pa je bil prost. V aprilu smo v razstavišèu Spomeniškovarstvenega cen- tra v Ljubljani odprli razstavo Kale-Krševica, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Beogra- da. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi veleposlanik Srbije in Èrne gore v Sloveniji in direktorica muzeja iz Beograda. Razstava je ponovno predstavila del najnovej- ših arheoloških odkritij ene od držav, s katero nas povezuje dolgoletno strokovno sodelovanje; na ogled je bila od 6. do 24. aprila 2004. V maju se je društvo pridružilo otvoritvi medmuzejskega projekta Rimljani – steklo, glina, kamen in organiziralo avtobusni prevoz za èlane društva, arheologe in muzejske kolege, da so si lahko na dan otvoritve (21. maja) ogledali vse tri razstave v Celju, Mariboru in na Ptuju. Objavili smo tudi razpis za nagrado in priznanja Slovenskega arheološkega društva. Poletni meseci so bili namenjeni urejanju in tisku zborni- ka Drobci antiènega stekla. Monografija prinaša osem èlankov (od trinajstih referatov), ki so bili predstavljeni na strokovnem sreèanju Steklo v arheoloških obdobjih na Bledu oktobra 2000. Sreèanje sta organizirala Slovensko arheološko društvo in Gorenjski muzej Kranj (direktori- ca muzeja Barbara Ravnik Toman je bila takrat tudi predsednica društva, simpozij je s sodelavci pripravila Verena Vidrih Perko). Dodanih je deset novih prispevkov Lazar.qxp 8.12.2005 17:19 Page 123 123 Arheo 23, 2005, 121–123 s temo antièno steklo, ki jih je uredništvo pridobilo pozneje. Monografija je bila natisnjena oktobra, s finanèno podporo Ministrstva za kulturo in Inštituta za dedišèino Sredozemlja UP ZRS Koper. Predstavitev pub- likacije smo organizirali 4. novembra 2004 v Ljubljani, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra na Trgu fran- coske revolucije. Med letom je prav tako potekala priprava nove številke revije Arheo; v njej so zbrani prispevki sedemnajstih avtorjev. Redakcija je bila konèana do konca leta, natis- njena pa bo v letu 2005. Društvo je oktobra sodelovalo pri izvedbi mednarodnega simpozija komiteja za steklo ICOM Glass, ki je potekal od 11. do 16. oktobra 2004 v Celju v organizaciji Pokra- jinskega muzeja Celje in s sodelovanjem ICOM-a Slovenija, Slovenskega arheološkega društva ter Inštituta za dedišèino Sredozemlja UP ZRS Koper. Društvo je sodelovalo pri organizaciji predavanj slovenskih in tujih kolegov arheologov. Povabljeni predavatelji so na sim- poziju predstavili dedišèino antiènega stekla Slovenije, prav tako smo organizirali vodene oglede muzejev in razstav o steklu ter arheološki dedišèini (Novo mesto, Celje, Ljubljana, Piran). Konec oktobra smo pripravili strokovno ekskurzijo v Trento (Italija); v palaèi Castello di buon consiglio smo si ogledali razstavo Vojšèaki, knezi, junaki, pri kateri so z arheološkim gradivom sodelovali tudi slovenski muzeji. Podelitev nagrade in priznanj Slovenskega arheološkega društva je letos potekala v Murski Soboti v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota. Dopoldne smo organizirali tiskovno konferenco. Bila je dobro obiskana, saj smo na njej predstavili letošnje nagrajence. Ogledali smo si arheološko razstavo Neskonèen dih avtorice Irene Šavel, ki je na izviren in zanimiv naèin predstavila rezul- tate izkopavanj bakrenodobnega grobišèa. Po podelitvi – slavnostni govornik je bil lanski nagrajenec dr. Marijan Slabe – smo si ogledali še nagrajeni znanstvenodoku- mentarni film Z vzhoda, ki je bil posnet v Prekmurju in govori o sledovih prve naselitve Slovanov na naših tleh. Žal zaradi nesklepènosti in premajhnega odziva èlanov društva dopoldne nismo mogli izvesti predvidene letne skupšèine SAD. Organizirali jo bomo spomladi, ob pred- stavitvi arheoloških raziskav. Konec novembra in decembra smo v Narodnem muzeju Slovenije nadaljevali predavanja o arheološki dedišèini, ki so namenjena predvsem laièni, pa tudi strokovni javnosti. Tokrat smo udeležencem predstavili posamezne sklope materialne kulture (opekarstvo, lonèarstvo, steklarstvo), ki so bili na ogled na razstavah Rimljani – steklo, glina, kamen v Celju in Mariboru ter na Ptuju. Predavali so Ivan Žižek, Janka Isteniè in Irena Lazar. Leto smo konèali v Mestnem muzeju Ljubljana s pred- stavitvijo Inštituta za dedišèino Sredozemlja, ki od leta 2003 deluje v okviru ZRS Koper Univerze na Primor- skem. Na sreèanje smo povabili tudi kolege iz Velike Bri- tanije (Hugh Willmott), Hrvaške (Irena Radiæ Rossi) ter Srbije in Èrne Gore (Vesna Bikiæ). S predavanji so nam približali rezultate svojega dela in nekatere mednarodne projekte, v katere so vkljuèeni tudi slovenski kolegi. Društvo je èlane in arheologe prek omrežja ROSA meseèno obvešèalo o znanstvenih in strokovnih sreèanjih doma in na tujem, o zanimivih razstavah in novih pub- likacijah. Informacije je pripravljala Saša Djura Jelenko s sodelovanjem predsednice. S sodelovanjem konserva- torskega in umetnostnozgodovinskega društva smo èlane obvešèali tudi o njihovi dejavnosti in strokovnih preda- vanjih. Društvo je pridobilo v tem letu tri nove èlane, ena èlani- ca pa je izstopila.