LISTOK. Poletna pesem. t tovarišu Luki Albrehtu. Luka — korenina naša, pozdravIjen! Ali veš kako se pozdravljajo prijatelji in tovariši? Iskreno in možato si stisnejo roko. Tebi je ne moremo več! Mrzla je tvoja roka, onemele so ti ustnice, iztrepetalo srce ... Pozdravijen tovariš-trpin! Čudna, pretrnjeva je bila tvoja pot. Kdo ne pozna temnih ka5urslkih potov, kdo ne 5uti živo v svojem srcu ostrih kamenov, ki sekajo nogo slovenskim Kačurjem? — Ti Luka si jih sam najbolj poznal. Globoke črte ti je dahnila v 5elo, temne sence v obraz. grenke luči v oči. Pozdravljen tovariš Luka med nami. pozdravljen naš sotrpin! — Popisan je list tvojega življenja, dodelana steza tvojih dni. Dolga in grenka je bila. 34 let — 34 postaj Kačurjevega križevega pota. Tvo- jih 34 službenih let! — Mladost, sila moč — po 34. letih starost, betežnost, slabost. To je zgodba Kačurja Albrehta — kratka, a dovolj obsežna za onega. ki pojmuje vso globino Ka5urskega bitja in žitja. Sveta Ana. pričetek tvojega dela, pričetek tvojih bolečin. Sv. Ana blesti pod Ljubelom, mehka in trda, solnčna in senčna. 24 let ti je mehčala dušo, 24 let jačila srce. Z očetovsko živahnostjo si vzgajal otroke, s sr5no dobroto in ljubeznjivostjo si jim plemenitil srca, vsem si bil učitelj — otroku in možu, drobni deklici in zasanjanemu dekli5u. Dolgo si živel in dolgo trpel med njimi. Sv. Ana te ni pozabila in nisi je pozabil ti. Vedno je hodila s teboj, misli si ji pošiljal, pozdrave izra5al Podgorje — Cerklje! Golgota tvojega srca. Deset dolgih. trudapolnih let. Delal si. trpel, molSal, dodelaf in umrl. Ni bilo dovolj dela v šoli, posegel si globeje, čisto v osr5je sirotnih in bednih je stopilo tvoje srce. Ko je divjala vojna furija preko zemlje in so nam umirali bratje širom domovine, si objemal s svojo človekoljubnostjo bedne in sestradane, jih bodril, tolažil in pravično delil trd aprovizacijski kruh prose5im rdkam, sestradanim ustom. Bog je zapisal tiho veliko delo v svojo knjigo, ljudje so gia pozabili. Svet je nehvaležen in ljudje so udarjeni s slepoto, kadar je treba priznati nesebi5nost in pravi5no delo. Med nami si živel 10 let, delal, trpel in umrl. 24. junij, dan tvoje smrti. In ravno ta dan si doTočil, da nastopiš pokoj trdo plačanega dela. Počitka in miru si je zaželelo tvoje v trpljenju okopano srce — zahrepenel si po planinah, zaželel si morja. Ničesar nisi ve5 užil, smrt je udušila silo hrepenenja in kon5ala ravno 24. junija tvojo trnjevo pot. Tovarištrpin Luka. Spomin nase si pustil med nami, tvojo ljubezen do planin, do »rože« in do vesele lepe pesmi. Z vso svojo tiho dušo si objemal to troje in otroška sre5a je bila v tebi in v nas, kadar srao v tvoji družbi vriskali na planinah, ljubili rože in drhteli v pesmi. — Hudo mi je. 5e se domislim, da bodo prihodnji naši izleti v divne gore brez tvojega smeha. brez tvoje dobrovoljnosti. Zbogom Luka! Presrčni adijo naj zazveni preko tvojega groba do tvojega srca. To je poslednja pesem tovarišutrpinu Luki. Tvoj križev pot je izmoljen. Golgota pa stoji — tvoj grob. V solnčnem blesku sta se strnila v mogočno pesem vso solnčno in 5isto kraljevski Grintovec in njegova soseda kraljica — Kočna. V vsej lepoti sta se razgalila nad tvojim grobom, ko je padla prva gruda na tvojo krsto. Pesem rož, drhte5ega zelenja in naša pesem je odela tvoj grob —- Luka. Pot trpina, sTovenskega Kačurja je kon5ana, siromaka - učitelja je sprejela dobrotna zemlja k sebi. Glasno ljubezen so oznanjala učiteljska srca, ko so se poslavljala od tebe. Ljudje, ki si jim nudil svoje srce in rdke, so te pozabili ob zad- nji poti. Redki so bili — saj je umrl samo slovenski učitelj. Ka5urjem pa je usojen grenak začetek in osamljen konec. A Luka v naših srcih pozdravljen in ne pozabljen. V juniju 1924. —a.