cena 200 dinarjev številka 29 (984)'
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 24. julija 1987
Žetev
Čas počitnic je gotovo najlepši. Tako brezskrbno in veselo je, še posebej najmlajšim. Možnosti za prijetno preživljanje prostega časa je tudi za tiste.
ki so ostali doma, precej. Zanje so poskrbela društva prijateljev mladine, ki so tudi tokrat pripravila bogate programe aktivnosti.
Obeta se dobra letina
Ponekod so kombajni že pošteno »zagrizli« v zlato rumena polja, da bi čimprej spravili pridelek v kašče. Ob dokaj dolgi zimi in hladni pomladi je le malokdo verjel, da bo pšenica tako dobro obrodila kot je. Če ne bo večjih vremenskih neprilik. predvsem toče, potem bodo naši kmetje znova presegli načrt proizvodnje.
Na Erini temeljni organizaciji Kooperantov v Šoštanju pravijo, da so letos precej naredili tudi na strokovnem področju. Sami so pregledovali polja in kmete sproti opozarjali na uši, strgača, plesen, kjer so bili gosti posevki, tudi rja je letos pšenično klasje precej »napadla.«
Na območju naše občine naj bi začeli žeti v naslednjih dneh, kar je sedem do deset dni kasneje kot prejšnja leta. Najprej naj bi kombajni zaropotali na pšeni-čnih poljih na območju Šmartnega ob Paki, kakšen teden kasneje pa še v zadružnih enotah Velenje ter Šoštanj. Pogodbo o oddaji žita je letos sklenilo čez 150 kooperantov. Ti naj bi poželi pšenico na okrog 60 hektarjih. Vsaj to-
Zagotovljena sredstva za šolo
Aktivnosti za gradnjo nove, nujno potrebne osnovne šole v Titovem Velenju, so tudi v teh do-pustniških dneh v polnem teku.
Podpisniki samoupravnih sporazumov o zagotovitvi sredstev za to gradnjo so prvi del finančnih obveznosti že pokrili, tako da so sredstva za prvo fazo izgradnje nove šole zagotovljena. Tako je izpolnjen tudi eden izmed pomembnih pogojev za pridobitev dovoljenja za to gradnjo. Pridobili naj bi ga še v tem mesecu. tako da bodo dela pri izgradnji šole lahko pospešeno stekla.
Termoelektrarne Šoštanj
Zaključujejo remont bloka IV
V teh dneh zaključujejo delavci šoštanjskih termoelektrarn remont bloka IV, ki se je zaradi nujno potrebnih dodatnih del precej zavlekel.
Za letošnje leto so načrtovali v tej delovni organizaciji remonta na obeh največjih blokih. Prvega, na bloku V so opravili v mesecu aprilu in prve dni maja, takoj za tem pa so pristopili še k remontu bloka IV. Kmalu so ugotovili, da so lopatice turbine poškodovane in poslati so jih morali obnovitizahodno nemški firmi KWU in ravno to je vzrok, da bo remont zaključen s približno enomesečno zamudo.
Prvo pošiljko obnovljenih lo-
Vegrad
Uspešno gradijo s prostorskimi elementi
Delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad se uspešno uveljavljajo po vsej Jugoslaviji s svojimi industrijskimi programi.
Z Vemont konstrukcijami gradijo vielike proizvodne hale, telovadnice, z Velak konstrukcijami manjšie industrijske in kmetijske objektte, veliko pa je zanimanja tudi za njihove prostorske elemente: DOM 10I s pomočjo katerih so v zelo kratkem času postavili že številne anekse, vrtce, šole, v z:adnjem času pa so se z njimi preizkusili tudi na področju stanovanjske gradnje, saj gradijo na zaigrebškem področju večjo sosesko individualnih stanovanjskih hiiš.
Preidnost te gradnje je v tem. da prrostorske elemente izdelajo v tovasrni v Selah in jih delno tudi že ffinalizirajo. Te elemente pa
je seveda mogoče izdelovati na zalogo in jih kupcem prodati takoj, ko je podpisana pogodba o pričetku del. Tako je mogoče zgraditi še tako zahteven objekt v zelo kratkem času.
S sistemom prostorskih elementov DOM I0I bodo predvidoma gradili tudi prizidek k Zdravstvenemu domu v Titovem Velenju. Ta gradnja je v občini Velenje že dogovorjena in potrjena, v tem času pa potekajo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z gradbenimi deli ene največjih letošnjih negospodarskih investicij v občini Velenje pa naj bi začeli že konec tega meseca.
patic turbine so že prejeli in jo tudi vgradili, drugo pa so prejeli predvidoma v teh dneh. Lopatice bodo seveda takoj vgradili, že v ponedeljek pa naj bi opravili obvezne zagonske preizkuse in blok ob koncu meseca priključili na omrežje.
Takšno podaljševanje remonta seveda vpliva na obratovalno pripravljenost. Predsednik KPO Jaro Vrtačnik pravi, da bodo skušali zaradi nepredvidenih del pri remontu bloka IV pri statistični obdelavi doseči, da bi ta blok
izvzeli iz obračuna obratovalne pripravljenosti v letošnjem letu.
Kljub vsemu pa je treba poudariti, da remont omenjenega bloka ni vplival na preskrbo električne energije, saj je bila ta zaradi ugodnih hidrometeoroloških razmer dobra in tudi preostali šoštanjski bloki niso obratovali s polno zmogljivostjo. Manjšo proizvodnjo načrtujejo tudi še vse do 20. avgusta, ko bodo potrebe zaradi remontov na jedrski elektrarni v Krškem, precej po-rastle. Vendar pa tudi ta močno povečan obseg verjetno ne bo zadoščal, da bi izpolnili letošnje obveznosti.
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica
Podelitev priznanj, volitve sekretarja
Prihodnji torek, 28. julija, se bodo na seji sešli člani skupščine Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje.
membne dosežke pri razvoju gospodarstva in krepitvi vloge zbornice.
Na njej bodo med drugim pregledali izvajanje sprejetih sklepov, obravnavali predlog za podelitev priznanj zbornice za leto 1987. Na dnevnem redu pa imajo še kadrovske zadeve.
Na tej seji naj bi razrešili sekretarskih dolžnosti Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Bogomirja Travner-ja, ker mu je potekel mandat, na njegovo mesto pa imenovali za mandatno dobo štirih let Boža Lednika, ki je sedaj zaposlen v Iskra Delta, območna enota Celje.
Takoj po seji skupščine bo še svečana podelitev priznanj zbornice v banketni sobi hotela Paka v Titovem Velenju.
Zbornica podeljuje slednja organizacijam združenega dela in posameznikom za po-
liko naj bi bilo tudi nepogodbe-nih kmetov. Tako naj bi Erina temeljna organizacija kooperantov Šoštanj odkupila približno 200 ton zlatega zrna, kar je za področje naše občine veliko.
»Plan žetve vsako leto presežemo in smo eni od redkih v Sloveniji, ki se lahko ponašamo s takšnimi številkami. Kakšen bo odkup, je v veliki meri odvisno tudi od odkupnih pogojev. Letošnji so gotovo spodbudni, saj smo koruzna zrna kupili pred cenovno ihto. Letos bodo kmetje
za kilogram pšenice dobili 1,3 kilograma koruze, kar bi se moralo odraziti pri rezultatih. Prejšnja leta smo namreč menjali kilogram pšenice za kilogram koruze,« pravi vodja kooperacije Marjan Jakob.
Posebnih težav pred žetvijo nimajo. Ugotavljajo le to, da se kombajni, ki so jih kupili v zadnjih štirih letih, že starajo, saj je zanje treba kupiti rezervne dele. Čeprav so ti domače proizvodnje, bodo morali kot vse kaže po-nje čez mejo. Ob koncu naj zapišemo še to, da bodo kmetje — pogodbeni plačali za uro kombajna 20 tisoč, nepogodbene pa bo veljala ura žetve 24 tisoč dinarjev.
— tap—
Krajevna skupnost Lokovica
Podpisali bodo listino o trajnem sodelovanju
V spomin na 27. julij, leta 1943, ko je okupator odpeljal v taborišča veliko krajanov, praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Lokovica krajevni praznik. Letos ga bodo proslavili to nedeljo ob 14. uri pred tamkajšnjim domom krajanov.
Kot pravijo, bodo čez dober mesec predali svojemu namenu posodobljena 2 kilometra ceste, in sicer odcepa Zapušek— Klep in Čremožnik—Anclin. Vendar bodo za to pridobitev bogatejši šele čez dober mesec. V nedeljo pa bodo na svečani seji skupščine krajevne skupnosti podpisali
listino o trajnem sodelovanju na področju kulturnega, društvenega in družbenopolitičnega sodelovanja s krajevno skupnostjo Zavodnje.
Kulturni program ob tej priložnosti bodo pripravili moški in ženski pevski zbor ter recitator-ski skupini.
Občinska organizacija Rdečega križa
Izredna solidarnostna
akcija
Ze večkrat smo zapisali, da kri rešuje življenje. Prav poleti je potreb po tej življenjski tekočini veliko.
Ker se- naša občina po številu darovalcev krvi uvršča v sam vrh v Sloveniji in tudi Jugoslaviji, se je Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane znova obrnil, v tem krizme obdobju, po pomoč na občinsko organizacijo Rdečega križa Velenje. Tako bo ta organizirala v četrtek, 30. julija, krvodajalsko akcijo. Potekala bo od 6. do 16. ure v prostorih Rekove
družbene prehrane.
Organizatorka te izredne solidarnostne akcije je prepričana, da se bodo občani kljub dopustom odzvali njenemu vabilu in tako znova pokazali svojo veliko mero pripravljenosti pomagati sočloveku. Ob tej priložnosti bodo ugotavljali tudi morebitno prisotnost virusa AIDS v krvi darovalcev.
Kdo komu (ne) zaupa?
Baza delegatom, delegati bazi, delegati izvajalcem, izvajalci delegatom, oboji strokovnim službam ... To so vprašanja, ki si jih v zvezi z napovedanimi podražitvami stanarin in komunalnih storitev verjetno postavlja mnogo občanov v naši dolini.
r
Ptostoorske elemente izdelajo v tovarni in jih tudi delno finalizirajo
In prav imajo, kajti zgodilo se je pravzaprav nekaj nenavadnega. 25. 6. 1987 je bila sklicana skupščina stanovanjske skupnosti, na kateri zbor uporabnikov podražitev ni sprejel. 30. 6. 1987 je bila sklicana skupščina komunalne skupnosti, na kateri zbor uporabnikov podražitev prav tako ni sprejel. Kljub usklajeval-nim sestankom pred samima skupščinama. Mnogi so dejali, da sta skupščini propadli, kar pa nikakor ni res, saj sta bili sklepčni — zasedali in odločali sta torej regularno. Le rezultat ni bil tak, kot smo navajeni: da namreč predlog izvajalcev »gre brez problemov skozi«.
Po teh dveh uspešnih skupščinah so spet sledili usklajevalni sestanki, njihov rezultat pa je bil med drugim ponoven in izreden sklic delegatov. In rezultat? Skupščina stanovanjske skupnosti tudi drugič ni sprejela predlaganih podražitev, komunalna skupnost pa po trikratnem glaso-
vanju mnogo, mnogo manj, kot je bilo predlagano. Za enostavno reprodukcijo le za 61 %, vendar za celotno obdobje januar—julij 1987. Glede na to, da smo eno podražitev ob začetku leta že doživeli, pomeni to za naše razmere le neznaten dvig cen.
Kaj naj rečemo ob tem? Najprej to, da so se delegati upravičeno uprli inflacijskemu in indeksnemu zidanju cen in se s tem posredno zavzeli za bolj odločno urejanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu v občini. Prepričale jih niso niti tone številk. Dolgotrajna borba uporabnikov, ki običajno niso podprti s strokovnimi mnenji (ali pa jih ne znajo odločno zagovarjati), je tokrat rodila sadove. To pa je vsekakor dokaz, da samoupravljanje (in delegatski sistem) ni nekaj, kar bi bilo mogoče hitro pozabiti ali odstraniti.
Nekateri ob teh »propadlih« skupščinah govorijo o nezaupa-
nju do izvajalcev in strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti. Da to nezaupanje dejansko obstaja ni nikakršna skrivnost, vendar to ni najpomembnejši razlog, da predlagane cene niso bile sprejete. Bolj pomembno je dvoje: da predlagatelji podražitev niso bili dovolj prepričljivi in drugič, da so si delegati-uporab-niki tokrat upali »do konca« zagovarjati svoja stališča. S tem so tolikokrat kompromitiramo samoupravljanje na svojevrsten "način »rehabilitrali« in pridobili zaupanje in simpatije mnogih občanov in delavcev (baze). Dokazali so, da se vendarle da o čem odločati, pa čeprav so to le cene.
To odtehta tudi grožnje nekaterih, češ da se bomo jeseni znašli brez vode, brez toplovodnega ogrevanja itd. Tako črn hudič verjetno ni: septembra ali oktobra se bodo delegati gotovo znašli pred novimi predlogi za podražitve, toda tokrat bodo morali biti (predlogi) neprimerno bolje pripravljeni. In tudi zagovarjani.
Vene GOŠNIK
2. stran * nSS CBS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje -k
24. julij 1987
Delegatska vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE:
Delegacija osnovnih šol A. Aškerca in G. Šiliha ter Glasbene šole je na 12. zasedanju zbora združenega dela občinske skupščine ob obravnavi poročila o izvajanju sklepov skupščine glede razreševanja neustreznega položaja elektroenergetske dejavnosti postavila vrsto vprašanj in trditev, na katera je težko odgovoriti natančno in jasno.
ODGOVOR:
Večino odgovorov na postavljena vprašanja o vplivih, posledicah in smereh reševanja ekoloških problemov je mogoče najti v
gradivu, ki smo ga za potrebe javne obravnave pripravili Komite za PGVO, Komite za DD, DO RLV in DO TEŠ in je bilo objavljeno v tedniku Naš čas.
Glede na to, da bo premog tudi do konca stoletja temeljni vir energije, električna energija iz TEŠ pa nepogrešljiv energetski vir za SR Slovenijo, je zaradi hitro napredujočega propadanja okolja ter ogroženosti življenja in zdravja ljudi potrebno takoj pristopiti k izpeljavi naslednjih ukrepov:
1. Spremeniti plan naložb ISEP in po potrebi tudi druge sektorske in družbene planske
dokumente, da bo ekološka sanacija TEŠ zagotovljena že v tem srednjeročnem obdobju.
2.	Spremeniti plan ISEP in DO TEŠ tako, da bo izgradnja ekološko informacijskega sistema izpeljana že v letošnjem letu.
3.	Zagotoviti takojšnje zmanjšanje škodljivih emisij TEŠ za najmanj 30 %. Po delovanju ekološko informacijskega sistema pa programirati obratovanje TES v odvisnost od ugotovljenih maksimalnih koncentracij SO,.
4.	Zagotoviti redno delovanje ekološko informacijskega sistema s sprotnim posredovanjem poročil o 24 urnih koncentraci-
Samoupravna stanovanjska skupnost
Že drugič zavrnili višje cene stanarin in najemnin
Pisali smo že, da so delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje na junijski skupščini zavrnili predlog povišanja cen stanarin in najemnin, in da se ne dajo prepeljati žejni čez vodo. V začetku prejšnjega tedna so znova sedli v delegatske klopi delegati zbora uporabnikov tega sisa materialne proizvodnje s prav takim namenom kot pred tremi tedni. Toda, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ali so imeli prav? Kaj pomeni že druga zavrnitev višjih cen stanarin in najemnin za to področje? Kako torej naprej na področju stanovanjske politike? Vsa ta vprašanja smo zastavili predsedniku skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje Silvu Koprivnikarju.
Ali so delegati ravnali prav?
»Mislim, da ne. V Sloveniji in seveda tudi v naši občini smo se v začetku tega srednjeročnega obdobja odločili za prehod na ekonomske stanarine. Vse te cilje smo zapisali v družbeni dogovor, ki so ga podpisali sindikat, zbornica, izvršni svet in zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. To opredelitev najdemo tako v republiški kot občinski resoluciji. Za takšno usmeritev so glasovali tudi delegati sami pri obravnavi planskih dokumentov te skupnosti.«
Od kod torej razlogi za nesoglasje?
»Osebno ne vidim kakšnih posebnih razlogov, ki so delegate vodili k takšnemu ravnanju. Družbeni cilj je jasno opredeljen. Pri stanovanjski skupnosti smo izračunali, da bi stanarina predstavljala pri poprečni stanarini 14 tisoč dinarjev v družinskem proračunu. Socialni trenutek tu ni glavna ovira (nanj so opozarjali predvsem delegati Rudnika lignita Velenje). Sploh ob dejstvu, da je naša občina po osebnih dohodkih nekje nad slovenskim poprečjem. K takemu ravnanju delegatov je gotovo prispevala levji delež stališče odbora pri občinskem sindikalnem svetu, ki prav tako ni glasoval za 61 odstotno povišanje stanarin in najemnin. Mislim, daje bilo stališče te delegacije preuranjeno in premalo pretehtano.«
Kaj pa tisti občani, katerih življenjska raven bi bila ob drugi letošnji podražitvi ogrožena?
»Ti imajo možnost uveljavljanja subvencije oziroma nadomeščanja stanarine. Dejstvo je, da socialnega položaja (delavcev s to družbeno pomočjo ne moremo ohranjati!? Rešujemo ga lahko tam, kjer nastajajo družbeni reprodukti — v organizacijah združenega dela, z boljšim delom, drugačno organizacijo, dobro kadrovsko politiko. Subvencije gotovo ne motivirajo delavcev za vse te vrline!«
Kakšni so cilji prehoda na ekonomske stanarine?
»Uvajanje ekonomskih zakonitosti, torej naj bi tudi stanarine predstavljale neko realno ceno družbenega stanovanja, vzdrževanje stanovanjskega fonda, umno koriščenje slednjega. Cena stanovanj naj bi vplivala na drugačen odnos uporabnikov do neposrednega upravljanja in gospodarjenja s stanovanji. Danes bi potrebovali okrog 1000 starih milijard dinarjev, če bi želeli zadovoljili vse potrebe na tem področju. Posledice iz preteklih let, ko s stanarino nismo zbrali toliko denarja, kot je narekovalo tekoče vzdrževanje, že kažejo svoje ostre zobe in napovedujejo večjo krizo.«
Letos naj bi v občini stanarine dvignili trikrat?
»Prvo povečanje je skupščina stanovanjske skupnosti občine Velenje potrdila februarja letos, in sicer 57 odstotno, drugo 61 odstotno povečanje naj bi »stopilo v veljavo« 1. julija!?, s tretjim povečanjem ob koncu leta, pa naj bi stanarine uskladili z rastjo inflacijskih gibanj v letošnjem letu. Toda . . . Naj še povem, da so v drugih slovenskih občinah imeli predlog za 100 odstotno povečanje, in da se z 61 odstotki naša občina ni uvrščala na vrh te lestvice.«
Ali bi s temi povečanji ob koncu leta prišli na ekonomske stanarine v občini?
»Ne. Ob koncu leta naj bi ta dosegla le 2,4 odstotka valorizirane vrednosti stanovanj. Ekonomska stanarina, ki naj bi jo dosegli ob koncu srednjeročnega obdobja, pa naj bi predstavljala 3,42 odstotkov od vrednosti stanovanjskega fonca.«
Kaj ste naredili pri stanovanjski skupnosti od prve zavrnitve predloga višjih cen stanarin in najemnin do danes?
»Po prvem neuspelem glaso-
vanju smo si zastavili vrsto aktivnosti, da bi vprašanja, ki so jih delegati na junijski skupščini tega sisa povedali, rešili. Očitali so nam slabo gospodarjenje s stanovanjskim fondom, torej vzdrževanje stanovanj, delitev sredstev, stroškov,. . .V nekaterih pogledih so imeli popolnoma prav! Zato je bilo potrebnih precej aktivnosti, da smo do julijske skupščine vsa vprašanja okrog gospodarjenja, vzdrževanja stanovanjskega fonda, delitve stanarin, razčistili. Hkrati s tem in predlogom o povišanju stanarin smo oblikovali mnenje, da bi denar, ki bi ga prinesle višje cene stanovanj, namenili za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Z njim naj bi torej upravljali hišni sveti. Mislili smo, da smo s temi jasnimi družbenimi usmeritvami dosegli pogoje za prehod na ekonomske stanarine, in da bodo delegati glasovali za!«
Vendar vsi delegati niso bili proti povišanju stanarin?
»Na prvi in drugi skupščini je večina prisotnih glasovala za. Vendar je za sklep potrebna večina vseh delegatskih mest. Ker pa se skupščine ubadajo s problemom sklepčnosti, že nekaj delegacij oziroma nekaj delegatov pretehta odločitev. Na zadnjem zasedanju zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti je bilo 20 odstotkov delegatov proti povišanju, ostali so vsi glasovali za.«
Kako torej naprej na področju stanovanjskega gospodarstva v občini?
»Ker so sedaj počitnice, nas čaka ogromno dela v jeseni. Najprej bodo morali vsi, ki na tem področju delajo, tudi sindikat, narediti poglobljeno analizo, vsi skupaj odgovoriti na vprašanje — ali bomo uresničili družbeno usmeritev, zapisano v nešteto dokumentih in tako poenoteni ter na osnovi argumentov šli v okolja, kjer so glasovali proti. Če ne bomo uspeli? S stanovanjskim dinarjem bomo v občini odpravili še manj manjših napak kot doslej. večjih vzdrževanj — enostavno jih ne bo,...?! Ob koncu naj povem, da smo poleg občine Trbovlje edina občina v Sloveniji, ki drugega povečanja stanarin še ni sprejela.«
—ta —
jah in maksimalnih dnevnih ko nicah SOj z merilne postaje Za-vodnje.
5.	Vzpostaviti spremembo zakonodaje za zaostritev odgovornosti onesnaževalcev in delovanja inšpekcijskih organov.
6.	Vzpodbuditi prejem intervencijskega zakona za . zagotavljanje sredstev za izvajanje ekološke sanacije TEŠ, kjer bodo uporabniki električne energije v odvisnosti od dejanske porabe.
7.	Zagotoviti pripravo operativnega plana posebnih sanitarno tehničnih ukrepov v prizadetih gozdovih z obveznostjo izpeljave v družbenem in zasebnem sektorju.
8.	Zagotoviti izvajanje raziskav o ekoloških razmerah v Šaleški dolini s povdarkom na posledicah v zdravstvenem stanju prebivalstva.
V nadaljnem razvoju elektroenergetske dejavnosti v naši občini in republiki ravnokar poteka javna razprava, v kateri kaže, da sprejete družbenoplanske rešitve v SDP 86/2000 tako po naraščanju porabe energije, kot po zagotavljanju energetskih virov, zlasti pa po tempu reševanja posledic v okolju in prostoru ne ustrezajo in jih je potrebno menjati.
Iz razprav in zaključkov bo mogoče natančneje odgovoriti na vprašanja o nadaljnjem tempu in obsegu proizvodnje premoga in električne energije, z njim povezanim odpiranjem jame Šoštanj in izgradnje nadomestnih termoenergetskih objektov v dolini.
Predsednik občinskega komiteja za planiranje,
gospodarstvo in varstvo okolja
Jože MRAZ, ing. stroj. s. r.
VPRAŠANJE:
Krajani krajevne skupnosti Cir-kovce smo ogorčeni, ker smo iz mnogih ust in ne neposredno od organa, ki je odgovoren izvedeli, da se zopet pripravlja nekaj za naše otroke — za naše šolarje, da so zopet naši otroci objekt premeščanja iz ene na drugo šolo. Učenci Cirkovc, Škal in Plešivca naj bi namreč v naslednjem letu obiskovali osnovno šolo Biba Ročk v Šoštanju. Naši krajani opozarjajo na probleme, ki bodo nastali s to premestitvijo. Sedaj ko naši šolarji obiskujejo osn. šolo v Titovem Velenju lahko obiskujejo dopolnilni oz. dodatni pouk, zdravnike, zobozdravnike in opravljajo ostale aktivnosti ter se lahko prevažajo z delavskim avtobusom. Ce pa bodo premeščeni v Šoštanj teh ugodnosti ne bodo imeli, prav tako bomo morali krajani obiskovati roditeljske sestanke v Šoštanju ... Problemi s prevozom otrok se pojavljajo že sedaj, še zlasti pa v zimskem času. Ob morebitni premestitvi pa bodo še večji.
Prosimo, da naše želje, predloge in pripombe upoštevate, sicer bomo prisiljeni speljati protestno akcijo, ki pa si jo najbrž ne želimo.
DELEGACIJA KS CIRKOVCE
VPRAŠANJE:
Pred nedavnim se je po kraju razširila govorica, da bodo morali šolski otroci, ki obiskujejo osnovno šolo MPT v Titovem Velenju z novim šolskim letom zaradi prostorske stiske v Šoštanj.
Krajane je novica zelo razburila in smo odločno proti predlogu. Vprašamo se, zakaj moramo prav mi, z obrobja, prvi občutiti, če v dolini zaškriplje.
Vprašamo tudi kdaj bo kdo poklican na odgovornost kdo od vo-
dilnih, ki ob dolgoročnih planih zaposlovanja ni poskrbel za sredstva za šolstvo. V obrobnih krajevnih skupnostih smo morali ob izgradnji ali adaptaciji šol veliko sredstev dodatno prispevati ali delati udarniško. Vprašamo kakšen bo delež oziroma prispevek predvsem priseljenih za novo šolo.
DELEGACIJA KS PLEŠIVEC ODGOVOR:
Obč. komite za družbene dejavnosti je uvrstil na svojo 30. sejo, ki je bila 23. 4. 1987, predlog spremembe odloka o šolskih okoliših, ki bi začela veljati s šolskim letom 1987/88.
Predlog spremembe odloka o šolskih okoliših je pripravila DO VIZ Velenje in pri tem upoštevala ugotovitve in sklepe vseh treh zborov skupščine z dne 24. marca 1987, ko je obravnavala poročilo o pripravah na gradnjo VII. osnovne šole v Titovem Velenju.
O aktualnosti in nujnosti obravnave, da se sprememba sprejme na zborih skupščine že v mesecu maju 1987, ker je od nje odvisna nadaljna možnost organizacijskih priprav za šolsko leto 1987/88 v delovni organizaciji VIZ Velenje, je predsednik komiteja za družbene dejavnosti 22. 4. 1987 informiral Izvršni svet SO Velenje.
Obč. komite za družbene dejavnosti je sprejel ugotovitve in sklepe, ki jih daje v obravnavo Izvršnemu svetu in zborom občinske skupščine.
UGOTOVITVE:
1.	Občinski KDD ugotavlja, da je predlog spremembe odloka o šolskih okoliših, ki ga je pripravila DO VIZ Velenje, v skladu s 3. odstavkom sklepa vseh treh zborov občinske skupščine z dne 24. marca 1987, ko so obravnavali poročilo o pripravah na gradnjo VII. osnovne šole.
2.	Občinski KDD ugotavlja, da se vlagajo maksimalni napori pri pripravi na gradnjo prepo-trebne VII. osnovne šole, ki bodo omogočili čimprejšnji začetek gradbenih del.
3.	Obč. KDD ugotavlja, da v šolskem letu 1987/88 na osnovnih šolah v Titovem Velenju ni več smiselno mogoče organizirati nobenega oddelka COS. Zaradi prostorske stiske morajo preiti štiri osnovne šole v dve izmene, ena pa še ostane v izmeni in pol.
4.	Obč. KDD ugotavlja, da se bodo pogoji dela na osnovnih šolah v Titovem Velenju v šolskem letu 1987/88 občutno poslabšali, vendar ne bi razmišljali za to šolsko leto o spremembi šolskega okoliša, po kateri bi medmestne krajevne skupnosti (KS »Franc Leskošek-Luka« Pesje, KS Škale-Hrastovec ter zaradi organiziranih šolskih prevozov še KS Plešivec in KS Cirkov-ce) priključili šolskemu okolišu dveh osnovnih šol v Šoštanju.
5.	Obč. KDD ugotavlja, da bo nujno realizirati v 1. in 4. točki predlagano spremembo šolskih okolišev osnovnih šol v šolskem letu 1988/89, če bi prišlo do zakasnitve pri zaključku gradnje VIL osnovne šole.
SKLEPI:
1.	Občinski KDD se zaveda poslabšanja delovnih pogojev v osnovnih šolah v Titovem Velenju s šolskim letom 1987/88, vendar ne more Izvršnemu svetu in zborom občinske skupščine predlagati spremembo odloka o šolskih okoliših z veljavnostjo od I. 9. 1987 dalje, s katero bi medmestne krajevne skupnosti (KS »Franc Leskošek Luka« Pesje, KS Škale-Hrastove, KS Plešivec, KS Cirkovce) priključili k šolskemu okolišu dveh osnovnih šol v Šoštanju.
2.	Obč. KDD predlaga Izvršnemu svetu in zborom Skupščine
občine Velenje, da sprejmejo predlagano spremembo odloka o šolskih okoliših v letu 1988, če VII. osnovna šola ne bo zgrajena do 1. septembra 1988.
Predsednik Obč. komiteja za družbene dejavnosti Emil Hartner VPRAŠANJE:
KS Bevče predlaga, da komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja zahteva od obrtnika Aleksandra Viherja izpolnitev vseh zakonskih in odgovornih obveznosti, še zlasti s področja varstva okolja in motenja javnega miru v KS.
DELEGACIJA KS BEVČE ZAHTEVEK KOMITEJA ALEKSANDRU VIHERJU:
V	zvezi z vašo obrtno dejavnostjo in njenim vplivom na neposredno okolico potekajo v zaselku Bevče različni spori že od leta 1981. to je od samega začetka delovanja vaše obratovalnice.
Vsi dosedanji poravnalni poizkusi organov KS Bevče, ukrepi inšpekcijskih organov in predlogi Komiteja za PGVO niso uspeli odpraviti nesoglasij, odločitve sodišča pa so pripeljale delo do povečanja napetosti in nezadovoljstva v zaselku.
Nezadovoljstvo in napetosti v zaselku se nanašajo predvsem na način uporabe skupne dovozne ceste (poti), ki je že vrsto let v skupni služnostni rabi vseh prizadetih krajanov in še nekaterih drugih lastnikov zemljišč, ki jo vi s svojo obrtno dejavnostjo občasno motite, še večkrat pa to store vaše nepoučene stranke.
Komite za PGVO je že v letu 1984 in ponovno v letu 1985 predlagal rešitev problematike z izvedbo dveh dostopnih poti, vendar ste taki rešitvi nasprotovali.
V	letošnjem letu so se pritožbe s strani prizadetih krajanov v KS Bevče na obstoječe nerazrešeno stanje ter neučinkovitost upravnih organov ponovno oživele tako, da je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine zadolžil Komite za PGVO za aktivno delovanje in odpravo problematike.
Komite za PGVO je po ponovni proučitvi okoliščin in na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovil, da gre v danem primeru poleg občasnih motenj okolice z vašo dejavnostjo predvsem za pogosto preseganje služnosti na skupni dovozni poti, pa vam NALAGA
1.	da pridobite soglasje uživalcev služnostne pravce in KS Bevče soglasje za razširitev služnosti na obravnavani cesti za potrebe vaše obrtne dejavnosti, ter izpeljete vpis razširitve služnosti v zemljiško knjigo, ali
2.	da si izvedete svojo dovozno pot izven obstoječe poti, ki je v skupni služnosti
Upravni organ, ki vam je v letu 1980 izdal obrtno dovoljenje ni mogel predvideti, da boste s svojo obrtno dejavnostjo moteče vplivali na okolico in presegali služnostno pravico na skupni dovozni poti, saj vas je KS Bevče s soglasjem k ustanovitvi obratovalnice zavezala za vzdrževanje javnega reda in miru v soseski.
Glede na ugotovitve o pogostem kršenju mira v soseski s preseganjem služnostne pravice so gornje zahteve utemeljene.
Prosimo, da nam v roku 30 dni sporočite katero od ponujenih variant rešitev boste izpeljali in do kdaj jo nameravate izvesti, sicer bo Komite za PGVO razpravljal o odvzemu obrtnega dovoljenja.
Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ, ing. stroj.
Delovna organizacija Paka
Sezono pričakali bolje pripravljeni
Krepko smo že zakorakali v sredo glavne turistične sezone. Po napovedih naj bi bila ta uspešna. Zadnje vesti s turističnih območij pa niso tako razveseljive. Povsod namreč ugotavljajo, da je prostora pod soncem še dovolj, tako v kampih kot zasebnih sobah in hotelih. Kako pa kaže z letošnjo turistično bero v naši občini, kjer smo razvoju turistično gostinske dejavnosti v zadnjem obdobju namenili precej pozornosti. Vsa ta prizadevanja naj bi dala že nekoliko boljše rezultate na tem področju šele prihodnje leto.
V turistično gostinski delovni organizaciji Paka v Titovem Velenju pravijo, da so v poletnih mesecih poslovne goste v prenočitvenem delu hotela zamenjali predvsem tranzitni dopustni-
ki, Avstrijci, Zahodni Nemci, Ho-landci, in športniki, ki se pripravljajo na razne športne prireditve. Po deževnem juniju ugotavljajo v svojih poslovnih enotah povečan promet, zlasti
v tistih, kjer imajo še vrtne terase in na bazenih.
»Na letošnjo turistično sezono smo se v delovni organizaciji Paka dobro pripravili in se dogovorili, da bomo z notranjimi ukrepi popestrili ponudbo. Tako s« je na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju, ki je precej bolje urejen kot lani, zvrstilo že nekaj kulturnih in zabavnih prireditev. Gostje pa imajo na voljo tudi več kulinaričnih specialitet, po katerih je ta že znan,« pravi direktorica gostinsko turistične delovne organizacije Paka Slavica Zabukovnik — ponudbo na bazenu v tem kraju
poskušajo prav tako prisluhniti željam in potrebam gostov v največji možni meri. V mesecu avgustu pa bo v Šoštanju sploh nadvse živahno. Skupaj s tamkajšnjim turističnim društvom bodo, tako kot lani pripravili turistični teden. Poleg bogatega programa se bodo na njem predstavile še kmečke gospodinje s svojimi kulinaričnimi dobrotami.
Tudi v Titovem Velenju, po besedah sogovornice, v času sezone ne bo mrtvo. Tako naj bi v atriju Kavarne, slaščičarne center, skupaj s kulturnim centrom Ivana Napotnika, pripravili
ob sobotah in nedeljah glasbene večere, posamezne nastope raznih kulturno umetniških skupin načrtujejo še na vrtu hotela Paka. Pri Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju pa naj bi oživeli vrt, na katerem seje menda v prejšnjih letih najbolje plesalo. V programu kulturnih prireditev pa tudi jetos najdemo njihovo gostilno v Starem Velenju. Prava paša za oči bo slaščičarska razstava v mesecu avgustu na kateri naj bi letos s svojimi slaščičarskimi umetninami sodelovalo več »strokovnjakov« s tega področja.
»Od letošnje turistične sezone si glede na vložen trud in vsa naša prizadevanja za čim pestrejšo ponudbo precej obetamo. Po naših ocenah smo se na sezono precej bolje pripravili kot prejšnja leta, zato uspehi ne bi smeli izostati. Sicer pa bodo svoje mnenje o teh naših prizadevanjih najbolje povedali tisti, ki zahajajo v naše lokale,« je sklenila pogovor Slavica Zabukovnik.
-tap-
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
24. julij 1987
* titovo velenje
AKTUALNO
nas cas* stran 3
Herman Rigelnik, predsednik PO sozda Gorenje o aktualnih vprašanjih sedanjega trenutka
Dosledno izvajajmo koncept opiranja na lastne sile!
Gost v oddaji »Studio ob sedemnajstih« I. programa Radia Ljubljana v sredo, IS. julija, je bil Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Veliko je razlogov, zakaj smo Hermana Rigelnika povabili pred mikrofone Radia Ljubljana, je poudaril voditelj oddaje, novinar Andrej Pengov-Bitenc, med najpomembnejše pa sodi gotovo neke vrste obletnica. Pred dobrimi štirimi leti, junija 1983, se je namreč začela temeljita obnova tega velikana.
Objavljamo večji del pogovora.
•	Tovariš Rigelnik. Centralni komite ZKS si je kot osrednje vprašanje za sejo, ki bo v petek (17. julija) in na kateri bo govor o idejnopolitičnih vidikih tekočih gospodarskih gibanj, zastavil vprašanje, ali sedanji gospodarski rezultati ustvarjajo materialno podlago za uresničevanje kongresnih ciljev. Gre torej za vprašanje, ali so ustvarjani pogoji za izhod iz krize, ali instrumentarij ekonomske politike omogoča tržno gospodarstvo, ustrezne ekonomske odnose s tujino, mednarodno likvidnost in podobno. Tu so še' vprašanja o ekonomičnosti, inflaciji in tako naprej. Kako je s tem pri vas — v Gorenju? Ali se prostor za samoupravljanje v vaši množici kolektivov, ki jih sestavlja prek dvaindvajset tisoč delavcev, zožuje ali odpira? Težko je tudi tako obsežen proizvodno poslovni korpus, kot je Gorenje, vsaj v tem pogledu najbrž izločiti iz celote našega združenega dela?
Herman Rigelnik: Ocena našega šestmesečnega dela v letu 1987 kaže, da nekatere parametre, načrtovane za leto 1987, relativno dobro uresničujemo, nekatere slabše. Kot dobre lahko izpostavimo predvsem fizično rast proizvodnje in produktivnosti, ki ju povečujemo za okrog 10%, kot odlično bi lahko ocenil predvsem rast konvertibilnega izvoza, ki je preko 20%, kot slabo pa predvsem premajhno akumulacijo, kije pod planirano. Predvsem so razlogi za to v nenormalnih dvigih cen doma, verjetno delno tudi v tečaju dinarja in pa še vedno v vrsti slabosti, ki so znotraj sistema Gorenje.
Kar zadeva možnosti vključevanja v mednarodno delitev dela pa tole: o izvozu sem že govoril, določene težave pa so pri uvozu reprodukcijskega materiala. V tem trenutku imamo za 5 milijonov dolarjev neplačanih obveznosti do tujine. Naslednji problem so neplačane stimulacije, teh je za okrog 5 milijard dinarjev. Moram pa reči, da vseh teh težav v Gorenju v tem trenutku ne obešamo na veliki zvon, poskušamo stvari reševati predvsem z aktiviranjem notranjih rezerv, tako kot že dozdaj.
0> samoupravljanju in odnosu ljudii do samoupravljanja pa moram reči, da v Gorenju vseskozi gojiimo koncept dela, ki gre v sme ri, naj delavec ne stremi samo za prisvajanjem osebnega dohiodka, ampak naj predvsem upravlja z dohodkom, to se pravi z aikumulacijo, presežno vred-nosttjo, v smeri delitve za osebne dohiodke, poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Torej smatram, da je kljub vedmo manjši avtonomnosti vpliiv delavca na upravljanje v Gorrenju še vedno izredno velik.
•	i Po izjemnih naporih v zadnjih nekaij letih in dokajšnjemu angažiranju sredsstev širše družbene skupnosti so orgainizacije Gorenja, s tem pa tudi se-stavlljena organizacija združenega dela Goreenje, očitno stopile na lastne noge. Nekiaj o letošnjih gospodarskih dosežkih sste že povedali. Vendar, kje je napredek, v odnosu na stanje pred leti, najb«olj očiten. Dobri rezultati so po svoji i specifični teži najbrž še ugodnejši, če jiKh umestimo v splošne družbeno go-spoddarske trende in razmere, te pa, kot kažee položaj, niso ugodne za velike proizzvodno poslovne sisteme?
H-Ierman Rigelnik: Za nas je pravv gotovo najpomembnejša ugoMovitev, da niti ena delovna organizacija v šestih mesecih ne bo vv izgubi. Naslednje, kar je tudi ižzredno pomembno, pa je dej-stvoo, da gre za dosti velike pre-mikke na področju razvoja. Priha-jamoo na tržišče z novo generacijo belee tehnike, z videorekorderjem v ookviru programa elektronike širobke potrošnje, z novo varilno oprffemo, z novim sistemom anten v ddelovni organizaciji Gorenje Elra-ad. Zaključujemo drugo fazo proocesa avtonomne decentralizacije e in, kar je ne nazadnje za nas monrda celo najvažnejše, medse-bojrjni odnosi so, tako kot od vsega 2 začetka, tudi danes eden iz-mectd izredno motivirajočih osnov za š(še boljše delo v sistemu Gorenje.
GGotovo je ve to rezultat velikega d dela in odrekanj delavcev Gorenj,nja, na drugi strani pa, kot ste že s sami omenili, podpore šire družužbenopolitične skupnosti, prededvsem v fazi sanacije. Vprašanje e je, ali bomo trende zadržali
tudi v prihodnje? Dejstvo, da nam je uspelo v teh štirih letih povečati fizično proizvodno za okrog 60 %, izvoz pa za več kot 50 % in prav tako produktivnost, govori o tem, da smo verjetno na kapacitetah, ki so v tem trenutku relativno odpisane, napravili vse. Čaka nas najtežji odnosno največji zalogaj v fazi sanacije, ki jo imenujemo razvojna, to je inovacija proizvodnega programa kompletnega sistema Gorenje in pa tehnološka modernizacija.
•	Morda še tista primerjava z drugimi velikimi poslovnimi sistemi, Kjer so vaše prednosti?
Herman Rigelnik: Težko je reči, kje je naša največja prednost v tem trenutku v primerjavi s sorodnimi sistemi v Sloveniji in jugoslovanskem prostoru. Tudi drugod, mislim, da se vse bolj upošteva koncept opiranja na lastne sile. Upam trditi, da je to za Gorenje tisto, kar je najpomembnejše, kar daje tudi največje rezultate. Nikoli nismo kazali s prstom na težave od zunaj, čeprav se jih zavedamo. Vedno znova poskušamo kolektiv spolitizirati predvsem na problemih, ki so znotraj nas in na katere tudi lahko neposredno največ vplivamo. Morda je prav to ena naših največjih prednosti!
•	Kako bi lahko pospešili to dinamiko plačil, tudi kar zadeva vaše neplačane obveznosti. Lahko vi kaj postorite?
Herman Rigelnik: Mi sami težko kaj postorimo. Lahko pa rečem, da s pridom koristimo naše poslovne enote v tujini s tem, da koristimo znanje, ki smo ga uspeli v tem času pridobiti, predvsem izkušnje v sodelovanju z zunanjimi trgi, z našimi poslovnimi partnerji. Gorenje ima dosti kooperacijskih pogodb, ki so prave kooperacijske pogodbe, kjer gre za kooperacijo na osnovi delitve dela in specializacijo z zunanjimi partnerji. Mislim, da danes predvsem to vzdržuje visoko proizvodnjo in visok izvoz v Gorenju.
•	Sami ste že povedali, da precejšen del poslov opravljate preko vaših zastopstev in firm v tujini. Nedavno tega so bile te tovarne prej breme kot korist, pri čemer nc gre vedno za tovarne. Ampak vendarle, kako je z naložbami, tipa Koerting, pri čemer ne mislimo samo na to tovarno, temveč tudi na druge »podvige« drugod po svetu?
Herman Rigelnik: Koerting je bil likvidiran leta 1984, Koerting Hellas v Grčiji smo likvidirali leta 1985, isto Koerting Milano. Za vse ostale poslovne enote v tujini lahko rečem, da poslujejo dobro, da so v funkciji realizacije marketing koncepta Gorenja na zunanjih tržiščih. V dodatno spodbudo našega izvoza in za lažje obvladovanje naših poslovnih enot v tujini, smo oblikovali v lanskem letu Holding na Dunaju. Lahko rečem, da so danes te poslovne enote v tujini, ki so bile v preteklosti toliko kritizirane, kadrovsko konsolidirane, vse poslujejo pozitivno, tako skladno z našo in tujo zakonodajo in mislim, da je ravno rezultat dela na področju izvoza tudi rezultat dela teh naših poslovnih enot v tujini.
Naš čaka pa zagotovo dosti težka naloga v poslovnih enotah v tujini, to je predvsem kapitalizacija. Zal so naše firme v tujini še vedno močno podkapitalizira-ne in ena glavnih naših nalog v prihodnje bo kapitalizacija teh naših firm.
•	Od leta 1983 pa do danes ste v Gorenju pošteno pometli in zaorali, za-sejali pa ste tudi marsikatero novo, rodno seme. Nekje smo prebrali, da kot največji uspeh ocenjujete predvsem kadrovsko konsolidacijo vodstva, poslovne in strokovne ekipe, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Zanima nas, kako vam je to uspelo, predvsem kakšne metode in sredstva ste uporabili, ali je šlo za neke vrste preganjanja li za stimuliranje boljšega in dobrega. Znano je namreč, da se starih navad in pridobljenih položajev ljudje nočemo kar tako »otresti« in znebiti?
Herman Rigelnik: Imel sem srečo, za razliko od marsikaterega direktorja ali predsednika, da sem si sam izbiral ekipo odnosno, da so ljudje izbrali mene. Lahko rečem v tem tsenutku, da
sem dobro izbral, kar pomeni, da imamo danes v Gorenju izredno močno strokovno ekipo. Mislim pa, da niti to ni toliko pomembno, kot je pomembno dejstvo, da so naši medčloveški odnosi izredno dobri, na izredno visoki ravni, ne v duhu neke zlizanosti, ampak v duhu ustvarjanja več in bolje. Že od vsega začetka delamo poslovodni delavci na osnovi koncepta, ki je bil pripravljen v najtežjih časih z družbeno političnimi organizacijami in s samoupravnimi organi na jasnih načelih — vsak naj opravi svoje delo, vsak z najboljšimi močmi. Mislim, da je to drugi pomembni dejavnik, ki prispeva odnosno ki je vplival na uspešno sanacijo Gorenja.
In ne nazadnje mislim, da je izredno pomembno dejstvo, da imamo v Gorenju še naprej koncept fleksibilne kadrovske politike. To pomeni predvsem to-le: dela in naloge lahko opravljaš tako dolgo, dokler dosegaš ustrezne rezultate, edina možna osnova za napredovanje sta znanje in rezultati dela. Vse to preverjamo vsako leto z rezultati poslovanja. Tam, kjer potekajo stvari dobro, ostajajo kadrovske zasedbe nespremenjene, tam pa, kjer stvari zaostajajo za planskimi parametri, pa prihaja do kadrovskih sprememb. Pri tem ne gre za nobeno represijo, ampak za tovari-ške razgovore, ker v bistvu vsak razume, da ne gre zanič takega, kar ne bi bilo pomembnega samo za nas, gre predvsem za usodo odnosno socialno varnost delavcev Gorenja. Lahko rečem, da je represije bore malo, da poskušamo uporabljati predvsem pozitivne sankcije, se pravi predvsem motiviranje, tako moralno kot tudi materialno.
•	Ljudje to sprejemajo z razumevanjem?
Herman Rigelnik: Če govoriva o vodilnih dselavcih moram reči, da to sprejemajo pošteno. Ponovno pa bi rad poudaril, da le-to ne zadeva samo naše osebne interese, ampak širše interese, to je predvsem interese delavcev Gorenja.
•	Najbrž v ljudi tudi vlagate?
Herman Rigelnik: Lahko rečem, da smo v lanskem letu, če začneva pri prvem elementu, o katerem sem govoril, to je o znanju, poskušal vse ljudi vključiti v procese izobraževanja. Torej vsak, ki želi, je tako ali drugače vključen v proces izobraževanja. Če dosega ustrezne delovne rezultate, so potem tudi možnosti za napredovanje izredno velike. Ugotavljamo, da v nekaterih drugih delovnih organizacijah upada interes za izobraževanje za razliko od Gorenja, kar je pravzaprav interes za izobraževanje v izredno velikem vzponu. Se pravi, podpora vsemu temu je in če sledijo še rezultati, potem so možnosti za vsakogar v Gorenju izredno velike.
•	Predvidevam, da je vse to, kar sva doslej govorila, pravzaprav del v javnosti že večkrat omenjene poslovne filozofije Gorenja. Filozofija sama po sebi sicer ni neka materialna sila, a kot kaže, vendarle daje pri vas otipljive rezultate. Za kaj pravzaprav gre, kaj je bistvo te vaše filozofije?
Herman Rigelnik: Bistvo naše filozofije ali središče naše filozofije so človek (človek — delavec Gorenja, človek — porabnik naših storitev), odpiranje v svet, kvaliteta, biti boljši od drugih. To so izhodišča naše poslovne filozofije, na katerih pravzaprav temelji celotno naše življenje, delo in pa medsebojni odnosi v Gorenju. Ta naša filozofija se, lahko rečem, skozi vsakdanje delo, skozi medsebojne odnose, pretvarja tudi v materialno silo. Vse to pa je odprto s procesom avtonomne decentralizacije, kjer v bistvu tečeta dva nasprotno-smerna procesa, in sicer na eni strani proces samoupravne koncentracije dela, sredstev in znanja, na drugi strani pa proces decentralizacije upravljanja z vsem tem. Mislim, da je ravno to tisto, kar postavlja človeka y središčni položaj, kjer pravzaprav v okviru možnosti odloča o pogojih in rezultatih svojega dela.
•	Če je to, kar pravite filozofija, kakšna je potemtakem strategija. Gorenju sem in tja namreč letijo očitki, da se podajate v takšne investicijske posege, ki imajo močno konkurenco v svetu. Za tako imenovano belo tehniko so drugod uvedli že mnogo sodobnejše tehnološke procese, proizvajajo naprave, ki so sila sodobne, tiste pa, ki jih izdelujete pri vas, pa komaj dohajajo rep te svetovne proizvodnje. Morda je to napačna ocena, samo vendarle velja ne-
kako površno mnenje o tem v javnosti. Torej, do katere mere to drži?
Herman Rigelnik: Resnično je dosti očitkov na našo posebno pozornost, ki jo dajemo programu bele tehnike. Moram pa reči, da danes z belo tehniko" ustvarjamo preko 100 milijonov dolarjev izvoza, in to na najbolj razvita zapadnoevropska tržišča in da ima Gorenje na tem programu tudi največ znanja, tako tržnega, razvojnega kot tudi tehnološkega.
V svetu v tem trenutku tečejo močni procesi modernizacijo in tudi kartelizacije na tem področju. Želja Gorenja je, da se izhajajoč predvsem iz reursov, ki jih ima, vključi v nadaljnje tekmovanje na tem segmentu na svetovnem tržišču. Pripravljamo inovacijo proizvodnega programa bele tehnike in njeno tehnološko modernizacijo. Predvidevamo, da bomo v letih 1987—199? vlagali, po cenah iz leta 1985, okrog pet tisoč milijard dinarjev, kar naj bi pomenilo na eni strani novo generacijo bele tehnike, ki bi bila po tehnično-tehnoloških karakteristikah enaka proizvajalcem v Zahodni Evropi, po drugi strani pa tehnološko modernizacijo, ki naj bi dala predvsem prihranke pri stroških, se pravi večjo dohodkovno uspešnost tega programa.
•	Kaj pa tako imenovana in v nebo kovana prenova? V slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu nenehno govorimo o nujnosti prestrukturiranja. Ali ste v Gorenju že zastavili kaj v tej smeri, mislim kaj več, kot ste nam doslej povedali o svojih namerah v razvoju. Končno naj bi bil tudi to del strategije?
Herman Rigelnik: Smatramo, da je vprašanje prestrukturiranja predvsem v prvi fazi sociopsiho-loško vprašanje. Mi moramo v osnovi menjati način razmišljanja, dela in metod dela, kolikor želimo to toliko opevano prestrukturiranje.
Za Gorenje lahko trdim, da smo to fazo na nek način presegli, da pripravljamo programe prestrukturiranja, ob beli tehniki tudi za ostale programe. Tako smo zaključili v letu 1986 tehnološko obnovo in pa tudi inovacijo programa keramičnih ploščic v naši delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema. Zaključujemo veliko investicijo na Muti za področje zelenega programa, pripravljamo odnosno smo v fazi investiranja v delovno organizacijo Gorenje Mali gospodinjski aparati, pripravljamo investicijo v varilno opremo, pripravljamo nove investicijske posege v delovne organizacije Gorenje Elrad, Gorenje Tiki, Gorenje Elektro-motori. Zaključili pa smo v bistvu prvi projekt v smeri prestrukturiranja, to je Gorenje Bira Bihač.
•	Na 10. plenarni seji Centralnega komiteja ZKS vas je, torej Gorenje, v uvodnem referatu omenil tudi dr. Boris Majer. Takrat je govoril o uspešnih in
i spodbudnih primerih skupnega vlaganja v Črni gori, Makedoniji in na Ko-sovem. Gorenje v Djakovici na Kosovu je omenil kot primer pozitivnega vzorca pomoči in sodelovanja — s kadri, znanjem, soodvisnim in povezanim ekonomskim in širšim družbenim interesom. Vendar Djakovica ni edini kraj, kjer je Gorenje danes in najbrž tudi ne edini, kjer boste jutri. Kakšni so dosedanji rezultati vaših vlaganj v druge predele Jugoslavije, kaj še načrtujete?
Herman Rigelnik: Imamo delovne organizacije skoraj v vseh republikah. Tudi reprodukcijske povezave tečejo skoraj v vse republike. Od manj razvitih bi lahko omenil predvsem naše delovne organizacije Gorenje Elek-tromotori Djakovica, Gorenje MIV Vranje in Gorenje Bira Bihač. Pri vseh teh projektih, predvsem pa v Djakovici in Bihaču, smo si nabrali vrsto novih izkušenj. Predvsem je izkušnja v tem, da brez prenosa uporabnega znanja, brez usosabljanja ljudi ina proizvodnji, ki teče v Gorenju, če gre recimo za prenos te proizvodnje v manj razvite dele Jugoslavije, ni možno pričakovati uspešnega dela na projektu. To je morda ta naša največja izkušnja in na osnovi te izkušnje potem kompletna podpora ravno v smeri usposabljanja teh delovnih organizacij tako, kot sem omenil.
V prihodnje načrtujemo predvsem povečanje kapacitet v naši delovni organizaciji Gorenje Elektromotori Djakovica za potrebe naše proizvodnje, predvsem proizvodnje kompresorjev za hladilno zamrzovalno tehniko. Pričakujem pa tudi, da bomo do konca leta zaključili pogovore z delovno organizacijo Bokelj-
ka Kotor, proizvajalcem izdelkov iz gume, tudi za potrebe Gorenja, o vključitvi v sistem Gorenje. To je v tem trenutku vse, kar načrtujemo!
•	Menite, da bi bil vaš primer lahko vzorec vsaj za del konkretizacije jugoslovanskega programa za saniranje razmer na Kosovu?
Herman Rigelnik: Moram reči, da se mi ne zavzemamo za neke vsesplošno veljavne vzorce. Nek vsesplošno veljavni vzorec za to ne obstaja, zagotovo pa so nekatere naše izkušnje uporabne tudi širše.
•	Ko smo že pri aktualno političnih dogodkih, ki.jih v teh dneh ne manjka, naj se še enkrat ozremo na nedavni »idejni plenum« slovenskih komunistov. Med razpravjalci ste bili tudi vi, tovariš Rigelnik. Zahtevali oziroma predlagali ste noveliran in vsebinsko najširše sprejet program stabilizacije, češ da je program, na katerega se že leta brez osebnega uspeha sklicujemo, nastajal v bistveno drugačnih razmerah od današnjih. Druga vaša pripomba se je nanašala na vsebinsko ko-lezijo med tem programom in kritično analizo. Zdi se, da ta vaš poziv ni dobil večjega odmeva in da je bila z večjim razumevanjem sprejeta zahteva po operativnih programih preobrazbe, prenose, o čemer sva pravzaprav že nekaj povedala. Kam predvsem ste merili s svojim predlogom? Ali je nastal na podlagi vaših izkušenj v Gorenju?
Herman Rigelnik: Resnično sem predlagal na seji C K novela-cijo dolgoročnega programa stabilizacije. Ta predlog ima svoje izhodišče po mojem mnenju v preprosti kmečki logiki, če hočete pa tudi v soznanjih Gorenja. Pred našim prihodom v Gorenje so v Gorenju poizkušali uresničevati dva sanacijska programa, žal brez uspeha. Gorenje smo tako sanirali na osnovi tretjega sanacijskega programa, ki smo ga pripravili in uresničevali skupaj z vsemi delavci Gorenja. Mislim, da je to tudi bistvo moje ideje.
Kar zadeva same operativne programe pa mislim, da so nujno potrebni, vendar brez jasnih globalnih usmeritev niso učinkoviti odnosno niso usmerjeni v pravo smer, ker ne vemo, katera je prava smer. Tu bi se poslužil pregovora Seneke, ki pravi približno takole: »Nikdar ni pravega vetra, če ne vemo, kam plujemo!«
•	Prebivalci Šaleške doline so materialno in čustveno močno vezani na Gorenje. Je tudi v tej socialni in psihološki navezanosti na vaše tovarne in seveda na kombinat REK iskati razloge, da ste kljub nemirnim letom in zapletenim gospodarskim razmeram prebrodili brez stavk in prekinitev dela?
Herman Rigelnik: Vedno, ko govorimo o prekinitvah dela, imam navado, da potrkam ob mizo, ker nikoli ne veš, kaj bo. Lahko pa rečem, da smo na nek način vprašanje prekinitev dela v Gorenju presegli, kljub temu, da smo imeli skoraj tri leta zajamčene osebne dohodke. Osnovni razlog za to je iskati predvsem, kot ste že sami omenili, v čustveni navezanosti ljudi na Gorenje in v izredno dobri informiranosti delavcev tako, da so pravzaprav v vsakem trenutku poznali na eni strani stanje, na drugi strani naše možnosti in ko smo pravzaprav skupaj vedno znova ugotavljali, da realiziramo tisto, kar smo se dogovorili. Tako smo krepili zaupanje v sanacijske programe, zaradi česar verjetno tudi ni bilo peripetij in težav, ki se tako ali drugače kažejo v prekinitvah dela.
•	No, nekaj malega o samoupravnem življenju sva tu in tam že povedala. Vendar je to, kakorkoli že vzamemo, del Gorenjeve nadstavbe in teče očitno tudi iz razlogov, ki ste jih pravkar omenili, brez večjih zastojev. Tudi za ta del funkcioniranja vašega proizvodno poslovnega sistema so potrebne ustrezne motivacijske oblike, ne zgolj za proizvodnjo in delo samo, in jih seveda ni mogoče izločiti iz tistih, ki pogojujejo delo. A vendarle — na tem področju se materialne motivacije nenavadno in običajno hitro izčrpajo. Kaj nam o tem lahko poveste?
Herman Rigelnik: Ponovil bi, kar sem že preje povedal. Mislim, da izhaja vse iz naše poslovne filozofije, v kateri je resnično središčna osebnost delavec — človek in vse se resnično vrti okoli njega. Imamo izoblikovan sistem vrednot, ki gredo v to smer, prav tako imamo izoblikovano pozitivno in negativno sankcioniranje obnašanja v Gorenju odnosno pozitivno in negativno motivacijo. Lahko rečem, da je v tem trenutku materialna stimulacija prav gotovo odigrala svoje. V štirih letih smo menjali že dva sistema nagrajevanja, delamo na tretjem, predvsem z željo maksimalno tudi materialno
motivirati delavca za boljše, predvsem pa kvalitetnejše delo.
Ni pa mogoče tudi mimo nematerialnih spodbud, to so razne oblike priznanj in spodbud za še boljše delo. Ključno vprašanje pa je predvsem odnos do delavca odnosno vprašanje medsebojnih odnosov.
• Pa še preskok nazaj, v vaše povezovanje z ostalimi deli gospodarstva, zlasti slovenskega. Konkurent in partner hkrati vam je Iskra. Kako daleč ste z vašimi idejami o povezovanju s tem sistemom oziroma točneje z nekaterimi njegovimi deli, predvsem z Delto?
Herman Rigelnik: Ob pripravi diagnoze stanja na posameznih področjih, tako tudi na razvojno organizacijskem področju, smo v Gorenju ugotovili vrsto stičnih in prekrivajočih se točk z Iskro. Na osnovi tega smo dali pobudo Iskri, da oblikujemo dve delovni skupini, tako s strani Gorenja kot s strani Iskre, ki naj ugotovita stične točke in moč teh stičnih točk. Ugotovili naj bi možne si-nergijske učinke. Ti dve skupini sta začeli delati, rezultati pa so v tem trenutku relativno nejasni, predvsem zaradi tega, ker je še premalo pripravljenega gradiva odnosno se tako eden kot drugi subjekt srečujeta z določenimi težavami. Globoko pa verjamem, da mora steči ta proces povezovanja, ne nazadnje tudi po logiki procesov, ki so v najbolj razvitem svetu, kjer se pravzaprav vse to, kar danes predstavljata na nek način Gorenje in Iskra v malem, povezuje.
Majhen delček v mozaiku odnosov Gorenje — Iskra je Iskra Delta, ki se je v osnovi preko samoupravnih organov že vključila v sistem Gorenje, ni pa vključena formalno zaradi tega, ker spodbija Registrsko sodišče sklep samoupravnih organov Iskre Delte za vključevanje tudi v Gorenje.
C Zdi se, da nekatere vaše poteze vendarle niso vedno povsem dobrodošle oziroma da ste trn v peti nekaterim drugim gospodarsko političnim dejavnikom v republiki, včasih pa tudi širše. Je to samo občutek, ali je to del vaše strategije, da ustvarjate tako ozračje?
Herman Rigelnik: Lahko rečem, da tako v Gorenju kot tudi osebno nimamo občutka, da bi bili komur koli trn v peti. Res pa je, da vlada v jugoslovanskem prostoru, žal pa tudi v Sloveniji, nekakšna metoda vsesplošnega kritiziranja in bolj, kot je.kdo glasen na račun ekonomske politike, bolj je navidez aktualen in bolj si nabira cenene točke popularnosti pri ljudeh. Kdor spremlja naše javne nastope, če želite tudi moje, lahko ugotovi, da se vselej argumentirano vključujemo tudi v razprave o širših družbenih in gospdoarskih vprašanjih in se do njih tudi opredeljujemo, tako pozitivno kot negativno. Seveda pa vselej v Gorenju najprej pometemo pred svojim pragom. Navkljub vsemu trudu je v Gorenju še vedno veliko notranjih rezerv, upam trditi, da tudi drugod, tako v gospodarskih dejavnostih kot negospodarskih, in ravno čiščenje pred lastnim pragom, mislim, da bi moralo biti v Sloveniji vse bolj prisotna praksa, ne pa kazanje s. prstom vedno na drugega, v smislu njegove krivde za stanje. Zato je tudi ena od premis naše poslovne politike, doktrine, opiranje na lastne moči, medtem ko so družbeno gospodarski trendi za nas bolj ali manj objektivne danosti, čeprav se ne izogibljemo tega, da ne bi nanje tako ali drugače tudi poizkušali vplivati.
• Pogovor sva začela z vprašanjem, ki se veže na vsebino petkovega (17. julija) zasedanja slovenskega Centralnega komiteja, gre za idejne vidike gospodarskih učinkov v prvem polletju in v tem trenutku gospodarskega razvoja, pa ga končajva s to temo. Kaj pričakujete, da bo ta plenum prinesel? Kaj sploh lahko prispeva, kako lahko opremi in oboroži komuniste v tej izjemni bitki in naporih za prekoračenje gospodarskega Rubikona. Kocka je najbrž že davno padla?
Herman Rigelnik: Največ, kar lahko ta plenum da, je spoznanje, ki naj bi veljalo predvsem za Jugoslavijo, da je potrebno predvsem dosledno izvajati koncept opiranja na lastne sile, za katerega smo se zavestno opredelili v naši družbi. Globoko sem pepričan, da so v našem gospodarstvu še vedno tako velike rezerve, da imamo lahko v kolikor te rezerve izkoristimo, ustrezne dohodkovne rezultate, s tem pa tudi akumulacijo. In v kolikor bomo dali prostor znanju, bomo tudi lahko premagali težave, ki imajo razvojni karakter, to se pravi prešli v tisto družbo, sposobno za 21. stoletje, o kateri toliko govorimo.
4. stran *
OD TU IN TAM
titovo velenje *
24. julij 1987
Šoštanj
Varnost na letnem kopališču
V teh vročih in soparnih dnevih se kaj radi ohladimo v rekah, jezerih in zlasti na letnih bazenih. Bazena v Titovem Velenju in Šoštanju sta v teh polna kopalcev. Ko smo obiskali kopališče v Šoštanju, nas je predvsem zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost kopalcev. Zvedeli smo, da za varnost na bazenu v Šoštanju skrbijo štirje reševalci.
Eden teh ie tudi Boris Vrhovšek iz Šoštanja, ki je to delo pričel honorarno opravljati pred štirimi leti. Povedal je, da prejema skromno nagrado in o kakšnem pravem plačilu ne more govoriti. Čeprav je delo zelo odgovorno, saj se lahko vsak trenutek zgodi kaj nepričakovanega, se zanj ni posebej usposabljal. Zna dobro plavati in nuditi prvo pomoč, obvladanje teh dveh osnovnih veščin pa je za reševalca seveda še kako pomembno in potrebno. Seveda se je še vedno pripravljen udeležiti ustreznega tečaja, če bo le organiziran in ga bodo nanj povabili. Tudi sam namreč ugotavlja, da za reševanje in ustrezno nude-
nje prve pomoči znanja ni nikoli preveč. Kljub temu Boris Vrhovšek meni, da je za varnost kopalcev na šoštanjskem bazenu zadovoljivo poskrbljeno, čeprav je bazen v teh dneh zaseden do zadnjega kotička, če se športno izrazimo.
Letos reševalcem na tem bazenu na vso srečo še ni bilo potrebno resneje posredovati in upajo, da bo tako tudi v bodoče. Sicer pa lahko za lastno varnost največ poskrbijo kopalci sami. Najprej s svojim obnašanjem in doslednim upoštevanjem navodil na javnem kopališču in končno ž nudenjem pomoči, za katero vemo, da smo dovolj usposobljeni.
B. Mugerle
Boris Vrhovšek: (tretji z leve) »Kopalce nenehno opozarjamo na nepravilnosti in terjamo dosledno upoštevanje pravil na bazenu«
Jezero živi
Škalsko turistično jezero, ki je nastalo na vgrezninah zaradi odko-pavanja premoga, vse bolj pridobiva podobo in utrip, ki ga je imelo v svojih najboljših časih. Mnogo se jih še spominja dni, ko je jezero pod imenom Velenjsko, slovelo kot zapeljiva turistična točka v bližnji in daljni okolici. Potem je gibanje zemlje naredilo svoje. Podrli so restavracijo in minigolf. Obale so postale za kopalce prenevarne.
Ribiči RD Titovo Velenje so ves čas marljivo delali in skrbeli, da je jezero ostalo živo. Njihova skrb pa ni uperjena le v ribji zarod, ki je v jezeru zelo bogat, ampak v veliki meri pe-strijo družabno življenje svojih članov. Ribiško kočo, za katero zelo lepo skrbijo, s pridom uporabljajo za svoja srečanja. Poleg tega so letos organizirali že celo vrsto ribiških tekmovanj, od katerih je potrebno omeniti tekmovanje za rudarsko svetilko, ki je že tradicionalno in je vsako leto del tretjejulijskega praznovanja velenjskih rudarjev. Je že treba reči tudi to, da so letos po daljšem presledku zmagali domačini in tako prevzeli prehodno priznanje od lanskoletnih zmagovalcev RD Paka Šoštanj.
Seveda pa glavna skrb ribiške družine ni v zabavi in kratkočasenju. Ribiči se vse bolj zavedajo ekološkega pomena svojih aktivnosti. V Šaleški dolini so posebej dragocene vse sredine, ki s svojimi aktivnostmi skušajo obdržati svoje življenjsko okolje čimbolj zdravo tako, da ga obvarujejo pred škodljivimi vplivi, ki jih je v tem delu naše domovine na pretek.
Rudnik ima gotovo največ zaslug za nastanek jezera ter za pomoč pri urejanju okolice jezera. Po drugi strani pa se vendarle obnaša precej mačehovsko do jezerske vode. Jezerski pritok Lepena teče namreč mimo triadnih vhodov v rudnik. Tu pridejo iz jame cevi, po katerih se pogosto privali mehansko precej onesnažena voda. Tako so postali bazeni za gojitev sal-monidnih rib, ki jih je tudi zgradil oddelek za ureditev rudarskih škod pri RLV, brez pomena, saj je potočna postrv preveč plemenita in občutljiva
riba, da bi lahko preživela v vodi polni premogovega prahu. Rešitev je sicer že nakazana. Umazano vodo bi po ceveh speljali ob Lepeni, tako da bi onesnažena voda pritekla direktno v jezero, toda taka rešitev nikakor ne bi godila jezerski vodi in prav tako občutljivim in plemenitim jezerskim roparicam ščukam in smučem.
Sam od sebe se človeku ponujas-klep, da bi bila najboljša rešitev v očiščevanju vod, ki pritečejo v Lepe-no ali v jezero. Ribiči upajo, da bo rudnik imel zanje še naprej posluh ter počistil to umazanijo za sabo ter tako držal obljubljene besede, izrečene tudi na lanskoletni štirideseti obletnici ribiške družine.
Seveda pa tudi ribiči niso ravno brez grehov. Zato je letos ob jezeru poostrena kontrola ribolova. Kontrolorji pa ne pazijo le na krivolovce, ampak opozarjajo in čistijo nesnago, ki jo marsikateri nemarnež pusti kar ob vodi. Posebej problematične so polivinilaste vrečke. Zato je izvršilni odbor ribiške družine na seji, ki je bila 2. 7. 87, sprejel sklep, da se bodo naslednji teden, 9. 7. 87 sešli dve uri pred rednim sestankom in izvršili čistilno akcijo okrog jezera. To so tudi izvršili!
Naj bo to obenem tudi apel vsem, ki pridejo ob jezero, da vsakdo počisti prostorček, kjer je namakal trnek ali imel celo piknik. Vsem pa, ki si želijo malo počitka in miru od vsakodnevnega razburjanja in stresov, sporočamo, da naj pridejo ob Škalsko turistično jezero poskusiti svojo ribiško srečo in spretnost, ali pa čisto preprosto na kratek sprehod.
'	Peter Rezman
SHRAMBE
JOJ, KAKO PAŠE — Zares pasji, vroči in soparni dnevi so nas pestili zadnji čas. Zato ni nobeno čudo, če so bili polni vsi bazeni, da je bila gneča ob jezerih in rekah, povsod skratka, kjer je bilo dovolj mokrote za osvežitev. Tudi ob jezu na Dreti so si mnogi v lepem zelenem okolju, ob pomirjujočem šumenju vode poiskali osvežujoče zatočišče.
Otrokom ne bo dolgčas
Tudi v krajevni skupnosti Paka je tamkajšnje društvo prijateljev mladine poskrbelo, da otrokom v počitnicah ne bo dolgčas in ne bodo prepuščeni samim sebi. Prav tako so organiziranega varstva veseli tisti starši, ki med počitnicami nimajo varstva za svoje otroke.
Doslej so v Paki organizirali varstvo le za šoloobvezne otroke, letos pa se bodo tem pridružili še predšolski.
Društvo prijateljev mladine Pesje
Počitniško varstvo od 3. do 15. 8.
Člani društva prijateljev mladine iz Pesja so na aprilski programski in volilni seji sprejeli pester delovni program in izvolili novo vodstvo. Dejstvo je, da so s svojo raznoliko dejavnostjo uspešni že nekaj let nazaj.
Samostojno in v sodelovanju z drugimi dejavniki so organizirali že ničkoliko domiselnih prireditev. V teh mesecih so tako imeli izlet v naravo, obiskali so živalski vrt, konec maja je bila tradicionalna ptičja svatba na Enclo-vem vrhu, praznik krajevne skupnosti pa so počastili s pio-
nirsko olimpiado in risanjem na asfalt.
Vsako leto društvo prijateljev mladine iz Pesja organizira počitniško varstvo za tamkajšnje otroke, ki bo letos od 3. do 15. avgusta. Kljub dobri volji in izkušnjam iz preteklih let imajo nekaj težav. Čeprav je v kraju
nov dom krajanov, pa v njem ni primernega prostora, v katerem bi lahko v deževnih dneh izvajali otroško varstvo. Zato so se dogovorili z vrtcem, da jim bo nudil potreben prostor in igrišče. Nadaljnja težava je v tem, da je za varstvo težko dobiti vzgojiteljice oziroma animatorje. Raje se namreč odločijo za počitniško delo v raznih delovnih organizacijah, kjer je počitniški zaslužek znatno večji kot pri varstvu otrok, ki poleg tega zaradi velike odgovornosti sploh ni lahko. Kljub te-
Za brezskrbni čas počitnic, kot so počitniško druženje otrok poimenovali v Paki, so pripravili bogat in zanimiv program. Organizirali bodo najrazličnejše zabavne igre z žogo in brez nje, ki bodo v glavnem potekale na igrišču pred podružnično šolo. Ne bo manjkajo tudi drugih ročnih spretnosti, ko bodo otroci iz najrazličnejših materialov r.a najbolj domiseln način izražali svoj svet domišljije. Vse otroke, ki se bodo zbrali vsako sredo in petek ob 16. uri pred podružnično osnovno šolo v Paki, bosta sprejeli animatorki Natalija in Katja Perbil.
(b. m.)
mu se bodo potrudili, da bo kakšnim 30 otrokom prijetno in lepo. Ob lepem vremenu se bodo igrali na prostem, ob slabem pa bodo v prostorih vrtca iz ostankov različnih materialov izdelovali vse mogoče izdelke, ki jih bodo po končanem varstvu tudi razstavili.
B. Mugerle
Turizem — motor aidsa
Aids — krmar turizma
Ko je ob otvoritvi letošnje berlinske mednarodne turistične borze generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (VVTO) VVillibald P. Pahr opozoril na nevarnost, ki jo za turizem predstavlja nezadržno širjenje pandemije aidsa, je s tem prekršil eno od nenapisanih zapovedi poslovnežev, ki bi jo lahko povzeli z besedami, da ne kaže govoriti o stvareh, ki lahko škodujejo sklepanju poslov. Pahr je tako ostal osamljen, marsikdo od udeležencev borze mu je zameril, večina pa se je kmalu nemoteno posvetila tradicionalno optimističnemu sklepanju poslov s tudi letos večkrat poudarjeno predpostavko, da se svetovnemu turizmu obeta nadaljnja rast, saj utegne konec tisočletja postati menda celo najpomembnejša gospodarska panoga sploh.
Neprikladne besede »aids«, ki jo je izrekel Pahr, v uradnem biltenu borze, v katerem so povzeli vsebino njegovega govora, še omenili niso. Med množico tiskovnih sporočil vseh vrst je bila beseda aids tabu, ravno obratno kot v množičnih občilih, tako rekoč preplavljenih s poročili o aidsu. Po naključju je istočasno z vestjo o otvoritvi berlinske borze prihajala po teleprinterjih tiskovnih agencij vest o »atlasu aidsa«, publikaciji, ki jo je izdala Svetovna zdravstvena organizacija in v kateri so bila označena območja na zemeljski krogli, ki jih je pandemija doslej najbolj prizadela in kjer naj bi bilo tudi tveganje za tujce največje. Te dežele so Kenija, Tanzanija, Uganda, ostala območja srednje Afrike, Mehika, Brazilija, Haiti ter gosto naseljena območja v ZDA in Kanadi. Atlas navaja, da so na razpolago le nepopolni ali pa sploh nikakršni podatki za Azijo, arabske države in države vzhodnega bloka. »Aids obstaja tudi na teh območjih, tako kot drugje, vendar pa ni statističnih podatkov o njem«, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija.
Atlas SZO je bil ena prvih uradnih akcij, ki je izzvala reakcijo prizadetih turističnih dežel. Med njimi so nekatere, na primer Kenija, ki so že prej občutile močan upad turističnega obiska kot posledico strahu pred aid-som. V neki novinarski anketi v Berlinu je predstavnica Kenije preprosto odklonila kakršnokoli pogovarjanje o aidsu (»Sem smo prišli, da bi pospeševali razvoj
turizma«); predstavnik Tanzanije je poudaril, da prihaja večina turistov zaradi safarijev, da prostitucije v Tanzaniji tako rekoč ni, da pa mora tudi sicer vsak gost vedeti, kaj počne. Brazilski predstavnik je imel v rokah otipljiv podatek o tem, da dobi vsak tuji turist ob prihodu v Brazilijo letak z ustreznimi opozorili. Tako se zdi, da so se Brazilci rešili vsaj očitkov vesti, kajti na berlinski borzi je bil njihov paviljon eden najrazkošnejših, med glavnimi privlačnostmi dežele pa so brez ovinkarjenja propagirali seks v eksotičnem okolju. Nekateri predstavniki prizadetih dežel so se zatekli k logiki: »Pri nas je hudo, ampak drugje je še huje«. Tako je predstavnica Haitija trdila, da je nevarnost v New Yor-ku ali San Franciscu najmanj tolikšna kot v Port-au-Princeu, le da se »o tem ne govori toliko«. Spet drugi so se postavljali v pozo spodobnih ljudi. Predstavnica Mehike: »Povprečni obiskovalec Mehike prihaja k nam zaradi kulturnih privlačnosti in ne zaradi kakšnih ljubezenskih avantur.«
Eden od novinarjev lista Berlin Today je piscu teh vrstic dogajanje na fronti turizem-aids komentiral z eno samo besedo: »Riesenschvveinerei« (velikanska svinjarija). Sprenevedanje ne pozna meja, je hotel reči. A po drugi strani je pandemija že začrtala nove meje in vse kaže, da jih bo v bodoče še mnogo več.
Administrativne omejitve za tujce so že uvedli v ZDA, na Japonskem, v Saudovi Arabiji, Ira-
ku in še nekaterih deželah. V te države ni mogoče več potovati brez ustreznih zdravstvenih potrdil, iz katerih je razvidno, da oseba ni okužena ali obolela. V Iraku so se odločili za še ostrejše ukrepe: tujih potrdil ne priznavajo, tujci morajo teste opraviti v Iraku. Na Bavarskem se morajo podvreči testiranju delavci oziroma osebe, ki tam stalno bivajo, a niso državljani ene od držav Evropske skupnosti. Vstop v ZRN pa ni dovoljen vsem tistim, za katere sumijo, da so okuženi z virusom aidsa.
V sredozemskih turističnih deželah se pristojne oblasti, tako kaže, najraje odločajo za taktiko previdenega čakanja. Ne zdi se naključje, da govorjenje o aidsu vsako leto ponehuje tem bolj, čim bolj se približuje turistična sezona. Francija ima po številu obolelih žalosten evropski rekord, sledijo ji Italija, Španija in ostale sredozemske dežele. Število bolnikov je, merjeno z običajno optiko, sicer še vedno sorazmerno nizko, a število okuženih v vsej Evropi ocenjujejo strokovnjaki na najmanj milijon. Velika večina okuženih oseb za svojo kužnost splch ne ve — in to je eden najhujših problemov, ki jih prinaša aids.
Nič manj hujši problem v zvezi z aidsom ni turizem kot sodobna »selitev narodov«. Že v vsej zgodovini so se spolne bolezni širile s potovanji pomorščakov in vojakov — še toliko bo|j se širijo v naši dobi, s potovanji milijonskih množic na velike razdalje. Množični turizem je industrija, izrecno namenjena zabavi, iz katere družabnega življenja, vključno s seksom, vsaj z današnjega zornega kota te industrije, ni mogoče izvzeti. Tako je turizem kar z dvema vezema usodno povezan z aidsom: turizem je — žal — najpomembnejši motor aidsa. Obenem pa se utegne zgoditi, da bo turizem kot gospodarska panoga postal ena od najbolj priza-
detih — gospodarskih — žrtev aidsa. Če se fjodo uresničile napovedi o nadaljnjem nezadržnem pohodu pandemije, bo aids v temeljih pretresel in spremenil celotno človeško družbo in nekatere njene današnje atribute, ki se — varljivo — zdijo enkrat za vselej dani.
V Jugoslaviji je — ravno zaradi strahu, da bi podatki odvračali turiste — aids še do nedavnega štel med tabujske teme. Ko je za aidsom umrl prvi Slovenec, tega uradno niso takoj objavili. Uradno število obolelih v Jugoslaviji — po zadnjih podatkih devet oseb — je nizko, in eden naših najvidnejših strokovnjakov za aids, predstojnik mikrobiološkega inštituta ljubljanske medicinske fakultete prof. dr. Miha Likar ocenjuje, da Jugoslavija po razširjenosti aidsa zaostaja za Zahodno Evropo za kakšna tri leta, približno za toliko, za kolikor zaostaja zahodna Evropa za ZDA. Sodeč po primerjavah z ocenami tujih strokovnjakov bi bilo mogoče na takšni stopnji razširjenosti aidsa še marsikaj storiti, da bi širjenje upočasnili. Kaže pa, da bo prednost povsem nekoristno izgubljena. Nekoč kasneje pa se utegne ta odnos, za katerega ni mogoče najti dovolj ostrih besed, zelo maščevati.
Zahodni strokovnjaki namreč napovedujejo v prihodnjih letih še posebej hitro širjenje aidsa v deželah tretjega sveta. Kopitu nerazvitosti je v Evropi najbliže prav Jugoslavija.
Eno od prekletstev nerazvitih dežel je, da so zelo odvisne od priliva trdnih valut, in tako si tudi za Jugoslavijo ni mogoče predstavljati, da bi storila karkoli, kar bi utegnilo zmanjšati turistični obisk — celo tistega ne, kar bi bilo nujno treba storiti, da bi upočasnili širjenje epidemije, in kar je celo izrecno predvideno v ustrezni zakonodaji. Ni videti, da bi državni organi posegli po ukrepih iz lastne zakonodaje, ni-
ti ob premisleku, da gre v končni posledici ne samo za zdravje ljudi, ampak tudi za povsem gospodarske posledice strahovitih razsežnosti, ki jih prinaša aids. Jasno je namreč, da bi bilo treba storiti vsaj to, kar so^storili v ZDA, na Japonskem in še nekaterih deželah: na mejah zahtevati potrdila o testiranju. Ukrep sicer ni povsem učinkovit, že zato ne, ker se v času dneva testiranja do vstopa v tujo državo oseba lahko okuži, »uradno« pa ima potrdilo, da je zdrava. Toda takšen ukrep vendarle lahko pomeni veliko več, kot če vsi zatiskajo oči pred aidsom. V začetku sedemdesetih let, ko je izbruhnila epidemija črnih koz, se je vsem zdelo samo ob sebi umevno, da je bilo treba imeti ob prehodu čez državno mejo znane »rumene« izkaznice. Zdaj, ko gre za neprimerno nevarnejšo bolezen, se pristojni sprenevedajo.
Se bomo na tihem sprijaznili z dejstvom, da bo čez poletne mesece v Jugoslaviji letovalo na tisoče, morda desettisoče okuženih turistov? V jugoslovanskih hotelih je zaposlenih na desettisoče sezonskih, pretežno samskih delavcev, povečini z najmanj razvitih območij, kjer se moški odlikujejo po mentaliteti »herojskega Balkana« in se ne menijo dosti za nevidne nevarnosti, kakršna je aids. Okužbe, ki bodo sledile, naj bi odkrivala v povprečju slabo razvita in usposobljena zdravstvena služba, s problemom podatkov, ki jih bo morebiti o tem zbrala, pa naj bi se spopadla prislovično učinkovita administracija . . .
Kaj storiti? Le malo je mogoče storiti v boju proti aidsu, a zato je tisto malo toliko pomembnejše. Prepustimo besedo znanima zahodnonemškima strokovnjakoma za aids, frankfurtskima profesorjema Eilki Brigitti Helm in Wolfgangu Stilleju, ki se kot strokovnjaka za nalezljive bolezni na frankfurtski univerzi že od
leta 1982 ukvarjata z bolniki, obolelimi za aidsom. O pričakovanih socio-kulturnih in gospodarskih posledicah aidsa sta napisala poseben memorandum (Spiegel, št. 18/87). Očitno je, da bodo mnoge napovedi, če se bodo uresničile, prizadele tudi turistično gospodarstvo. Odlomki iz memoranduma:
»Promiskuitetnih načinov življenja ni mogoče spremeniti s pomočjo letakov ali govorniških deklamacij... Prosvetljevanje je lahko učinkovito le pri osebah, ki so pripravljene sodelovati in so razsodne. Pri debilih, psihoti-kih in analfabetih, še zlasti pa pri narkomanih in osebah z mentali-teto desperadosov so prosvetlje-valne akcije vseh vrst obsojene na neuspeh ... V smislu »kriznega vodenja« je nujnb zgraditi infrastrukturo, ki bo zmožna v nekaj letih ustrezno negovati mnoge tisoče obolelih . .. Kar najhitreje je treba usposobiti specialiste, ki bodo potrebni pri bodočem »aids-managementu« ... Poudariti je treba, da bo aids postal stvar vseh institucij v naši državi. Delodajalci iz najrazličnejših panog bodo zaradi obolenj svojih strokovnih delavcev utrpeli znatne izgube. Srednjeročno bo tudi industrija potrošnih dobrin utrpela znatne izgube v prometu zaradi številnih obolenj in smrti v družbenem sloju, ki razpolaga s precejšnjo kupno močjo .. . Bolezen, ki bo v 10 do 20 letih morebiti za 10 odstotkov povečala umrljivost prebivalstva v starostni skupini od 25 do 50 let, življenjsko ogroža vse države. Treba je upoštevati še vpliv okužbe z virusom HIV na plodnosti in reprodukcijo, kot tudi demotiviranost za rojevanje otrok ... Notranja ogroženost vseh držav zaradi aidsa se zdi večja kot zunanja, zaradi sovražnih sosednih držav. Politike bodo v bodočnosti ocenjevali po tem, kaj so storili proti aidsu.«
Vitko Kogoj (Povzeto iz revije Lipov list
24 julij 1987	★ titovo velenje___OD TU IN TAM	__1185 C35 * stran 5
10 let dnevnega taborjenja
Počitniško delo
Vroče, soparno poletje. V Gorenju so konec minulega tedna delavci proizvodnih delovnih organizacij začeli s kolektivnim letnim dopustom. Tako so se začele počitnice tudi za dijake in študente, ki so bili na proizvodnem in počitniškem delu v Gorenju. Največ jih je bilo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, kar nad 230. Tudi v drugih delovnih organizacijah je bilo veliko mladih na počitniškem delu. V Gorenju Servis, Gorenju Commerce, Gorenju Notranja oprema, Gorenju Elektronika Široka potrošnja, Gorenje MGA Nazarje od 20 do 40. Tudi v delovnih skupnostih se je našlo delo. Tako je doslej bilo že nad 400 dijakov in študentov, ki so lahko zaslužili tudi 111 tisoč din (študenti na proizvodnem delu v dveh izmenah), za mesec dni dela. Večina jih je delala od 22. junija do 18. julija. Dijaki so na administrativnih delih dobili nagrado okrog 90.000 din, v proizvodnji pa 102.000 din. Sicer pa letos poskrbeli za novost, saj so nagrade dobili izplačane že takoj ali pa zadnji dan dela.
Kaj so povedali o delu in počitnicah dijaki na delu v Gorenju? Romana Sevšek:
»Končala sem drugi letnik družboslovne šole, smer upravni tehnik, v Celju. Gorenje že dobro poznam, saj sta tu zaposlena mati in oče. Na delovni praksi v proizvodnji sem bila lani v obratu Plastika, že tretjič pa sem na počitniškem delu. Letos delam v izobraževalnem centru, kjer je sedaj dela dovolj, saj je treba odgovoriti vsem kandidatom za kadrovske štipendije, pa tudi drugih administrativnih opravil je vse več.
O denarju še nisem razmišljala, vendar ni bil odločilen pri odločitvi za počitniško delo.« Roman Kovač:
»Doma sem v Titovem Velenju in letos že drugič delam med počitnicami v Gorenju. Tu imam tudi štipendijo, končal pa sem prvi letnik šole za elektroenergetika. Delam v obratu hladilniki, surovinski oddelek. Delo je na videz res težko, vendar ni tako hudo. Nekaj denarja bom moral odšteti za knjige, nekaj za obleke.« Simona Verdev:
»Doma sem iz Polzele, končala pa sem prvi letnik
strojne tehnične šole v Celju. V Gorenju sem že bila na delovni praksi, sedaj pa sem na počitniškem delu v obratu emajlirnice tozda Štedilniki. Precej vroče je ob pečeh, vendar se kmalu navadiš. Gorenje dobro poznam, saj sem štipendistka. Veliko zanimivega zvem iz Informatorja, ki ga štipendisti redno prejemamo po pošti. O nagradi za delo v Gorenje sem tudi že razmišljala. Tako bom lahko šla na počitnice v Umag.«
Hinko Jerčič
Romana Sevšek
Simona Verdev
Počitnice v Zavodnjah
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos, že desetič zapored organizirala, v sodelovanju s taborniškim odredom Pusti grad Šoštanj, dnevno taborjenje v Zavodnjah. Letos so vozili mlade tabornike v to hribovsko vasico že desetič.
Udeležba je bila tokrat nekoliko manjša kot običajno. Na to je verjetno vplival kasnejši termin (prejšnja leta so taborjenje pripravili takoj po zaključku pouka, letos pa od 7. do 17. julija, ker so bili taborniki Pustega gradu Šoštanj na srečanju jugoslovanskih tabornikov, kjer so zastopali občino Velenje). Nedvomno pa je na udeležbo vplivalo tudi spoznanje, da sodijo Zavodnje med najbolj onesnažena področja Šaleške do-
je bilo zadnje čase toliko povedanega in se ustavimo pri tabornikih, kjer je bilo kot vedno brezskrbno in veselo. Improviziran tabor, ki so ga posebej za to dejavnost uredili taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj (s pomočjo občinske zveze prijateljev mladine Velenje) nas je tudi tokrat navdušil. V taboru in okoli njega je bilo živahno, povsod se je nekaj dogajalo. Taborniški vodniki so učili svoje mlajše prijatelje taborniških veščin in jih s tem seveda navduševali, da bi se vključili v to dejavnost. Ob našem obisku so namenjali vso pozornost zaupni pošti in skrivni pisavi, ki so jo odkrivali s pomočjo sveče. Skratka bilo je veselo, zabavno, pa tudi poučno. Še veliko drugega so se naučili v
Nova planinska pot
Roman Kovač
GOBARSKA SREČA — Poletje je čas, ko se radi podamo v gozdove in preizkusimo svojo gobarsko srečo. Letošnja vročina gobam menda sicer ni najbolj naklonjena, pa vendar se splača preizkusiti.
Morda vas bo k temu navdušili tale velik jurček ki ga je pred dnevi nekje v Lokovici našel dvanajstletni Matjaž Sevčnikar, ki že nekaj let z očetom z veseljem nabira gobe.
Kar nekaj jih že pozna, najbolj pa se razveseli jurčkov in lisičk.
Letos sta jih nabrala že kar precej, tale jurček velikan pa je oba še posebej razveselil in gotovo se bodo v gozdove še raje podajala.	(bz)
Da smo Slovenci planinski narod, vsekakor ni treba posebej poudarjati. Dovolj je že podatek, da je v 179 planinskih društev včlanjenih preko 100.000 Slovencev, da sega zgodovina organiziranega planinstva skoraj 100 let nazaj, ko so naši dedje pričeli »nadelovati« planinske poti in spreminjati tuja imena naših gora v domača, slovenska.
Sodimo tudi v svetovni vrh vrhunskega alpinizma, na vso srečo pa se zavedamo, da se osvajanje Mont Everesta na prične v Nepalu, pač pa s prvim pohodom fantiča in deklice na najbližji hrib.
V	tem je pravzaprav pomen in veličina planinstva, množičnost in druge vrednote, tovarištvo, prijateljstvo, poštenost in zdravje so tisto, kar je prav v gorah ohranjeno v celoti, kar krepi človeka in njegovega duha.
V	planinah sklenjena znan-stva in prijateljstva so trdnejša, pozdrav na planinski poti pride iz srca, stisk roke v planinah še veliko velja.
Seveda planinska organizacija vseh teh in drugih visokih ciljev ne bi dosegla, ohranjala in razvijala brez
posameznikov, ki jim gore pomenijo veliko, največ. Takšen je bil tudi Anton Sever, član mozirskega planinskega društva, ki mu nikoli ni bilo žal prostega časa za neutrudno delo na vseh področjih planinstva. Izkušenemu markacistu, organizatorju in neumornemu delavcu so se mozirski planinci poklonili s tem, da so novo planinsko pot od Mozirske koče do najvišjega vrha Mozirske planine Boskovca poimenovali po njem.
Prijetno planinsko pot so odprli na nedeljski slovesnosti, ki so se je udeležili planinci iz vse doline. Na njej so spregovorili o pomenu planinstva, o liku pokojnega Antona Severja in seveda pripravili lep kulturni spored.
Polletno poročilo
A0
Alpinisti Šaleškega alpinističnega odseka so potegnili črto, pod poletnim dogajanjem. Da bo prva polovica sezone dobra, je bilo jasno že prej, vendar pa je pravo kvaliteto pokazala šele analiza ob zaključku.
Preplezanih je bilo 94 smeri in od tega kar 14 z oceno VI, 18 z oceno V ter večje število smeri z oceno IV in III. Poleg tega je bilo opravljenih 26 zimskih tur, kar je presenetljivo saj so bile letošnje zimske razmere izredno slabe in nevarne. Izstopa vzpon Roka Preložnika v Lučki Babi. Gre za prvo ponovitev Šaleške smeri, ki se odlikuje po težavnem vstopu. Veliko je bilo preplezanih zaledenelih slapov, vendar se pozna, daje plezanje v le teh, dokaj nova usmeritev alpinizma, saj člani kluba še nimajo dovolj izkušenj in opreme za takšno vrsto plezanja.
Prvomajskega tabora v Paklenici smo se na žalost udeležili z majhno ekipo, ki pa je izpolnila vsa pričakovanja in opravila veliko število teških Vzponov.
Spomladi smo pričeli izvajati alpinistično šolo in najbolj zagrizeni tečajniki so že opravili prve vzpone v domačih gorah.
S prvo polovico leta smo tako lahko zadovoljni, čeprav ne povsem. Vendar je za še večje uspehe potrebno več finančnih sredstev, ta pa so na žalost zelo skopa.
D. U.
Udeleženci so po slovesnosti pot tudi prehodili
Slepa pisava je vidna takoj, ko jo osvetliš s svečo, so se naučili mladi taborniki
desetih dneh, ki so jih preživeli skupaj, ob našem obisku pa je bila večina stalnih obiskovalcev kar malo razočaranih, da bodo dnenvi tabor že naslednji dan zaprli.
Kljub nekoliko manjšemu letošnjemu obisku lahko vsekakor ponovno ugotovimo, da je dnevno taborjenje odlična oblika letovanja naših otrok. Zato je nikakor ne bi smeli opustiti, temveč še razširiti in obogatiti.
M. Zakošek
Po mapornih aktivnostih pa se priležeta hrana in pijača
line, in tudi dejstvo, da Zalezni-kov vrh, kjer imajo tabor, ni najbolj onesnažen predel tega kraja, ni moglo omajati te ugotovitve.
Kljub temu se je bilo tudi tokrat prijetno peljati v ta kraj. A ne ves čas. Ekološki problemi obiskovalcu pač niso tako vidni, zato pa ga nanje opozarjajo table, ki so jih v času javne razprave postavili krajani. Priznati je treba, da človeka spreleti srh ob pogledu nanje in kar nekoliko premisli, če bi šel dalje!
Pa pustimo ekologijo, o kateri
6. stran ★ flBS C9S
OD TU IN TAM
titovo velenje k	24. julij 1987
Dvignjeni zastor	48
Obljube -govori
V	nedeljo, 5. julija 1987 smo bili v Zavodnjah. Kraj smo obiskali z namenom, da bi dokumentirali zgodovinsko konferenco, na kateri bi pozvani morali zastaviti svojo besedo in ugled ter tako jamčiti, da se bo ekološko stanje v Zavodnjah in celi dolini sčasoma izboljšalo. Pričakovali smo manifestacijo premika zavesti najodgovornejših tla-kovalcev poti v lepšo bodočnost. Tudi zato, ker upamo, da bo od problemske konference »Ekologija, energija, varčevanje« ostalo še kaj drugega kot akcija Nedeljskega »Očistimo Slovenijo, našo deželo«.
Pričakovali smo, pa se ni zgodilo nič! Obljubljenega in napovedanega srečanja občanov z voditelji ni bilo — preloženo je za nedoločen čas.
Potem smo se malo sprehodili po vasi in srečali precej občanov in delavcev. Pri tem ne mislimo, da so delavci tisti, ki so omenjeno dopoldne brkljali okoli svojih novogradenj, občani pa oni, ki so nedeljsko dopoldne pozdravljali zakmašno okravateni, težko pričakujoč govejo juho in rezance.
Ne norčujemo se iz Nedeljca niti iz marljivih možakarjev, ki kljub krizi in negotovi prihodno-sti gradijo nove domove zase in svoje otroke. Ne norčujemo se iz starih šeg, čez katere se vleče vonj nedeljskega kosila — tesnobni občutek nas navdaja, ker bomo morali še kar naprej vpiti in se boriti, da bo tisto, kar je bilo že sklenjeno, v prihodnosti tudi udejanjeno. Na to nas je opozoril tudi Mauricio Olenik v Studiu ob 17-ih dne 8. julija 1987, ko je rekel: »Na žalost lahko ugotavljamo nekaj: dogajanje po konferenci (Ekologija, energija, varčevanje, op. p.) kaže na to, kar je pač lastnost našega samoupravnega političnega sistema — da se morajo bitke, ki so bile enkrat dobljene, vedno na novo dobivati«. Da je res tako, dokazuje tudi odpovedano srečanje v Zavodnjah.
V	Šaleški dolini se do zadnjega ožiga gozdov nihče ni zavedal, kaj za življenje predstavlja nenormalno velika koncentracija žvepla v zraku. Ker se nihče ni zavedal, tudi nihče ni ničesar
ukrenil. In videti je na žalost, da nihče prav resnega namena tudi nima. O tem nas ne prepričujejo sklepi, ampak opazovanje dejanj in preprosto logično sklepanje. Tudi izjava, da »bomo še naprej angažirali vse moči, znanje in čas«, ko pred tem ni bilo storjeno nič konkretnega (razen nekaj neizpolnjenih obljub), »nas« pač k ničemur ne zavezuje.
Do danes v bližnji in daljni okolici ni še nihče zahteval, da je treba zmanjšati proizvodnjo električne energije. To so podtikanja ekologom, ki zahtevamo odpravljanje vzrokov zastrupljanja in rušenja narave, katere del smo mi vsi. Pač! Za zmanjšanje proizvodnje so v samih TEŠ, kjer drugih hitrih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja enostavno ne vidijo. K zmanjševanju proizvodnje električne energije pa posredno napeljujejo predvsem tisti, ki bi morali sestaviti programe in izbrskati denar za ekološko neoporečen razvoj, pa se niso in se ne zganejo dovolj hitro!
Ekologi ponujamo alternative, katerih pa žal ne skuša nihče niti ovreči. Tako mi pomagamo. Ne s spraševanjem, temveč z opozarjanjem! Kaj več nam žal ne preostane.
Mi se bojimo. Bojimo se mrt-vorojencev in spačkov. Bojimo se raka in umiranja na višku življenjskih moči, čeprav se zavedamo, da smrti nihče ne uide.
Ker vemo, da želimo dobro, se ne bomo oportunistično postri-njali z zamečkanimi obljubami in tihimi dogovori za ohranjanje šaleške samovšečnosti. In ne samo zaradi naših otrok. Tudi zaradi nas! Zaradi naše lepše sedanjosti, ki nam je bila obljubljena!
Naš cilj je ozdraviti bolno dolino, v kateri živimo. Zato bo potrebno veliko znanja, volje in denarja. Čas ni naš zaveznik! Zato bomo morali še kako vpiti in s prstom kazati na strupeno dediščino, ki se kopiči za nami. In najprej morajo poprijeti tisti, za katerimi je največ nesnage!
Ps. Besedilo smo končali 12. julija 1987 na prepolnem šoštanjskem bazenu, kjer nas je vse popoldne, po nosu in po grlu, diskretno žgečkljalo žveplo, ki so ga rahle sapice nosile naokoli.
Peter REZMAN
Iz domačih logov
Reci(pročja) : poletni epepe
Najceneje (za sencem) greje velenjski lignit — so nam lagali pred desetletji. Zdaj nam po resnici povedo, da še vedno mislijo lako.
.1 .v x
V krajevni skupnosti Šmartno prvi pri nas gledajo »kabelsko« in »satelitsko« lelvizijo. Jeseni se bodo množično vpisovali v tečaje tujih jezikov.
XXX
Prodajalna M club na Cankarjevi ne prodaja te svojega dobrega imena, ampak tudi dobro tuje blago. Pridite (s stricem iz Švice) in prepričali se boste, da so za te vice — na vaš račun.
XXX
Erino novo vino »Virštenjčan« ima komercialno povsem zgrešeno ime. Najprej ga imaš polna usta (!) nato polne noge in prazno denarnico.
XXX
Odkar so nehali izdelovali EFE zidake iz pepela, se nekateri posipajo z njim. drugi pa ga imajo polna usta.
XXX
Velenjski gasilci imajo nove paradne obleke. Želimo jim. da bi čimveč paradirali (in malo gasili) ob letošnjem develdesetletnem jubileju.
X X X
Jože Miklavc
»DOBRO PRIPRAVLJENI« - Na Golteh so na zimo vsekakor odlično pripravljeni. Top čaka le še na primerno temperaturo zraka, za vsak slučaj pa je tu še teptalec, če bi bilo padavin preveč. Da ob ugodnem trenutku ne bodo po nepotrebnem zgubljali časa, sta oba že na svojem mestu, zunaj torej. Nič nas ne sme presenetiti!
VIZ VELENJE
Komisija za štipendiranje VIZ VELENJE,
Jenkova cesta 2, Titovo Velenje objavlja
zaradi premajhnega števila kandidatov, ki so se prijavili na skupni razpis kadrovskih štipendij, še:
razpis za podelitev štipendij dijakom srednjih družboslovnih, naravoslovnih in pedagoških šol.
Učencem, ki so uspešno dokončali osnovno šolo, bo podeljenih 8 štipendij.
Pogoj za podelitev štipendije je, da štipendist po dokončanem srednjem usmerjenem izobraževanju nadaljuje študij na visoki šoli pedagoške smeri.
V okviru tega razpisa bo komisija obravnavala tudi vloge tistih dijakov, ki so prošnje z dokazili poslali na naš naslov do 15 7 1987.
Rok za prijavo je 20 dni od objave.
K prošnji je treba priložiti izpolnjen in potrjen obr. SPN — 1, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o vpisu in kopijo zadnjega spričevala. Prednost pri podelitvi imajo učenci, ki so prejeli medaljo bratov Ribar.
Štipendije se podeljujejo za šolsko leto 1987/1988.
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
GORENJE - SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA, O. O.,
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije GORENJE Procesna oprema, p. o., Titovo Velenje
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	orodjar (2 delavca)
2.	rezkalec (2 delavca)
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo končan program srednjega izobraževanja kovinarstvo in strojništvo, smer oblikovalec kovin,
—	da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje Procesna oprema, Sektor kadrovskih, samou-pravno-pravnih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem roku za prijavo.
»Srečno rudarji« v ljubljanski Nami
Na rob samostojni razstavi Betke Cimperc
Ena redkih ženskih članic sicer številnega društva Šaleških likovnih ustvarjalcev je tudi ljubiteljska slikarka Betka Cimperc. Sicer pa ji je slikarstvo tudi poklicno kar blizu, saj je po stroki aranžerka z izostrenim okusom in domiselnimi kreacijami.
Letošnjemu razpisu za likovno kolonijo ob rudarskem prazniku se je odzvala tudi Betka in skupaj z ostalimi slikarji brez strahu odšla v jamo, več sto metrov pod zemljo, kjer je opazovala delo rudarjev in dobila navdih za svoje slike, sedaj razstavljene v restavraciji Ljubljanske Name v Titovem Velenju. Sicer pa Betka razstavlja še v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik skupaj z ostlaimi udeleženci letošnje kolonije.
Razstava je domiselno vključena v prostor in ga z izvirnimi umetninami tudi v estetskem smislu lepo dopolnjuje. Čeprav je razstavljenih samo deset njenih slik je to dovolj, da lahko subjektivno presojaš njene ustvarjalne sposobnosti. Z deli slikarka preseneča, tako po živo-pisnem koloritu, kakor tudi po eruptivnem pristopu k posameznim motivom. Čeprav gre za povsem tematsko razstavo, ki sama zase dovolj zgovorno priča o ru-
#i,>?: • •	i .ur
■r
darski motiviki, ji je slikarka dodala še tradicionalni pozdrav SREČNO RUDARJI. Da bi še podkrepila ta SREČNO, je na podstavek aranžirala rudarske rekvizite z dodatkom barvno kontrastnih linij. Gre torej za simbole, ki izražajo vso rusti-čnost težkega poklica in rože kot blagodejno nežnost, ki to vsaj na zunaj le nekoliko olepša oziroma dopolnjuje. Prav pri delu »Usoda« pa je čutiti svojstven Betkim odnos do teh predmetov, ki nas pritegnejo z vso domiselno izvirnostjo. V tej sestavljenki ne gre za sliko v klasičnem smislu, ampak za predmet, ki prikazuje vso težo rudarskega dela v boju z materijo (roka, les, mehanizacija) in nenazadnje tudi s časom — ura. Skratka gre za sporočilo zunanjemu svetu in tistim, kar se dogaja v jami, globoko pod zemljo, skrito nam, ki znamo uživati tako zelo težko pridobljeno energijo v obliki premoga.
V. Kojc
Namesto glose
Vse je O.K.!
Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj.
(ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji)
JE ZARES NAJLEPŠA? — Tale stavba v središču Nazarij je bila in NAJ bi še bila med najlepšimi v tem kraju. Vendar — uničeno pročelje, poškodovana streha, grmovje v žlebovih in še kaj, ji takšnega naslova ne zagotavlja več. Res je, da lastnik in upravljalec nima ogromnih sredstev za celovito ureditev, nekdo pa bi vendarle moral poskrbeti, da navojnice, rolete če že hočete, ne bi bile polomljene, zvite, zverižene ... Bili so nekoč lepi časi.
novo — trgovska ponudba
Čopova, Cankarjeva, Stritarjeva, VVolfova ulica, Prešernov. Stari in Mestni trg
Od 15. 6. do 5. 9. trgovine odprte vsak delovnik do 21.00 ure, ob sobotah do 18. ure
P. S. Da ne bo pomote. Tako je v Ljubljani, pri nas pa ... Zastavljamo si sicer visoke cilje in papirnato strategijo, nismo pa sposobni premakniti niti delovnega časa gostinskih lokalov, kaj šele trgovin in ga prilagoditi spremenjenim poletnim navadam občanov in turistov. Je pač res — turizem smo ljudje.
1 1	M	1'!	M	M	1 1	1 1	1 !	1 1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 23. 7. ob 18. in 20. uri in petek, 24. 7. ob 18. in 20. uri MAŠČEVALEC IZ MIAMIA — ameriški, kriminalka. Režija in gl. vi.: Burt Reynold. Film je narejen po romanu Elmore Leonarda, znanega pisca kriminalk in je hkrati režijski debi igralca Burta Reynold-sa. Zgodba pripoveduje o bivšem zaporniku z nadimkom Stick, ki se je vrnil v Miamy, da bi razčistil račune zaradi katerih je bil obsojen na 7 let zapora.
Petek, 24. 7. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 25., 26. 7. ob 18. in 20. uri DVIGNI SIDRO — ameriški, komedija. V gl. Vlogah: Zachi Noy, Yftach Katzur. Junaka filmov LIMONOV SLADOLED. VROČ ŽVEČILNI GUMI in drugih nadaljevank Benji in Hughi se vkrcata na ladjo, ki križari po me-diteranu. Benji zaradi lepe kapetanove hčerke, Highi pa zaradi grde Fatime s katero bo se rad samo poigral njen oče pa želi, da se Hughi poroči z njo. Oba seveda imata svoje probleme. Na ladji pa sta še tihotapca draguljev .. .
Ponedeljek, 27. 7. ob 10. uri
Ponedeljek in torek, 27., 28. 7. ob 18. in 20. uri FLETCH — MA-SKIRANI DETEKTIV - ameriški, kriminalka-komedija. V gl. vi.: Chevy Chase. Kako hitro se lahko človeku spremeni življenje in kako hitro si lahko nakoplje na glavo kup skrbi in celo čredo gangsterjev
—	to lahko spoznamo, če spoznamo Fletcha.
Sreda, 29. 7. ob 10., 18. in 20. uri GUŽVA NA KARIBIH — francoski, kriminalka. V gl. vi.: Patrice Valota KINO DOM KULTURE
Četrtek, 23. 7. ob 20. uri FLETCH-MASKIRANI DETEKTIV -ameriški, kriminalka-komedija. Film je igralska mojstrovina Chevyja Chasea: Odlikuje se po duhovitem dialogu. Narejen je po romanu Gregoryja McDonalda, ki je zanj prejel nacionalno nagrado. Glasba je odlična. Los Angeles je posnet v vseh odtenkih. Film je režiral Mic-hael Ritche, ki je znan po odličnih akcijskih filmih.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 25. 7. ob 18. uri ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM — japonsko-nemški, erotski.
Nedelja, 26. 7. ob 18. in 20. uri FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV — ameriški, kriminalka-komedija.
Ponedeljek, 27. 7. ob 20. uri DVIGNI SIDRO — ameriški, komedija.
Sreda, 29. 7. ob 20. uri MAŠČEVALEC IZ MIAMIA - ameriški, kriminalka.
Petek, 24. 7. ob 21.30 uri LETNI KINO NA JEZERU ob lepem vremenu.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 24. 7. ob 20. uri DVIGNI SIDRO - ameriški, komedija.
Torek, 28. 7. ob 20. uri FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV
—	ameriški, kriminalka-komedija.
KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
Betka Cimperc pred svojimi deli
24. julij 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * Stran 7
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
KOLEDAR
Koledar imen
ČETRTEK. 23. julija - BRIG1-TA
PETEK, 24. julija - KRISTINA SOBOTA, 25 julija - JAKOB NEDELJA, 26. julija - ANA PONEDELJEK, 27. julija -GORAZD
TOREK, 28. julija - NEVENKA SREDA, 29. julija - MARTA
DEŽURSTVA
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
25. in 26. julij — dr. Marina Biljam, Foitova 2, Titovo Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 24. do 31. julija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 32, Titovo Velenje, telefon 858-704.
G. PREBIVALSTVA
Matično območje Velenje Poroke:
Peter Sile, roj. 1968, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Alenka Meh, roj. 1968, zdravstveni tehnik iz Titovega Velenja,
Ivan Vajdl, roj. 1957, delavec iz Titovega Velenja in Zvjezdana Hauptman, roj. 1967, komerc. tehnik iz Ljubljane, Jože Verbič, roj. 1954, šofer iz Velikega vrha in Helena Šmerc, roj. 1960, prodajalka iz Podgore, Roman Skornšek, roj. 1960, elektrotehnik iz Skornega pri Šoštanju in Irena Hriberšek, roj. 1965, ekon. tehnik iz Gabrk, Milan Kelher, roj. 1960, električar iz Škal in Darinka Orlačnik, roj. 1965, ekon. tehnik iz Titovega Velenja, Milanko Domuz, roj. 1962, natakar iz Titovega Velenja in Mirja-na Rednak, roj. 1959, labor. tehnik iz Titovega Velenja, Franc Višček, roj. 1961, avtomehanik iz Titovega Velenja in Tatjana Korošec, roj. 1964, rudarski tehnik iz Titovega Velenja, Zvonko Go-rišek, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Matjaža Mraz, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja, Bojan Gorišek, roj. 1962, rudar iz Titovega Velenja in Nada Sirotič, roj. 1967, reskalka iz Titovega Velenja. Smrti:
Jalen Antonija, Ljubljana, Na jami 5, roj. 1923, Ante Markovič, Alibegovci, roj. 1945.
Gostišče pri Vidi, Zavodnje, obvešča cenjene goste, da bo lokal do 16. avgusta zaprt. Za obisk se spet priporočajo po tem datumu.
Objave potreb po delavcih
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE		Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE								
DO INŽENIRING	dipl ing strojništva	722.01	vodja projekta prodaje in					
			izvedbe zunanje trgovine	5	nč	15	340 000	1
DO INŽENIRING	dipl ing stroj	722.01	odgovorni strojni projek.	3	nč	15	290.000	1
DO INŽENIRING	dipl, ing elektroteh.	72501	odgovorni elek projekt	3	nč	15	307.000	1
VIZ T. Velenje						8	140 000	
TOZD OŠ Anton Aškerc	snažilka	199 08	čiščenje	—	dč			1
ZC TOZD Naravno zdravilišče								
Topolščica	zdrav tehnik	594 01	delo medicinske sestre	1	nč	8	200 000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ - nedoločen čas. DČ - določen čas, ROK P - rok prijave, OD - osebni dohodek, ŠT DEL - število.delavcev
Mali oglasi
DELE ZA ZASTAVO 750 prodam. Telefon 856-424, od 19. do 21. ure.
REGALE ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 855-151, interna 274, Felicijan, dopoldan. HIŠO S 5500 m' zemlje, takoj vseljivo, v Šaleku, prodam. Vlado Postružin, Šalek 74, Titovo Velenje.
NEMŠKI ŠOTOR ZA 4 OSEBE PRODAM. Prodam tudi fotoaparat Minolta, prikolico za vleko karamboliranih vozil z vitlom in vrtalni stroj Iskra, do 10 mm. Telefon 882-823.
ZAHVALA
Umrl je naš dragi
Milan Banko
Ob njegovi smrti se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v najtežjih dneh v kakršnokoli pomoč,
pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Gorenje MGA Nazarje, sosedom in prijateljem pokojnega in duhovniku gospodu Jožetu Vratanarju za opravljen pogrebni obred.
Ana Kaker s sinčkom Milanom, brat Jože z družino in starši.
Juvanje, Ljubno ob Savinji, 16. 7. 1987
Nikoli ne živimo, življenje pričakujemo. Voltaire
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice in prababice
Pavle Žibret roj. Mencinger
16. 6. 1907 f 13. 7. 1987
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in nesebično pomoč.
Še posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za darovan zakrament, g. župniku za opravljen obred ter pevcem sv. Martina iz Titovega Velenja za lepo zapete pesmi.
Hvala dr. Fijavžu za takojšnjo pomoč, dr. Skorji in osebju bolnišnice v Vojniku ter zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Celju. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivan, hčeri Silva in Adela z družinami in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Tiho in mirno, še poln upanja v življenje, nas je prerano zapustil predragi
mož in oče
Miha Gregorin
iz Titovega Velenja, Tomšičeva 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih časih, darovali vence, izrazili pisno in ustno sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni osebju dializnega in F oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter reševalni postaji zdravstvenega centra Velenje za nesebično pomoč in nego med boleznijo.
Iskrena hvala DO RLV, Rudarski godbi. Društvu upokojencev, pevcem in tovarišici Devičevi za opravljen pogrebni obred, spremstvo in poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena in sinova
ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE PRODAM tip Sonjak, Prevalje. Milan Naveršnik, Pleši-vec.
MANJŠO KMETIJO, s takoj vseljivo hišo, ob cesti za Titovo Velenje prodamo. Telefon 265-53.
OPRAVIČUJEM SE TOVARIŠICI JOŽEFI TERAN za izrečene žaljive besede. Ludvik Vede, Florjan 1, Šoštanj. HLADILNIK IN ŠTEDILNIK (kombiniran) Gorenje ugodno prodam. Telefon 858-046, popoldne.
RAČUNALNIK »SINCKLER«, osciloskop in videorecorder ugodno prodam. Telefon 854-175. Prodam tudi Zastavo 101, letnik 1984.
OMARO ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Tratnik, Kardeljev trg 11, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM JEDILNI
KOT in mizo s stoli ter otroško dvonadstropno posteljico brez jogijev. Zdenko Brodej, Ulica Veljka Vlahoviča 9, Titovo Velenje.
SPAČKA POCENI PRODAM.
Letnik 1974: Telefon 856-781, od 15. do 18. ure.
BRAKO PRIKOLICO UGODNO PRODAM. Telefon 856-161. ZASTAVO 101 COMFORT UGODNO PRODAM. Letnik 1981, prevoženih 62.000 km. Telefon 854-464.
OSEBNI AVTO R-4, letnik 1982 in gradbeni material (betonske zidake in armaturno železo) ugodno prodam. Kavabar, Veljka Vlahoviča 49, Gorica. OHRANJENO ZASTAVO 101 prodam za 200 SM. Telefon
856-681	ali 853-363, po 14. uri. ŠKODO 105 S prodam. Letnik 1982/10, cena po dogovoru. Informacije po telefonu 853-943. AVTOMATIC A-3 MS, star 1 le to, prodam. Telefon 858-881. OSEBNI AVTO R-4, letnik 1978, prodam. Telefon 857-046, popoldan. V voznem stanju, registriran do februarja 1988. PRODAM BARVNI TV GORENJE SELECTOMATIC. Franc Golobinek, Kreigherjeva 8 a, Titovo Velenje, telefon 857-244. V TITOVEM VELENJU, oziroma Šoštanju iščem primerne stanovanjske prostore. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo lista pod šifro »NUJNO-PLA-ČAM VNAPREJ«! PLASTIČNE IN LESENE ROLETE IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO.	Telefon 24-296.
LEVI IN DESNI BLATNIK,
progi, sprednje luči, izpušno cev in sprednjo masko, vse novo za Zastavo 101, stari tip, prodam. Telefon 881-157. 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO, znamke Melodija, prodam. Telefon 853-137. ČE ŠE NISTE ODLOČENI KAM BOSTE ODŠLI NA DOPUST, se oglasite 40. letni simpatični Štajerki in preživite z njo lep dopust na Komatih. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Potuj z menoj!« ZASTAVO 101 PRODAM. Cena 85 SM. Kersnikova 15/37. OSEBNI AVTO R-4, dobro ohranjen, letnik 1977, registriran do julija 1988, prodam. Telefon
857-487.
PROSIMO NAJDITELJA KANARČKOV, ki sta pobegnila na Gorici, rumen in rumeno črn, da ju proti denarni nagradi vrne na naslov Čas, Šalek 57 a, telefon 857-852.
EKO
EKO — Titovo Velenje ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
Titovo Velenje
objavlja
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
—	1. kombi vozilo Z 435, leto izdelave 1981 — 1 kos — 250.000,- din
—	2. osebni avto R 18, leto izdelave 1981 — 1 kos 2.400.000,— din v voznem stanju, dobro ohranjen
Licitacija bo v petek, 24. julija 1987 ob 11. uri. Ogled osnovnih sredstev je mogoč uro pred pričetkom licitacije. V tem času bodo lahko interesenti vplačali 10 odstotno varščino, ki v primeru odstopa od dražbe zapade v korist dražitelja. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo opravljena po sistemu videno-kupljeno, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Podrobnejše informacije so interesentom na voljo po telefonu: 063/855-151, interna 227.
U V&AL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekosn. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD toplotna oskrba
DO VEKOS, n. sub. o. TOZD KOMUNALNA OSKRBA
Koroška 37 b Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, TOZD Komunalna oskrba objavlja prosta dela in naloge:
1.	Manj zahtevna dela v pogrebni službi (1 delavec)
2.	Čiščenje in pomožna dela v pogrebni službi (1 delavka)
Pogoji:
Pod 1.: - NK ali PK delavec
—	15 dni do 3 mesecev delovnih izkušenj Pod 2 : - NK delavka
—	15 dni do 3 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
V kolikor se zaposli zakonski par, nudimo ogrevano družinsko stanovanje.
Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
DO MODNI SALON TITOVO VELENJE
Komisija za medsebojna razmerja DO Modni Titovo Velenje, objavlja prosta dela in naloge
PLANERJA - ANALITIKA
salon
Pogoji:
—	izpolnjeni splošni pogoji
—	dosežena VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim rokom 90 dni.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh od objave kadrovski službi DO Modni salon Titovo Velenje, Koroška 37/a.
Rok obvestila o izbiri: 30 dni po končanem zbiranju prijav.
Dolgoprstneži praznijo trgovske police
Poštenost je človeška vrlina, ki jo radi pohvalimo in se z njo tudi radi postavljamo, žal pa je med nami očitno vse več takšnih, ki jim je ta človeška lastnost tuja. To med drugim potrjujejo trgovci, ki se iz dneva v dan srečujejo s tatovi, ki si prisvajajo to ali ono malenkost, pa ne le malenkost, prav radi »zmaknejo« tudi kakšen dragocen kos blaga.
Zbor gasilcev od Primorske do Prekmurja
Zunkovičev memorial je tudi turistično zanimiv
Na Zunkovičevem memorialu je vsako leto več tekmovalcev, pa tudi obiskovalcev, ki si pridejo ogledat to edinstveno tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalkami. Tekmovanje prirejajo šoštanjski gasilci v spomin na gasilskega funkcionarja in časnika Jožeta Žunkoviča. Memoriala se je udeležila tudi družina Zunkovič iz Maribora, delegacija pobratenega društva iz Hrvaške Čazme ter predstavniki gasilskega društva iz Špitala ob Dravi iz Avstrije.
»Problem tatvin je prisoten v večji meri vse od uvedbe samopostrežnih trgovin oziroma trgovin, kjer je blago razstavljeno tako, da si ga lahko kupec dobro ogleda,« pravi vodja kadrovsko splošne službe delovne organizacije Era Tone Šeliga. »Vendar pa se je ta pojav v zadnjem času, v času ekonomske krize, tako zelo razmahnil, da se bomo morali z njim koreniteje spopasti.«
Se posebej veliko tatvin beležijo v trgovinah z industrijskim blagom, konfekcijo in seveda samopostrežnih trgovinah. Občani pri krajah niso izbirčni in pogosto jemljejo tam. Jtjer bi človek najmanj pričakoval, zato še tolikšna budnost in pazljivost trgovca pogosto ni dovolj. Velikokrat nemočen obstane pred praznim obešalnikom, na katerem je še pred nekaj trenutki viselo drago oblačilo, zgrozi se ob pogledu na polico, kjer je bil razstavljen drag parfum, pa draga pijača .. Vse to ga seveda hudo udari po žepu, saj se zaradi tega njegov že itak skromen osebni dohodek, zmanjša. Tisti, ki kradejo najbrž pogosto pozabljajo, da pravzaprav jemljejo prodajalki, jemljejo pa tudi nam, vsem drugim občanom. Ravno zaradi takšnih se nam trgovci, ki morajo budno spremljati dogajanje v trgovini, vedno ne morejo posvetiti, tako kot bi želeli, tatvine pa vplivajo seveda tudi na ceno blaga, saj je vsaj delno potrebno z njo pokriti primankljaje, ki nastajajo zaradi kraj. Teh pa je, kot smo že omenili, v zadnjem času toliko, da ta še zdaleč ne zadošča in da morajo razliko pokrivati trgovci sami. Zdaj ko to vemo, bo najbrž vsakomur jasno, zakaj se trgovke tako zelo bojijo iventur. Takrat se med drugim tudi
Gornji Grad
Brez zlih namenov moramo reči, da žal ta »Čebelarski praznik« iz leta v leto izgublja na svoji vsebini. Ob vseh mnogoterih možnostih, ki jih nudita zgodovinsko izročilo in sedanjost je za prikaz čebelarjenja odločno premalo le pokazati kako se med toči, pa še to bolj na kratko. Prireditelji se bodo morali potruditi
Čebela je s svojimi proizvodi zanimala človeka že v pradavnim, čeprav prvotni človek še ni bil čebelar, bil je le plenilec čebeljih gnezd. Človek je seveda kaj kmalu spoznal vrednost medu in s tem so se pojavile prve oblike čebelarjenja. Med so zelo dobro poznali stari Egipčani in so ga na tisoče vrčev darovali bogovom, pa Kitajci, Perzijci in Arabci. Zelo so ga čislali Grki in Rimljani in iz teh časov izvirajo prva navodila za čebelarjenje, ki sta jih med drugim pisala tudi Platon in Ovid. Japonci medu niso smeli uživati, saj so ga le darovali bogovom, pa tudi sicer je bil med v večini civilizacij povezan z najrazličnejšimi obredi. Zdravilno vrednost medu so poznali tudi stari Slovani, ki so iz njega poleg drugega znali izdelovati tudi izvrstno pijačo — medico. Čebela se mnogokrat omenja tudi v slovenskem ljudskem izročilu in ima največkrat vzvišen pomen.
Čebele izdelujejo med iz cvetličnega nektarja ali iz rastlinske mane, ki jo nabirajo na iglavcih in listavcih. Za kilogram medu morajo čebele v panj prinesti 3 do 4 kilograme medičine. Da takšno količino naberejo, morajo obiskati kakšne štiri milijone cvetov in opraviti 150.000 poletov. To medičino nato predelajo, zgostijo, ji dodajo specifične sestavine in jo vskladiščijo v sate.
Med sestavinami medu
točno ugotovi, koliko blaga so jim odnesli nepridipravi in številke, ki jih morajo pokriti iz lastnih dohodkov so včasih kar zastrašujoče visoke.
Nikakor nimamo namena opisovati na kakšen način si občani prisvajajo blago, saj vemo, da bi se iz tega mnogi še kaj naučili, povejmo pa, da se trgovke še posebej bojijo kupcev z velikimi torbami, v katere je mogoče zelo hitro in neopazno spustiti oblačilo z obešalnika. Zato bodo v Eri ukrepali. Nabavili bodo obešalnike s katerih oblačil ne bo mogoče sneti tako enostavno. Precej oblačil zmanjka tudi takrat, ko stranka odide v kabino, da jih pomeri. Vzame več oblačil, potem pa eno obleče pod svojo obleko. Tudi tu bodo ukrepali in uvedli številke.
Kljub prizadevanju trgovk, kljub pazljivosti, te odkrijejo le od 10 do 20 odstotkov tatvin. Pa še takrat je zelo težko ukrepati. Stranke ne smejo »razkrinkati« v prodajalni. Vljudno jo morajo povabiti v pisarno. Pritem pa pogosto nastanejo težave, še posebej, če trgovka šibka ženska, tat pa postaven možak, ki ji ob tem morda še zagrozi, v nobenem primeru pa ni pripravljen oditi z njo v pisarno, kamor bodo poklicali miličnike ... Na tisoče je takšnih zgodbic, pove pa vam jih lahko najbrž kar vsaka trgovCa in to so prav gotovo najbolj temne strani trgovskega poklica.
Med tatovi so pogosto tudi otroci. Kraje sicer niso omembe vredne, saj ti vzamejo kakšno čokolado, bonbone, žvečilne gumije... Pa vendar, če jim kraje uspejo .... nekoč bodo veliki in morda bodo te drobne tatvine prerasle v velike, za-
in čebelarjenje prikazati drugače, bolj bogato in pestro, da ne bo vse skupaj zgolj veselje otrok, ki se lahko na tej prireditvi z medom do mile volje posladkajo. Žal je bilo v nedeljo znova tako.
Veselica je že bila. to je res, res je tudi, da so ponudili veliko različnih vrst medu. da je bila medica dobra, da je bilo na voljo
prevladujeta glukoza in fruk-toza. Imata redko lastnost, da ju telo po zapletenem procesu nakopiči v jetrih, pri čemer se fruktoza spremeni v glukozo. Ko telo potrebuje večje količine energije, se glukoza iz jeter sprosti v kri, kjer jo telo porabi. Skoraj bi zato lahko rekli, da lahko med uživamo »na zalogo«. Ni torej čudno, da med uživajo ljudje, ki morajo premagovati velike umske in telesne napore. To so znanstveniki, športniki, alpinisti in drugi. Med viša umsko in telesno moč, med umirja, je najboljše uspavalo, je odlična hrana za bolno srce in za vse, ki prebo-levajo infarkt, je zdravilo za vnetje sluznice v nosni in ustni votlini, učinkovito pomaga pri zdravljenju želodčnih, črevesnih in pljučnih bolezni. Ima zelo visoko kalorično vrednost. En kilogram medu vsebuje toliko energije kot trije kilogrami mesa, kot 50 jajc ali 5 litrov mleka, kot 3 kilograme sladkovodnih rib, kot 6 kilogramov pomaranč, kot 3 kilograme banan ...
Marsikdo je verjetno od čebelarja ali v trgovini kupil med, ki se mu je že v kratkem času strdil v kristale. Nepoučeni je zagotovo mislil, da gre za ponaredek in da je za drag denar kupil sladkor. Vendar je to običajen proces. Med ima namreč tudi to lastnost, da se prej strdi, od tod tudi ime strd. Strnjevanje seveda lahko z določenimi ukrepi preprečujemo.
to seje treba temeljito spopasti tudi z njimi.
V Eri so se problema tatvin v zadnjem času odločno lotili Ogledali so si, kako rešujejo te probleme v svetu, pa v večjih trgovskih centrih pri nas. Drage opreme, ki pa tudi ni povsem učinkovita, seveda ne bodo mogli nabaviti, nekaj pa je vendarle bodo. V teh dneh so pripravili za trgovce v sodelovanju z Upravo za notranje zadeve iz Celja strokovne sminarje o tem, kako naj ukrepajo, da bodo preprečevali tatvine po trgovinah, uvedli pa bodo tudi poostren nadzor. Vsekakor pa menijo, da bi morale biti kazni za tatvine po trgovinah bistveno višje. Tako bi prav gotovo preprečili, da med tatovi ne bi bilo toliko povratnikov.
Jasno je, da so poostreni ukrepi na tem področju nujni, vsekakor pa bomo morali več narediti tudi na vzgojnem področju. Vse prevečkrat tatove ščitimo, saj te besede skorajda ni dovoljeno uporabljati in tisti, ki krade, bi nas še tožil (tožbo mogoče celo dobil), če bi mu rekli, da je tat. Neupravičeno prilaščanje družbenega premoženja pa je tatvina in tisti, ki ga jemlje, je tat, pa če to prizna ali pa ne. Pa bi ga bilo zato najbrž treba tudi ožigosati, ga razkrinkati kar pred strankami v trgovini. Takšna kazen bi gotovo bila veliko večja kot pa tista simbolična, ki jo mora poravnati pri sodniku za prekrške. Najbrž bi drugič, ko bi segel po tistemu kar ni njegovo, vsaj desetkrat bolj premislil.
Naj bodo te vrstice v opomin predvsem vsem tistim, ki ste že kdaj kradli, pa tudi vsem tistim, ki ste kdaj že opazili kakšnega nepridiprava pri delu, pa ste zamižali na eno oko. Vsi skupaj moramo nekaj narediti, da nas ne bo kdo ožigosal za družbo tatov. Tega prav gotovo nočemo.
M. Zakošek
precej domačih izvirnih jedi in podobno. Tudi s športom so obeležili praznik, pa z lokostrelstvom, tudi vrv so vlekli in plesni pari so tekmovali, toda vse to je
Točno ob 16. uri so se zbrali vsi tekmovalci in poveljnik Danilo Čebul je raportiral predsedniku Hinku Bolhi, da je na tekmovanje prijavljenih 15 ekip in 150 gasilcev iz raznih krajev Slovenije. Po dogovoru predsednika je v imenu krajevne skupnosti Šoštanj kot pokrovitelja, spregovoril še Matjaž Natek in vsem zaželel veliko uspeha in prijetno počutje.
V zboru smo videli pravcato parado najrazličnejših uniform
I za »čebelarski praznik« premalo, če naj bo to turistična in narodopisna prireditev. Upajmo, da bodo le strnili v rste in poskrbeli za pravo vsebino.
— nekateri so bili kar v delovnih predpasnikih — do svetlečih medeninastih čelad. Ni manjkalo tudi rdečih perjanic in trobent s katerimi so nekoč (ko še ni bilo siren) klicali, ob požarih, gasilce na pomoč. Vsako leto presenetijo gasilci iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki pridejo na tekmovanje v snežno belih uniformah s starinskimi čeladami. Še posebne pozornosti so bile deležne ročne črpalke na vozovih, čeprav tudi prenosnih ni manjkalo. Po izgledu sodeč so jih društva obnovila in prebarvala. Med zanimivimi sta bili brizgalni izpod Nanosa na Primorskem in Petanjcev pri Murski Soboti, ki izvirata iz obdobja na prelomu stoletja.
Ko so vsi desetarji dobili navodila, se je tekmovanje začelo, s humorjem pa ga je domiselno komentiral Miha Valenci iz Titovega Velenja, za dobro počutje pa je poskrbela tudi godba Zarja. V glavnem je vse potekalo brezhibno. Voda je iz cevi običajno pritekla že v nekaj sekundah, ob tem pa so bili večkrat mokri tudi člani komisije, ki so z urami, kar preblizu, spremljali tekmo-
Sedaj so si ga zagotovili v prijetnem okolju prostrane gmajne v Varpolju. Pridno ga urejajo in pripravljajo za nemoteno urjenje in ostalo društveno dejavnost. Seveda so ob tem opravili že ogromno prostovoljnih delovnih ur in jih veliko še bodo, saj jim volje in zagnanosti zagotovo ne manjka. Razveseljivo je tudi, da zanimanje za članstvo v društvu raste, kar je prav tako odraz
valce. Člani tekmovalne komisije so bili Franc Pečečnik, Alojz Dobnik, Anton Mežnar, Ivan Stvarnik, Rudi Imperl, ki so svojo nalogo dobro opravili. Šo-štanjčani so bili tudi letos deležni pozornosti, saj so se pripeljali na vozu — črpalki, s konjsko vprego. Konja jim je posodil Ivan Rožič iz Topolšice, ki ima na tem področju edini konja. Pri tem pa so kot nekoč trobili s trobento, ko so hiteli na prizorišče, požara. In čeprav so bili ktOTšo-štanjčani zadnji (imeli so preko 100 let staro brizgalno v katero je bilo treba nositi vodo v vedri), so vseeno zbujali pozornost, saj so se pod vodstvom Ivana Jegovni-ka precej namučili predno je pritekla voda.
Prva tri mesta pri ročnih bri-zgalnah so zasedle ekipe iz Pameč, Letuša in Ljubnega ob Savinji, pri motornih brizgalnah pa iz Loke, Topolšice in Pameč.
Ob zaključku je spregovorila tudi Jasna Senekovič, hčerka Jožeta Žunkoviča in se zahvalila vsem sodelujočim ter organizatorju memoriala — gasilskemu društvu Šoštanj. Hinko Bola pa se je v imenu domačega društva zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k tej prireditvi in povabil vse nastopajoče ekipe, da se tudi prihodnje leto udeleže memoriala, ki je edinstvena prireditev te vrste v Sloveniji.
V. Kojc
uspešnega dela.
Po številnih urah vadbe in urjenja so seveda na vrsti tudi izpiti. Te so opravljali v soboto, za različne težavnostne stopnje seveda. Dokaz, da so uspešno delali je tudi dejstvo, da je izpite opravila velika večina kandidatov, čeprav velika vročina in sopara štirinožcem ni bila najbolj pogodu.
w
Zares še »Čebelarski praznik?«
O zgodovini čebelarstva, o njegovi vlogi in pomenu v najrazličnejših civilizacijah nekoč, pa o njegovem vsestranskem pomenu v naravi, gospodarstvu, kulturi in v zdravstvu še danes, seveda ne kaže posebej razpravljati. Bogato izročilo na vseh teh področjih in njegova velika današnja vloga si jasno zaslužita večjo turistično in narodopisno prireditev. Te so se že pred osemnajstimi leti lotili turistični delavci in čebelarji iz Gornjega grada.
Za prikaz čebelarjenja je bilo tole vsekakor premalo
Nazarje
Na vse načine mokri gasilci
Ob vsej redni in bogati dejavnosti nazarski gasilci ne pozabljajo na razvedrilo, zase in za vse krajane. Tako so tudi letos pripravili gasilsko-športno tekmovanje, turnir v nogometu z vodo namreč.
V goste so tokrat povabili še gasilce iz Letuša, pri katerih so pred časom tudi dobili nasvete in napotke za takšno »tekmovanje«. Rezultati najbrž niso najpomembnejši, več je vredno, da so se razvedrili sami in predvsem številni krajani, ki so na športnem igrišču preživeli veselo popoldne. Gasilci so bili seveda mokri, krepko in povsod, z osvežujočimi prhami pa so občasno razveseljevali tudi razgrete gledalce. Vsekakor je bilo to prijetno popoldne.
Kinološko društvo Mozirje
Uspešno opravljeni izpiti
Kinološko društvo Mozirje je glede na čas obstoja še rosno mlado, zato pa so njegovi člani toliko bolj prizadevni in delavni. Že od vsega začetka člani in njihovi štirinožni ljubljenci nenehno vadijo in se usposabljajo, čeprav so imeli dolgo časa težave z vadbenim prostorom.
Borbenosti in zabave nikakor ni manjkalo
Markerju je bilo pri vaji napada dvakrat vroče