Medovite rastline Medovite rastline: Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) MARTIN BAJC, univ. dipl. inž. gozdarstva Navadni divji kostanj je mogočno drevo, ki je eno najbolj značilnih endemov Balkanskega polotoka. V naravi ga namreč najdemo le na dveh območjih. Prvo zavzema severozahodno Grčijo, del Albanije in del Makedonije, drugo, ki je manjše, pa je v Bolgariji. Njegova rastišča so vlažni nižinski gozdovi. Zaradi lepo oblikovane krošnje in cvetov se je kot parkovno in drevoredno drevo hitro razširil po vsej Evropi. Tudi pri nas je eno najpogosteje sajenih okrasnih dreves. Divji kostanj lahko zraste do višine 30 m. Deblo je kratko in po navadi doseže debelino do 1 m. Krošnja je pravilna, široko razvejana in okroglasta. Pozimi ga najlaže prepoznamo po debelih in mesnatih listnih brstih, pozneje pa po velikih dlanasto sestavljenih listih. Na dolgem peclju je navadno 5-7 lističev. Cvetovi so beli, združeni v pokončna latasta socvetja. Med cvetenjem je drevo že od daleč opazno in prepoznavno. Jeseni na drevesu dozorijo debeli plodovi, ki so v obli- ki zelenih mesnatih glavic z redkimi bodicami. Znotraj se skrivajo od 1 do 3 svetleče rjava semena z značilno belo liso, ki jim pravimo kar kostanji. Ti za razliko od pravega kostanja za ljudi niso užitni, imajo pa zdravilne lastnosti. Predvsem je znana njihova uporaba pri različnih obolenjih žil. Najbolj mu ustrezajo svetli, topli in sončni kraji z globokimi, zračnimi in hranljivimi tlemi. Je odporen proti suši in tudi proti onesnaženemu zraku. Za svojo rast potrebuje kar precej prostora, tako da je primeren predvsem za večje vrtove, parkovne zasaditve in drevorede. Razmnožuje se preprosto s semenom. Znan je tudi križanec med navadnim divjim kostanjem (Aesculus hippocastanum) in ameriškim grmastim rdečecvetnim divjim kostanjem (Aesculus pavia), imenovan kar rdečecvetni divji kostanj (Aesculus x camea). Zanj so značilna čudovita rdeča socvetja. Drevesa zacvetijo maja, kmalu po olistanju, cvetenje Kratke novice pa se konča junija. Divji kostanj velja za odlično medovito rastlino. Po podatkih je potencialni donos od 30 do 100 kg/ha na leto. Seveda so to le ocene za njegova naravna rastišča. Pri nas f°to; M ®°/c strnjenih sestojev divjega kostanja ni, je pa divjih kostanjev precej tako po mestnih parkih kot tudi po vaseh, tako da med cvetenjem na njih lahko opazujemo številne čebele, ki nabirajo nektar in cvetni prah. ***** Socvetje divjega kostanja Cvetoče drevo divjega kostanj • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. *Vyiej