poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din Nekaj važnih nasvetov za dame KAKO RAVNAŠ S SVILENIMI NOGAVICAMI? Za nežno, rahlo tvorivo svilenih nogavic je treba prav take nege, ko za polt vsake dame. Ravnanje z nogavicami je sicer lažje, ker je za vse svilene nogavice enako. Nove nogavice operite, preden jih obujete, po pranju postane tvorivo močnejše in od¬ pornejše. Milo, s katerim perete, naj bo nc- jedko in nevtralno, kakor za obraz. Nosite svilene nogavice le enkrat, torej le en dan in jih operite, čim jih sezujete. Mokre no¬ gavice položite dobro ravnane v suho tkani¬ no, kjer se posuše. Tako vam jih ni treba likati. Male okvare zašijte še pred pranjem, sicer Ix> potem treba krpati večje. Za čim daljše ohranjenje svilenih nogavic je treba tudi pravilne nege nog in pažnje na notranjost čevljev. Varčna ženska bo nosila za delo močnejše nogavice, ne'sme ji biti žal truda,; če se preobuje, da si varuje svilene nogavice. Pravilno čuvane svilene nogavice vzdrže presenetljivo dolgo. SVETLEČE USTNICE Gotovo ste že zavidali svoji najboljši pri¬ jateljici, če je odbleskavala luč na njenih ustnicah in so bile vaše ob njih brez leska in kakor brezbarvne. Gotovo ste preskusili vse vrste črtal, kupili ste prav istega, kakor ga uporablja ■ vaša prijateljica, toda vse za-: man. To je bilo radi tega, ker ne poznate': male 'zvijače, ki pomaga vašemu črtalu do leska. Ko ste s skrbtuin črtanjem ustnic go¬ tovi, namažite ustnice na rahlo z dobro kre¬ mo in pustite nekaj časa, da sc vleze v rde¬ čilo. To je vsa tajna vaše prijateljice, ko se ji mično poigravajo odsevi luči na ustnicah... DVOJNI PODBRADEK Morda ste močni •*— nekoliko le, seveda — in je- že dolgo vaša tiha želja, da bi se zne¬ bili dvojnega podbradka. Kljub skrbni vsa¬ kodnevni masaži in draginj sredstvom se vsako jutro znova jezite, ko stopite pred ogledalo. Toda, le mala preprosta zvijača in •znebili se boste svojega podbradka. Opazi se vam črta, ki loči podbradek. Dva centi¬ metra na široko si nadevajte raža, toda rahle- je kakor ga rabite? _ua 'licih. Čez še nekaj pudra in razveseljeni boste nad svojo spre¬ menjeno podobo. Torej ... Londonski kritik A. B. Walkley je nekoč napisal sledečo najkrajšo kritiko in sicer p filmu z imenom »Strašna noč«. Kritika je ob- segala le sledečo besedo: »Res!« 3. številka revije izide dne 15. decembra in bo vsebovala zanimiv na¬ gradni razpis. ' ■ Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodniat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). Lil Dagover »FILM«, 1. DECEMBRA 1939 ŠT. 2. Emil Jannings v filmu „Dr. Robert Koch" Velefilm izrednega pomena Kdo je bil dr. Robert Koch? Pred 57. leti, dne 24. marca 1882 , je imel dr. Robert Koch v berlinskem fiziološkem društvu predavanje s skromnim naslovom »O tuberkulozi«, v katerem je prvikrat javnosti razodel svoje velepomembno odkritje bacila jetike. Skoro 60 let je preteklo od takrat in jetiko štejemo še vedno med najhujŠe in naj- trdovratnejše morilke človeštva, čeprav sc je umrljivost za to boleznijo z modernimi očuvalnimi in zdravilnimi metodami precej zmanjšala. Veliko vprašanje pa je, če se bo medicini kdaj posrečilo jetiko popolnoma zatreti. Po Kochovi zaslugi sicer poznamo povzročitelja jetike in je boj proti nji zdaj lažji, kakor so ga imeli njegovi predniki, ki so se borili v temi, toda prerokovanja o popolni osvoboditvi človeštva od jetike so kljub temu zelo dvomljiva. A že to, kar se je doslej doseglo v boju proti jetiki, pomeni zmago dr. Roberta Kocha, ki jo občuti vse človeštvo. Proti Kochu je stala ogromna množica nasprotnikov, toda ni se dal oplašiti in si je zastavil za življenjski cilj, najti povzročitelja jetike. Svoje iskanje, ki je odličen primer potrpežljivosti pravega znanstvenika, je opisal v svojem že omenjenem predavanju. Prepričan, da je tuberkuloza parazitarne narave, je začel Koch slediti mikrobom v bolnih organizmih. Raziskoval je vsebino v bolnih pljučih izjedenih kavernah, iz¬ pljunke jetičnikov, toda vse zaman. Poskuse je nadaljeval s pomočjo barvnih raztopin, da bi sc bolje videli obrisi medljli mikroskopskih slik. Ko je poskusil že nešteto barvnih raztopin, se mu je na¬ enkrat pokazala slika: Na rjavem ozadju razdejanega tkiva je opazil drobne palčice temnomodre barve. Če so to bacili tuberkuloze, je sklepal Koch, potem se morajo najti v vseh bolnih delih. Zato je preiskal pod mikroskopom nešteto obolelih delov in glej, povsod je opazil iste temnomodre palčice. Toda to mu še ni zadostovalo, hotel se jo prepričati, če v čisti kulturi vzgojeni bacili res morejo prenesti tuberkulozo, zakaj le to hi bil merodajen dokaz, da je jetika nalezljiva bolezen, ki jp zatrosijo bacili. Pri¬ pravil je umetno ledišče in prenesel nanj košček obolelega dela. Vsak dan je hodil ogledovat in dolgo ni opazil nobene spremembe. Končno je deseti dan opazil na masi neke spremembe, zgrabil je mikroskop in res je ugledal milijone vitkih modrih palčic bacili so se pomnožili tudi izven telesa. Z dobljeno kulturo je cepil štiri morske pra¬ šičke, v štirinajstih dneh so poginili in pri sekciji se je pokazala tuberkuloza notranjih organov. , , i Že na svojem prvem predavanju je Koch opisal odkritje bacila jetike in podal nekatere važne smernice za zatiranje te bolezni. Poglavitni vzrok za prenašanje te bo¬ lezni so izmečki jetičnih bolnikov — iz tega časa izvirajo tudi napisi v javnih lokalih, da je pljuvanje prepovedano. Koch se ni zadovoljil samo z odkritjem bacila jetike, marveč je potem vse življenje sodeloval pri zatiranju jetiki'. S tem svojim delom si je pridobil neminljive zasluge, ki mu jih priznava ves svet. I)r. Roberta Kocha bo utelesil odlični karakterni igralec Krnil Jannings. Videli bomo borbo človeka, ki je postal eden velikih stebrov človeštva. Sam je bil, vse se je zgri¬ njalo proti njemu, a je vztrajal. Postal je veliki dobrotnik človeštva — zmagovalec smrti; njegovo življenje se razgrinja pred nami kot vzor življenja, ki bi naj ga živelo čim več ljudi. V filmu Dr. Robert Koch« nastopijo v ostalih vlogah še: Werner Krauss, Theodor Loos, Jacob Tiedke in dr. Kapitan nekega tovornega parnika je na¬ pisal v ladijski dnevnik sledečo ugotovitev: »Krmar je bil danes pijan.« Ko je bil ta mož spet trezen, je bil radi tega užaljen in raz¬ kačen. Šel je h kapitanu in ga prosil naj to neugodno zabeležijo črta, ker da ni bil nikoli prej pijan in tudi poslej ne bo. Toda kapitan mu pravi: V ladijski dnevnik pišemo samo čisto resnico.« Čez nekaj časa je vodil ladijski dnevnik krmar. Takoj prvi dan je zapisal tole: Kapitan je bil danes trezen.« * V Coloradu, v štiritisočmetrskem gorovju Rockv Mountains, kjer stoje v vznožjih pra¬ stari drevesni orjaki, je na nekem samotnem kraju videti avtomat. Na bleščeče očiščeni ploščici je napis: »Veliko presenečenje za 10 centov.« Vsakdo, kdor zaide v to samoto, ne opusti prilike in vrže v avtomat rečeni novčič. Te¬ daj se pokaže iz avtomata nabit revolver in druga ploščica z napisom: »Vrzite takoj uro in denarnico v odprtino zgoraj, ali pa se v petih minutah sprožim.« V 2 Iz filma ..Škandal v Parizu" \Vdrnor Uroš Ca rol Lombard in Fcrnand Gravey Rossi, dve deklici do jutri zjutraj! VODJA SNEMANJA ROLLAND VON ROSSI Peter Ostermayer si je za svoj film »Kralj planink«, po romanu Liuhviga Gang- hofcrja izbral pravo živo ozadje, namreč Tirolsko. Saj je Patscherkofel, I lafelckar in Wilder Kaiser za vsakogar najlepši in najmogočnejši vtis, ki ga je doživel. Da je bil vodja snemanja pri tem filmu Rollandvon Rossi, ne bo presenetilo nikogar. Prvič je Rossi rojen Tirolec, drugič pa pozna vse radosti in težave snemanja v gorah bolj ko kdo drugi, tretjič pa je že star sodelavec ()stermayerjcvega štaba. Rossi, največkrat klican s svojim vzdevkom »Rolli« (samo pomislite, kolikokrat je vodja snemanja klican v enem dnevu!) je pravi tič. Star filmski kavelj je prestal že prenckatero snemalno bitko in častno nosi njihove spomine na svoji koži. Ko je bil pred kakimi šestnajstimi leti na mednarodnih skakalnih tekmah v Interlaknu, mu je Luis Trenker brzojavil, naj mu pomaga pri snemanju filma »Klic severa«. Rossi je takrat v rojstnem mestu Innsbrucku študiral medicino in bil med najboljšimi nemškimi alpi¬ nisti in smučarji, toda za film in kino ni imel nobenega zanimanja. Odtlej pa se mu je življenje zasukalo precej drugače, kakor si ga je skraja zamišljal; vendar mu id prav nič žal za opuščenim študijem. »Kdor s filmom začne, z njim tudi jenja,« pravi Rossi. »To sem ročno spoznal, ko sem menil, le tako včasih sodelovati pri filmu.« Kot pomožni režiser, operater, igralec 3 in osvetljevalec je delal šest let v Nemčiji, Švici, Srbiji in Črni gorf, na Danskem in v Jtaliji. Na Nordwand pri Innsbrucku je bil priča, ko je Karl Marti ob neki razstrelbi za film »Gore v plamenih« izgubil oko. Ponoči, v megli in strahotnem mrazu ga je spravil v dolino k zdravniku, ko se ni smelo zamuditi niti minute. Pri snemanju ne¬ kega drugega filma je sam staknil pet kil težak kamen na glavo, ker se je naboj pre¬ kmalu užgal. Še zdaj se mu pozna brazgotina pod lasmi. »V zadnjem hipu sem se sklonil, in že so me morali krpati,« pripoveduje s svojo tirolščino. »Prvi pa je bil Wechselberger na vrsti, vso prst okrog sebe je dobil narav¬ nost v obraz. Asistiral sem, ko so ga šivali, saj sem bil medicinec.« — Drugič mu je razneslo magnezijevo baklo v rokah. »Vse acetilenke nam je upihnil zračni pritisk in prevrnil operaterja s težko kamero vred, tako močan je bil v tesni T rim m6l bacil seli lu elit pri Interlaknu... Zdaj pa čakam Še na tretje, da bom iinel vsaj kaj pokazati...« Ure in ure bi mogel Rossi pripovedovati o svojih doživetjih. Goreče si želi, da bi nekoč mogel zvrteti pravi ekspedicijski film. Tako preprosto; le s šotorom in spalno vrečo, a s tropo pravih kavljev, ki bi sc upali pregrizti še čez takega hudiča. Dotlej pa bo Rossi opravljal svoje delo in skrbel za vse. »Rossi, dve deklici do jutri zjutraj! Ob osmih morata biti tu,« sc je slišalo in Rossi sc je počeli a 1 za uhljem... Ura je bila deset v noč in snemali so dva tisoč metrov visoko v gorah daleč od mesta in ljudi. »Ob pol ene sem deklici imel. Nečakinji nekega znanca. Morali sta s postelje, vsema zaspanima sem obul gojzerice in ju odgnal v gore. Kar dobri sta bili v svojih vlogah,« se smehlja in se že nemirno premakne na stolu, kajti snemanje se mora nadaljevati. Sonce je spet posijalo ... Igralec in režiser Wi 11 y Forst je osebno iskal in sestavljal balet za svoj novi film. Pri pregledu si je hotel ogledati noge baletk, l.e bk le vaje je neka dama pomaknila, krilo nad koleno in pokazala levo nogo. Forst zamrmra: »Hm, prav dobro...« In nato muzaje se: »Druga noga?« Baletka pa pravi sramežljivo: »Ta je prav taka kakor leva.« »Tako?« sc začudi Forst in se obrne k svoji tajnici. »Zabeležite si to damo z dve¬ ma levima nogama.« * V Afriki so hoteli urejeni nekoliko dru¬ gače kakor v Evropi. Kakšen je tovrsten ho¬ tel v nekem malem mestu afriškega Konga, bo videti v novem 1 Ufa-filmu »Kongo-eksprcs«. Videti bo tudi, kako romantično učinkujejo zgradbe Ufinih arhitektov Wcbra in Koehna. Z dvorišča v hotelu vodijo namreč k vsaki sobi male stopnice. Na balkonu pred eno teh izb stoji v fil¬ mu mož v beli platneni srajci in poje nežno pesem, spremljaje se s kitaro. Zmerom lepše in lepše poje s strastnim glasom. Tedaj pa sc odpro vrata in ljubka črnka stopi smehljaje se na piano. Na obrazu vasovalca se pojavi neznansko presenečenje ii\ nič ne kaže, da bi mu bila všeč pojava te čudne gostje. Kak,or nam je zaupal šef produkcije Georg Witt, je veljala pesem neki povsem drugi ženi, ki naj bi bila v tej sobi (predstavlja jo Mariatme lloppe) in ne mladi zamorki. Za prvim 'presenečenjem se pa skriva.dru¬ go — za gledalce... Mož s kitaro in temnim strastnim glasom je W i 1 1 i Bi r g e 1. V tem filmu se I«) prvič predstavil gledalcem tudi kot pevec. Iz filma „Desperado“ JESSE JAMES 4 Brigitte Horney v filmu »Ti in jaz«, ki ga je izdelala »Terra«. Film bo kmalu na sporedu tudi pri nas. Čudežno platno S POTUJOČIM KINOM PO JUŽNI AMERIKI Kaj početi, če se pari vsa Lima v neznanski vročini kakor v hudičevem kotlu, tla sc zde obrisi hiš v razžarjenem zraku kakor zrahljani ali otajani? V Limi je. takrat dobro iti v kavarno, tam človek spozna vsake bire ljudi, in tako sc je začelo tudi moje kinooperatersko delovanje. Predlog Mehmeda Ilarudža je bil nekaj zame. Le pogledal sem skozi motno okno na ulico, kjer so polmrtvo tavali izmučeni ljudje, potem sem potipal svojo denarnico, kjer je tičal poslednji sol, pa sem kratko prikimal. »Kdaj potujeva?« sem rekel. Senor Mehmcd llarudž je bil sin preroka, Turek iz Adrianopla, ki je kakor po čudežnem potu zašel sem v Južno Ameriko s svojim nenavadnim poklicem. Lastnik potujočega kina je potoval iz kraja v kraj, tu na koncu sveta in osrečeval črne, rjave in mešane ljudi s tem blagoslovom civilizacije. Njegov zadnji operater mu je tu v Limi zgorel s filmom vred, kar je bilo prav mogoče in je zato tudi govorila potreba po novem operaterju, za kar sem sc zdel Turku takoj pripraven. Mislil jo namreč, da sem mehanik in jaz sem ga pustil živeti v ti dobri veri. Železniška postaja v višini 5300 m l'o neštevilnih skodelicah kave in še več cigaretah sva sklenila pogodbo. Zavezati sem se moral za najmanj šest mesecev v službo mehanika in operaterja. Zato sem bil deležen dvajsetih odstotkov čistega dobička. Turnejo sva začela najprej s potjo k rudni¬ kom v Kordiljerih in potem vzdolž gorovja od vasi do vasi in S|x;t nazai do obale. Po dveh dneh sva se vkrcala v Limi na vlak, ki naju je privlekel v Oroya. Kakor čudežna, osvežujoča kopel je deloval sveži gorski zrak na naju. Železnica je najvišja na svetu. V dolgih ridah se vije proga vkreber, zmerom više v območje redkega zraka. Tu že nastopa ostrašljiva sarrocha, gorska bolezen. Vsakogar se prime, le stopnja je pri vsa- 5 kom drugačna. Povečanje srčnih utripov in omotica so prvi znaki, dostikrat nastopi tudi krvavenje iz ust in nosa. Uprava železnice skrbi za navodila potnikom. Malo gibanja, malo govorjenja, nič kaditi! Nekaj važnežev, ki so pogumno vlekli svoje svalčice pred čudečimi se sonotniki, leži zdaj zgoraj pri postaji Tislia, pet tisoč tristo metrov visoko, a meter globoko pod zemljo. Mene je malo dajalo, pa le ne prehudo; ko pa sem na postaji stopil z vlaka, so mi jeli šklepetali zobje. Pod taistim soncem, ki naju je v Umi tako peklensko žgalo, sva zdaj neusmiljeno zmrzovala. Dvajset centimetrov snega je bilo! Po ti svojevrstni zimski pokrajini so se od vsejiovsod po bregovih premikale trope lam, ki nosijo s še višje ležečih rudnikov rudo v ()roya. Vabilo ljudi ' 'I V Oroya, velikem kraju z ogromnimi topilnicami in lastno elektrarno, je najel Mehnied veliko prazno skladišče za najino rabo. Zdaj se je začelo moje delo. Najprej sem zmazal velike plakate, ki so vabili k otvoritveni predstavi in obljubovali za prvo gala-predstavo najinteresantnejši film sezone »El Caballero Negro« (Črni jahač). Ko sem nabil in obesil nekaj teli plakatov na najvažnejših točkah tega kraja, sem se .spravil na urejevanje najine »dvorane«. Scnor Melimcd je poiskal mizarje, ki so postavili primitivne klopi. Zdaj pa so bile pripravljene lože za visoko živino iz Oroya. Nekje je Turek staknil nekaj polomljenih stolov in jih pok ril z rdečim žametom, tako da so se jasno odražali od neoskoblanih desk za plebejce. Ko so delavci še zbijali in ropotali okrog, sva postavila projektor, ki sem ga izkopal iz globine dveh velikih zabojev. To je bil stari Krnemannov, pa še raben aparat — seveda za nemi film. Iz drugega zaboja sem dobil veliko platno, ki sem ga napel na steni iz rebričaste pločevine, ki je obdajala prostor. Iz filmu »Angeli temnili obrazov« A. Sheridan, Pat O’ Bricu in James Cogney mmamm K članku »Obisk pri Ul Dagover" iiiiiii 1 Lil Dagover in Viktor Staal v »Alfa-filnm« »Po ovinku k sreči« Pri uravnavanju ostrine me je šef uvedel v ravnanje s strojeni, katerega sem moral vrteti z roko. Električna luč je služila le /a obločničo, ker stroj ni bil opremljen z motorjem. Uravnanje obločnice in vdevanje filma sem naglo razumel. Drage vstopnice Vse, kar je kaj pomenilo v Oroya in imelo v žepu vsaj en sol, se je dolgo pred napovedanim časom drenjalo pred blagajno. Nastavila sva enotne cene, vsak sedež je stal en sol, in to je cena, ki bi pri nas odgnala vsakogar od kina, kajti sol ni dosti manj ko 50 din... Toda za ta željcni, tako redki užitek bi tam plačali še dvakrat toliko. 'Ze čez pol ure sem moral zapreti blagajno, ker so pošle vse vstopnice in v kinu ni bilo več nobenega prostora. Razprodano! Vse je bilo zastopano: od zadnjega delavca do generalnega ravnatelja rudnika, ki je z enakimi tiči sedel seveda v loži. Ker je bil ta dan ravno sejem, se je nabralo tudi 11 'ckaj Indijancev s svojimskimi obrazi Ink. V željnem pričakovanju so strmeli na še prazno platno. Orkester je sestojal iz velikega gramofona in mnogih plošč, ki so bile v potrebnem redu s potekom filma pripravljene ob aparatu. Zdaj se je začelo. Na Turkovo znamenje sem pozvonil z velikim kravjim zvoncem, nakar je takoj utihnilo mrmranje, govorjenje in smejanje in nastala je mrtvaška tišina, ko sem ugasil luči v dvorani. Z desnico sem vrtel ročico, z levo pa uredil obločničo in v tem je začel na vso moč igrati gramofon. Svetel snop luči je planil po dvorani in naenkrat je nastalo na mrtvem platnu življenje. Ljudem se je zdelo, da tam zgoraj na steni ni platna, temveč se odpira okno k ostalemu svetu, ki se zdi spričo lastnega tako svojski in neverjeten. Filmi z divjega zapada vlečejo... Pred pravo dramo sva zvrtela veseloigro z Rastrom Kcatonom, ki je bil tačas v dobi nemega filma zelo priljubljen. Potem je začel »Črni jahač« svoje pogumno pusto¬ lovsko življenje. Njegova dejanja so spravila vse te brumne ljudi iz ravnotežja. Se USODA RODBINE KRALJA VALČKA V FILMU »Nesmrtni valček« s Paulom Horbigerjem Johann Strauss sc je (»vzpel na vrhunec svoje slave v času biedermajerske romantike; ko je nastal oni stari Dunaj, katerega spo¬ mine Dunajčani še danes ljubosumno varu¬ jejo. Mesto ob modri Donavi te dobe je bilo znano kot kraj veselja, brezskrbnosti, lahke¬ ga življenja in lepih žensk. Seveda so bili tudi temni in mračni dnevi, a vse se je po- izablialo ob dobrem vinu, lepih Dunaičaukah, ob glasbi Johanna Straussa v čarobnih valč¬ kih. Johann Strauss oče, zakrknjeni boliem, se ni brigal za ugovore svoje žene, ki si ga ni marala deliti s številnimi ljubicami. Tudi se je na moč upiral, da bi se tudi njegovi sinovi posvetili glasbi. Z ženo sta se ločila in Johann Strauss je zapustil svoj srečni dom. Poslej •je živel pri eni svojih ljubic, glasovih kur- ifizani Emiliji, kjer je šest let pozneje, leto po revoluciji 1848., tudi umrl. Še za življenja ga je zasenčil njegov sin Johann Strass, ki je skomponiral okrog. 500 valčkov in 16 operet. V čas, ko je najbolj blestela njegova zvezda, nas uvaja film »Ne¬ smrtni valček«. Pokazal bo usodo slovite rod¬ bine glasbenikov. Johanna Straussa očeta igra Paul Ilorbiger. Film tačas predvaja Kino Union v Ljub¬ ljani pod naslovom »Kralj valčka«. Verjetno ga bo čez nekaj časa videti tudi v ostalih krajih. 8 r f neko j sem po/.abil! Zraven Mehmecla je bil še mal boben, na katerem je improviziral streljanje, kadar so se na platnu pokazali revolverji, kar se je zgodilo zelo pogosto, kajti film je bil, kakor sem že omenil z divjega zapada. Ker vrtenja ročice še nisem bil prav vajen, me je od časa do časa zamenjal sam šef, jaz pa sem med tem časom improviziral strele na bobnu. Zgodilo se je včasih, da sem zamudil in počil šele takrat, ko je strelec že povesil kadečo se cev, ali pa sem sploh pozabil udariti, ko me je dejanje še neznanega filma prevzelo. Publika pa tega ni niti opazila, bila je odsotna z dušo in jezdila s Črnim jahačem čez. brezkončno prerijo, se borila z banditi in rešila z njim ljubko deklico iz goreče farme... Tri dni je Črni jahač privabljal zmerom druge Oroyance. Potem sva spremenila program, seveda je bil novi, spet \vild-\vest film. Kaj drugega bi tam niti ne vleklo. Po družabnih dramah tam nihče ne vprašuje, kvečjemu bi bila dobra kaka zelo razgi¬ bana ljubezenska zgodba. Zato je bil tudi najin program temu primeren. Imela sva tri filme z divjega zapada, en ljubavni film in štiri veseloigre. Donosna kupčija... Ko sva izčrpala ves program, sva odrinila naprej. Imela sva popoln uspeh. Skupni dohodek je znašal okrog 2000 sol, po odbitku vseh stroškov jih je še zmerom ostalo 1400, dvajset odstotkov: 220, skoro me je denar težil. Za dvanajst dni dovolj čeden zaslužek. Odrinila sva v Cerro de Pasco, potem |x» neštetih krajih vrtela svoje filme, povsod s podobnim uspehom. S 15.000 soli v žepu sem stal čez. leto dni v Limi in se pripravljal na odhod v Evropo. Imel sem srečo, a najmanj sem mislil, da bom služil denar kot kinooperater in ne inženir kemije, za kar sem sc izučil... Luise Rainer \Vurncr Bros Obisk pri Lil Dagover Ob premieri filma. »Po ovinku k sreči«. Nekateri ljudje ne vedo ceniti sreče, ko jim je še naklonjena. Tako je bilo tudi /. glasbenim založnikom Tomasom Bracbtom. Bavil se je z drugimi in ni. pomislil, kako s tem izgublja ljubezen svoje žene. Ko ga je zapustila, je šele spoznal, da mu vsa ljubimkanja niso prav nič pomenila. A tudi za njo je bilo usodno sanjarjenje v dneh njene osamelosti. Oba sta morala po težkih ovinkih iskati pot do nekdanje sreče. .. To je v glavnih obrisih vsebina novega Ufa-filma »Po ovinku k sreči«, ki ga je,, ustvaril režiser Peter Biich. * Ob tekmovališčih Reichssportfclda v Berlinu je za drevjem na tihem vrtu dom Lil Dagover, kjer živi s svojim možem, šefom produkcije Georgom Wittom. Niti hiša, niti vrt nista nič posebnega. Gotovo bi si filmski arhitekt ob nalogi, postaviti dom filmske igralke, zamislil obsežno, pompozno stavbo. Tudi ljudje si radi utvarjajo, kako sta¬ nuje filmska igralka, resnica pa je vsa drugačna. Mirna, skoro preprosta arhitektura vile se obnavlja tudi v njeni notranjščini. To je stil, ki označuje značaj njene gospodinje. Prav nič zvezdniškega ni na nji. Ne pri¬ haja z dolgo vlečko po. razkošnih stopnicah, ko jo obiščemo. Nič narejenega ni na nji, nič preračunanega na učinek. Taka je, kakor je pač lepa žena, vendar ne lepotica nare-' jene lepote. Očarljiva, kakor jo poznamo s filmskega platna. Njen glas jo izžareva in njene oči, ki so gledale čudežno pokrajino njene daljne domovine Jave. Ta tieizuinetni- čenost bi morda presenetila ljudi, ki je ne poznajo drugače kakor s platna. Lil Da¬ gover jo sama imenuje: Beg v preproščino. »Če sem v filmu v vsem prisiljena slediti modi,« nam pove s svojim očarljivim smehljajem, »naj mi bo vsaj vmes dopuščeno živeti po svoje.« Lil Dagover je naravna. Preletimo vrsto filmov, v katerih nam je dala svojo umetnost, in spoznali bomo, da so bile vse žene. katere je imela lidejstviti, nekoliko komplicirane. Prav zato, ker jih je podajala z enostavnim, neprebranim oblikovanjem, jih je približala našim srcem z 20 ih C. V. ALEXANDER GRAHAM BELL FILMSKI MANUSKRIPT Pred nekaj leti je začel pisati amerikali¬ ski filmski avtor llenrv Glimf svoj prvi ro¬ kopis za zvočni film. Takrat je bil brez de¬ narja, a danes ima že pol milijona v banki. V njegovem filmu ni nastopal neznatni igralec, ki bi postal zvezdnik. Ni bilo vrste skrivnostnih umorov, ne pesmi o materi in otroku, ne zločinca, ki bi se spreobrnil radi kake device, tudi ne igralca, ki bi moral na¬ stopiti, ko bi njegova ljubljenka umirala, ne. generalnega ravnatelja, ki bi poročil svojo tajnico. Vendar je bil dober film. lfenry Glimf ima rokopis še zmerom na¬ prodaj. Svojega pol milijona je namreč za¬ služil z. iznajdbo zelo praktičnega stroja za lupljenje krompirja. Mednarodna filmska'industrija porabi vsa¬ ko uro okrog 50.000 m negativnega filma, a v promet ga da komaj eno petino. * V Nemčiji je okrog 5200 kinov, od tega 400 samo v Berlinu; 40 ijih. daje tudi dnevne predstave. Vsi berlinski kini imajo 200.000 se¬ dežev. Povprečno > obišče berlinske kine 50 milijonov ljudi na leto, vse nemške kine 300 milijonov ljudi. Francozi obiskujejo kino dva¬ krat bolj ko Nemci, Angleži petkrat in Amc- rikanci sedemkrat bolj. Vendar so pokazale statistike, da več ko polovica ljudi v teli drža¬ vah še liikoli ni bila v kinu'. 10 vso zajemajočo silo. Pisatelji ji niso zmerom olajševali dela, obdali so ga ji s problemi in konflikti in če smo videli v teh vlogah res ženo, je bila to velika tajnost njenega uspeha. V salonu, kjer nas je Lil Dagover sprejela, visi njen pastelni portret in prav ko pastel se zdi njena umetnost: vse barve so spojene v enotni mogočni vtis. Lil Dagover ne ljubi ostrih prehodov. Čez like njene umetnosti zmerom slutimo rahlo tančico, zme¬ rom so nekoliko zagonetni in nam vzbujajo domišljijo. Vendar ta velika žena ni nikako onostransko bitje. Nedavno smo jo srečali tam, kjer bi jo večina ljudi ne upala najti; namreč v baletni in akrobatski šoli. Za motnim steklom, ki je dajalo le senco postave, smo videli vežbanje odlične plesalke, in ko smo stopili v prostor, smo mogli pozdraviti baletko samo: Lil Dagover ... * Pogovorimo se še o novi vlogi, kjer sodeluje z E\valdom Balserjem. »Zame je sodelovanje z režiserjem Buchom nekaj vzornega,« pravi. »Popolnoma me razume in sega v vse odtenke. Mnogokrat mi je, kakor bi ne igrala, temveč vse kar igram tudi sama doživljala.« »Po ovinku k sreči« je film, ki je na tem, da postane tragedija, a sc naposled vendar le srečno konča. Grete Weiser in Ernest Waldow v filmu »Sužnji zlata« Lov za senzacijami . . . Kinorepoi terji sestavljajo zvočni tednik Vsi operaterji amerikanskilt podjetij za zvočne tednike morajo porabiti vsako pri¬ ložnost za neopazno filmnnje otrok pri igri, malih živali ali še tako neznatnih dogodkov, da so le nenavadni. Ti posnetki tvorijo nekaka polnila v sestavi filmov, ali so porabljeni za kratke samostojne prizore, ki naj krajšajo čas ali napravijo zgolj reklamne filme zanimivejše. Ta naloga je bil dana kiiioreporterjem na podlagi skrbnega proučevanja podatkov tisočev strokovnjakov, najemnikov kinov, kinoobiskovalcev, .lastnikov zastop¬ stev. ki so izpričali, da se je v vseh kinih od San Frančiška do Ncw Vorka, od Tokia do Sidneva in počez po Evropi — vselej oglasilo zadovoljno mrmranje, ko so se na platnu pojavili igrajoči se otroci ali mične mlade živalice. Poleg čistega veselja nad vsem, kar je mično in še nedotaknjeno ]X) robatem življenju, pa je po izkušnji omenjenih tisočev strokovnjakov v ljudeh še nenasitna želja po sen¬ zacijah, po katastrofah; po vsem, kar napreza živce do skrajnosti. Tako so filmski reporterji stalno na lovu za takimi dogodki. Ni jim za zdravje, ne za življenje; okus kinoobiskovalcev vsega sveta je neodoljiva zahteva. Narejene senzacije danes v dobi zvočnega filma ne vlečejo več. kakor v časih nemega filma v znanih Wild-\Vest dramah in čudovitih dogodivščinah Hary Pičla. Senzacije morajo biti pristne. Neokrajšanc in neolepšane se morajo zvrteti v zvočnem tedniku na platnu. „ Kjer se kaj dogodi in kjerkoli na svetu je kinoreporter Paramount-Ne\vsa ali Fox- Ne\vsa gotovo navzoč. In če je kdo kaj videl z lastnimi očmi, kar je drugim smrtnikom zastrto, je bil to gotovo Nevvsov reporter. Za zvočne aparature in ročne avtomatske kamere reporterjev ni nobenih prepovedi, nobenih razdalj in nobenih ovir. Kot edini civilist sedi reporter na mornariških manevrih amerikanske zračne flote na krilu težkega bombnika, med gluhim drdranjem strojnic, padanjem bomb in torpedov in snema. Čez ledeno barijero Kordiljer, čez Niagarske slapove, viseč na krilu letala snema v časov¬ nem snetku skoke s padali iz neposredne bližine in tudi v najkrifičnejših trenotkih ne izgublja živcev. Ne sme misliti, da je tik pred njim človek med življenjem in smrtjo, ko pada v globino, dokler se ne odpre padalo. Reporter mora misliti le na kamero, na osvetlitev, žariščno razdaljo in okvir slike, ki se ima pokazati na platnu. Ko bi mislil nase. kadar pade letalo v praznino v zraku ali ga premetava vihar — bi ne mogel vrteti filma. ,Ko se na letalskem mitingu ponesreči letalo, mora biti reporter brez občutka, z. iskalcem na očeh mora slediti padajočemu letalu, dokler se ne razbije, kajti Ne\vsova centrala zahteva točne snetke. Tisoči ljudi po vsem svetu ne bodo hoteli le čitati o nesreči, hoteli jo bodo videti in doživeti in ne bo malo ljudi, ki bi hoteli med razbi¬ tinami letala ugledati tudi iznakaženo, ožgano trupla pilota. Tudi med polnili zvočnega tednika naj posredujejo močni dražljaji. Igrajoči sc otroci in male živalice ne bodo v vsem zadovoljile. Reporter mora v prerijo, da prestreže, stisnjen za deblo drevesa, divjanje črede bivolov; stati mora tam z ojeklenelim srcem. Postal je alpinist, pusto¬ lovski mornar. To je težak poklic. V viharju, ko se zaganjajo valovi čez krov in je vsak, kdor more. pobegnil v med k rov jo. stoji privezan ob jamboru in filma zaganja¬ joče se valov je. Potem je spet avtomobilist in se vozi vzporedno z dirkalnim avtomo¬ bilom s svojo kamero, kajti če bi stal na mestu, bi bilo v filmu videti radi silne brzine dirkalnega voza le sivo razmazano črto. Ko se prevrne kak dirkalni stroj, plane vsa množica gledalcev kvišku, toda Ne\vsov reporter mora ohraniti mirne živce, skrbeti mora, da ima pripravo za časovni snetek v redu in vrteli naorei. Neoseben, hladnokrven, sam podoben stroju stoji potem spet pri zapreki na konjskih dirkali in snema, - kako si liudje in živali razbijajo glave. Sledi divjanju plamenov, ki upepelijo mestno četrt v Tokiu. Artistične snetke zvrti operater za polnila v tedniku, toda sneti jih mora v situa¬ cijah dn zadržujejo gledalci dih. Take. kakor jih ljudje vidijo v cirkusu ali varieteju', so za film prav neporabne. Človek, ki hodi po vrvi. napne svoje vrvi z nebotičnika na nebotičnik in reporter, ki mn sledi s kamero v na vrv obešenem primitivnem zaboju, ie v komaj manjši nevarnosti kot on sam. Skakalec s stolpa se bo pognal z mostnega loka 70 m globoko v Hudson in reporter bo gotovo visel kje na ogrodju, kakor paiek Chicago-Kxpress«. »Zdajle se odpelje morda tudi ona — zlatolaska!« mu je šinilo bliskovito skozi inožgane. »Še enkrat naj jo vidim! Še enkrat — poslednjič ! Odpeljem sc ž njo, morda mi bo sreča mila, da prebijem še par ur v njeni družbi!« Stekel je k blagajni in odštel- poslednje dolarje za vozni listek do Chicaga. »Zadnji ste!« je dejal blagajnik, ko je porinil nekaj drobiža z listkom vred pred Jacka. »Podvizajte sel« Mehanično je spravil Jack denar v hlačni žep, vozni listek pa v telovnik ter stekel po dolgem hodniku, skozi razkošno čakalnico na peron. Prcril se je skozi gnečo, se ozrl naglo po oknih vagonov, ne bi li kje ugledal svojo modrooko ne- ,znanko, a ker je ni bilo nikjer videti, je planil v zadnji voz. »Norec sem!« si je dejal, ko se je premaknil vlak in po kratkih hipih že drvel kakoi- lastovica skozi zrak, jedva dotikajo se gladkega tira. Popolnoma blazen, da. No, pa naj sc završi komedija blazno, romantično!« Ciničuo se je še nasmehnil, se udobno iztegnil na svojem vrtljivem nasla¬ njaču, se ozrl po sopotnikih, a videl je le še meglo. Vonj dehteče cigarete, ki je ugašala na pepelniku ondi na okrogli mahagonski mizi. mu je prijetno poščegetal nos... sluga v li v rej i je prišel z vrčem za čaj in s toasttabletami... a Jack je že dremal. Vlak pa je letel kakor puščica... požiral kilometre in se utapljal v temi. Jack je spal... In spal je še vedno, ko je tam spredaj nekaj zagrmelo, zabobnelo, zavreščalo. ko je kakor iz zemlje bušilo ob vlak, ko se je voz opotekel in razletel kakor zdrobljen oreh. Zbudil se je šele, ko ga je ostro speklo v roke in je udaril z glavo ob trd predmet. Takoj je izpustil žarečo stvar, ki se mu je zarezovala v (liani, a že v istem hipu se je prekotalil po železniškem nasipu ter nepremično obležal. Tla so bila mehka in mokrotna. Jacku je bila prijetna ta osvežujoča vlaga, in naravnavši ude v udobnejšo lego, je šiloma odprl še vedno tope, zaspane oči. : Y.idel je,.da leži v gosti, visoki rosni travi, ki obdaja njegovo glavo ter mu hladi čelo in lice. In iztegnil je pekoče dlani ter si jih hladil po rosnih bilkah. Opojno jo dišalo po cvetočih rastlinah, tam gori pa se je bočilo nekaj, kakor zelo temno, napeto sukno brez gub... tu in tam sc je zablisnila na tem suknu srebrna točka... nočno zvezdnato nebo. »Ah, vznak ležim na travniku!« se je spomnil in prestrašen sedel. Zagledal je na nasipu prekotaljcne in razbite vagone, — nekateri so stali na glavi, — drugi so viseli z raztrganim bokom čez tir, — tretji so se popolnoma obrnili in moleli kolesa v zrak. Tam izza vodilnega vagona so švigali plameni in prasketali po poštnih vozovih, ki sta tvorila eno samo zmečkano gmoto. Vstajal je dim ter se leno vlekel ob nasipu in po travi. In že je začul na desni in na levi ter pred seboj stokanje, ječanje, hropenje, kričanje in javkanje. Grozen, pretresajoč zbor najrazličnejših glasov je donel ob nasipu, glasovi bolečine, divjega odpora in obupne resignacije. (Dalje prih.) 15 ZADNJI FILM POLE NEGRI »GREŠNA NOČ« Pola Negri ne bo več nastopala- Film »Grešna noč« je njen poslednji. Zadnjikrat Jx>nio čuli njen melodični glas v pesmi domotožja... Pola Negri je Poljakinja S Svetislavom Petrovičem bo dala svojo umetnost v tem filmu. Kratka vsebina je sle¬ deča: Senca žalosti je, lebdela nad detinstvom Gi/.ele Brikman, izgubila je mater. Nekaj let je živela sama z očetom, a potem se je stari Brikman znova oženil z lepo Teso, črnolasko iz Južne Amerike. Gizela in Tesa sta se kma¬ lu sprijateljili in vzljubili. Gizela se je po¬ svečala športu in na svoj prvi ples je odšla Pola Negri le na prigovarjanje svojega očeta. Tu se je spoznala s Fcrnandom, ki ga obožavajo vse žene in ki je vajen z lahkoto osvajati. Ko pa je kradoma poljubil Gizelo, mu je prile¬ pila krepko zaušnico. Brikman ima kupčijo s Fcrnandom in ga povabi k sebi na čaj. Tu se sestane s Teso, svojo prvo ljubeznijo, ki mu je je oviral Tesin oče, da je ni mogel vzeti za ženo. Tudi Teši se hude spomini na domovino in na prvo, na j večjo ljubezen njenega življenja. Na vse pozablja, na moža in Gizelo in hoče s Fernandom. Gizela izve za to in se napoti k Fernandu, roteč ga, naj vzame njo, me¬ sto Teše. Fernando spozna, da se hoče Gizela žrtvovati očetovi sreči, kar ga zelo pretrese. Medtem javi radio nesrečo vlaka, s ka¬ terim se je vračal Brikman. Mnogo je mrtvih in ranjenih... Zdaj spozna Tesa, da so bi¬ la njena čustva le sladki spomini na prvo ljubezen... Ve, da pripada svojemu možu in Gizcli. Brikman se je vrnil in tedaj mu Tesa prizna, kaj je hotela napraviti. Noče ga pro¬ siti odpuščanja, ker misli, da ji mož tega ne more odpustiti. Toda Brikman jo razume in ko hoče 'lesa oditi za vselej, ji to prepreči; potrebna je njemu in Gizeli... * 100 DOLARJEV ZA.OTROŠKI JOK Selly Bell Cox iz Los Angelesa v Kali¬ forniji je bila priznana otroška negovalka. Od jutra do noči ji je bilo v ušesih vekanje in vreščanje dojenčkov. Nazadnje si ni znala drugače pomagati in je začela oponašati otro¬ ški jok, kar je dojenčke tako začudilo, da so se na mah jenjali dreti. Kmalu je znala jok oponašati tako popolno, da ga ni bilo raz¬ ločevati od otroškega. Kmalu je zvedel za¬ njo nek filmski producent in jo takoj anga¬ žiral za sinhronizacijo filmov, kjer je potreb¬ no otroško vreščanje. Tako prejema Mrs. Scl- ]y za vsak dan »dela« 100 dolarjev suhega denarja. Dve o Adeli Smulrock Adelo Sand rock, veliko karakterno igralko nemškega filma, ni nikoli zapustila dobra volja. Nekaj dni pred njeno smrtjo jo je vprašal zdravnik, kako se počuti. »Gre, gre...« pravi Sandrockova in zdrav¬ nik jo prekine: »Torej vam je boljše? Rekel sem, da bo šlo in gre.« »Tedaj se oglasi pacijcntka: »Seveda gre, samo to je, da gre h koncu.« * Lilian Harwey sc je vrnila iz Amerike in je nekoč potožila Adeli Sandrock, da odkar je spet v Evropi, nima več pravega spanja. Tako se ji je prav to noč sanjalo, kako so jo požrli ljudožrei. Sandrockova pogleda do skrajnosti vitko Lilian in pravi: »Ljudožrei naj bodo kar ve¬ seli, da se vam je le sanjalo!« * Liechtenstein in San Marino sta državi brez kina. Če se prebivalstvu zahoče živih slik, mora čez mejo, kar ni težavno, ker sta obe državici med najmanjšimi na svetu. * Buček sedi na obrežju in ribari. Mož pride mimo, postane in nazadnje vpraša: »Ali ribarite?« »Ne,« odgovori Buček, »kanarčka učim plavati.« 16 Nagradna križanka Vodoravno: i. film po romanu T. H., ki so ga S red leti predvajali tudi pri nas. 9. okrajšano mo¬ ko ime, 10. ulje, tvor. 11. pritrdilnica, 12. nemški vojskovodja v svetovni vojni, 14. veznik, 15. dva samoglasnika, 16. sc oglaša neka žival, 17. posoda (tretji sklon množine), 19. vzklik, 20. krstno ime starejše filmske igralke, 21. prostor. 24. tuje ime za duhovna, 25. potrebuje umazan človek, 28. za¬ čimba, 31. priimek po neki vodni živali, 32. drugo imenovanje za padarja, 33. organ nekega čuta, 34. član rodbine, 35. oblika svojilnega zaimka. 39. ri¬ bič, ki ne lovi z mrežo, 40. ime graščaka, ki je po Dalmatinu podpiral lisk slov. knjig. Navpično: 1. dežela v Ameriki, 2. dnevnik, ki je izhajal v Trstu (»omeni tudi slogo), 3. tuj izraz za zvok, 4. član rodbine, 5. ime in priimek slov. ple¬ salca, ki se je proslavil tudi v tujini, 6. latinska beseda i/, papeškega blagoslova »mestu in svetu«, 7. slovensko mesto v Italiji, 8. narodni ep pri se¬ vernjakih, 13. neka zdrava valuta, 18. kratica, po¬ meni kakor p. n., 19. je človek, ki ga obmetavajo s snegom, 22. svod, lok, 23. ime filmske igralke, ki je. doma z Jave, 26. junak Gotovčeve opere, 27. kratici imena prvega slov. hribolazca, 29. kratek opis nečesa, 30. nebesno telo, 31. duhovnik v ne¬ kem verstvu, 36. san, 37. mera v nekih pokra¬ jinah Jugoslavije, 38. Odisejev prijatelj. Za pravilno rešitev razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada: celoletno brezplačno prejema¬ nje revije; 2. nagrada: polletno brezplačno prejema¬ nje revije; 3. nagrada: zanimiva slovenska knjiga. Nadaljnih 10 nagrad tvorijo originalne fo¬ tografije filmskih igralcev in igralk. Izpolnjeno križanko je poslati v enem ted¬ nu po izidu revije na uredništvo, Ljubljana, Vegova ulica 6 in sicer v zalepljeni in za¬ dostno frankirani kuverti. Ncfrankirana pi¬ sma bo uredništvo zavračalo. Nagrajence do¬ loči žreb. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Veliko zanimanje, ki so ga pokazali naši prijatelji, naročniki in čitatelji za nagradno križanko v 1. številki revije nas je vzpodbu¬ dilo, kar so nam tudi nekateri čitatelji pred¬ lagali, da objavimo drugo nagradno križanko. To pot bo za nagrado revija sama, kakor je videti iz razpisa. Prejeli smo mnogo rešitev, toda le malo pravdnih. Žreb je izbral sledeče nagrajence: Sonja Nedič, Maribor, Ivan Hrast, tclni. uradnik, Jesenice, Franja Kobler, Ljubljana, Mestni trg 17; vsi prejmejo po en izvod romana Rudolfa Kresala: »Študent Šte-' fan«. Prvoimenovana prosimo, da nam javita svoj točen naslov, da jim nagrado takoj po¬ šljemo. Rešitev križanke: Vodoravno: orel, vino, sol, I. C., rov, ak, plin, re, on, ana, sla, tod, kis, vi, la, kost, ar, ano, la, Ita, zima, enak. Navpično: osat, tok, el, ilo, cin, Ir, nor, oven, at, snop, A. D., SK, mlin, as, plaz,, Ani, om, vol, Isa, in, ata, trak. IZ UREDNIŠTVA Po izidu I. številke revije nam je došlo nekaj dopisov, v katerih nam prijatelji, na¬ ročniki in čitatelji sporočajo svoje želje. Vsem bomo skušali po možnosti ustreči, vendar mo-; ramo nekatere, ki so si želeli vsebine, ka¬ kor jo najdejo v drugih listih — zavrniti s i pripombo, da namerava uredništvo revije ; »Film« hoditi svoja pota in ne bo capljalo za nikomur. Skrbelo bo, da bo vsebina pe¬ stra in zanimiva, to pa brez porabljanja kak- ! snih senzacij ali podatkov, ki bi temeljili le o «a bujni domišljiji. Skoro vsi prijatelji so pa, potožili, da se jim zdi cena revije previ- - sokii. Sporočiti jim moramo, da bi jo nadvse radi znižali, toda žal to ni mogoče, vsaj za¬ enkrat ne, dokler ne dosežemo primernega štqyila naročnikov. Čim cenejša revija, to je biL naš namen že z vsega početka in ne bo- mo ga pozabili. Posameznim prijateljem, ki so si želeli nekaterih slik v reviji, bomo v kratkem ustregli. Prosimo, pišite nam o vsem in priporočajte revijo svojim znancem in pri¬ jateljem, vzbujajte zanimanje; drug za dru¬ gega! »Je bil kdo v vaši družini duševno bo- • lan?« vpraša zdravnik pacijenta. Ta pre¬ mišljuje in že hoče vprašanje zanikati, ko se spomni: »Pač, gospod doktor, — moja sestra, ki je odklonila snubca-milijonarja.« * »Včeraj sem bila s človekom, ki še z nobeno žensko ni imel ničesar opraviti,« pravi plesalka svoji prijateljici. »No, tega bi rada videla!« se ji oglasi. »Samo zdaj je žal že prepozno.« Film o svilenih nogavicah Foto Mincrvn-Te Brigitfe Horney v vlogi An ne Uhlig. soproge tovarnarja nogavic Jo¬ hanna Uhliga, katerega igra Joachim Gottschalk v Terra-fimu »li in jaz« po romanu Fberharda Froweina. — Režija je Liebeneinerjeva. oštnina plačana v gotovini. Cena 2 din Marika l?i>kk