Govor Maršala Tita
v Splitu
(Nadaljevanje z  2.  strani)
driave, mi pa ne bomo dovolili se)an)a ocz&up&nga proti vsakomur.
KaJ pomenl budnost? fa otma niče-sar skupnega z nezaupanjera in sumnš-čonfera. Budnost je ena stvar, sumniee. nie pa druga- Budnost ima vzgojni po-men v sociaiističnj družbL Bitdnost po* meni — giedati okrog sebe, tnotritl vse, videti vss in tain, kjer se vidi napaka, pomagati ljudem, da ]o popravilio. Bad. nost pomeni — biti buden proti razsip. ništvu v državi, razs:paniu z Ijjsdsko Imovkio. B!ti buden pomeni — videti nepravHen odnos do delavca v podjetju in si prteadevatl, da se to pcpravi. Bud. nost poineni — biti buden proti tistetnu v ljudski oblasti, ki nepravilno ravM z Ijudstvom, !n si prlzadevati, da se to nepravilno ravnanje popravL Budnost pcmeni ttsdi — pazfci, da se sovražnlk ne vgnezdi v naši nstanovi ali podjetju in da tam sabotira.
To je stnisel budnostL Kaj pa Je stnnnk čenje? Za sumnlčenje pri nas ni mesta. Če si buden, če je buduost razširiena doii v množice, če bo vsak državljan, >sak delavec, vsak državnl uslužbenec, spk>b vsak naš detovtta človek buden, tedaj botno videli stvarnosi, tedaj bo tisti, kl ie kriv, pokHcan na odgovornost pred oblssii — oe bo pa prlmerov, da bi drug drutjega sutnničili, ne vedcč, če je ta kal storil all ne. S suntničeojcm se človek moralno uhiia, na ta načkt se uni. čuie na tisoče IJudi Ijttdje Izgubllaio voljo do življenja in kaj &e do dcla, S takira oačinom dcla nlrnamo ničesar skupnega, ni v značaju našth ljudi in zato ga naj uporabljajo tam, kjer je tadi da. aes v uporabi iii kjer je že teta v upo-rabi tam, kjer je rodil nezaupanje vsa-kega proii vsakomur. Tega se moramo varovati, morarno pazlti na naše tovarnc, na naša podjet?a tti na vse ljudsko ioietje, toda ne stuemo upropaščati nedolžnih Ijudi, ker so ljudje za našo državo, za našo socialistV^no državo najvcčjl kapL taU ki ga imamo.
Ko bonso imeli dobre in zavcdne IJodJ, todaj oc bo moglo biti nleesar, česar ne bi mosH Izpolniti in uresnlčki. To je giavijo v zvezi z budnostjo, kajtl Ijndje so temelji za uspešen razvoj In zgradttev soctolizma. (Močno vzklikanje Partiii in tov. Titu.)
Tovanši In tovarlžlce! GovorU sem o teh stvareh, o birokraclji o budnostl in nieneni značaju zato, ker so pri nas ža takl ncgativnl poiavi, zato, ker se Ie začck) pri nas tu in tzm kazati, da Iniajo posatnezaiki rec.mo ^a ziiSed Scvjetsko zvezo. Ne bo nam v vsem zgled Soviet-ska zveza. Zglcd na) aam bo v tistent, kar ie bik) pozitlvno, tJstega pa, kar ie negatlvno, ne borro crl nas prakdcJrail To nal praktlclraio še nadalie saml. Tudl t tein ie blsrvo nažc^a napredka, našcga razvoja.
Tovarllt in lovariSicel BHo bi prav, da povem danss tukaj, ker sera v DaL tnaciji in Kovorim v Sp!Hu, pred kraetl, detavci ia državljani, nekaj tudi o naži gradhvL
Ko danes prJreJamo predvotlvoa zba. rovanja, ne moreio Lti na& pobisnskJ kaadidati kot nckdaj demagoško v svoj voživivi okraj in obijubljati to in ouo — (udi tlsto, česar ne ruorejo izpolniti, kajti prl nas nima noben poslanec pravice, da bi v svojem okrajo obliubU več, ko< država more dati, več, kot je niojjoče isrtvariti. Mi se ne ptčanjo z demago. fržjo. Toda, če danes lukaj rečem, da nsša oblast skrbi za vse naše kraje, zlasti za-ostale, ni to nikaka deraaKO«i]a. tenivefc resnka, kajtl naša tendenca Je. da ne dvignemo sarao zaostalJh repnblfk v ce. lotl In iih pribMžatno tfsthn. ki so razvi-t&Jge, temveč, da tudi posamczne krale v repubtikah dvignemo, da postanejo razvitejši ta naprednejši, da jlra ustva. rfmo možnost! za boljše In sreinejse žW-Henie. Ko je govora o tera, vam hočem rečl, da boino, nc glede na to, da ssno v raaterlatnem pogledu — v tekn teh nadčlovešklb naporov za.Izpolnitev pet-l«*nes:a plana — t težavah, )zpoln]e>al1 ln izpolnifi svpj namen, da ustvarfmo dalmaf*msk€tnu prebfvalstvu žlvljenje. kl bo vredno takih lludl, kskršn! so naši DalmatlncL
Tu imamo prekrasno obalo, morje bo. g.ato rib. Toda mmamo še sredstev, da b! izkoristili ta bogastva našesa morjy. Ntasaroo še dovoli ladlj. Toda zKradJII bomo ladje, zgradili Jlh borao v blšžnji bodočnosti. Začeli bomo s teni, ker je to koristno oe le za Dalmacijo, temveC za prefnrano našega prebivalstva v vsej Jttgoslavljl. Ne morem vam reči, da borao zKradlli dovolj Isdlj v tem letu ali prihodnjem. Toda v dveh, treh letib bo. mo ustvarili dovoij sredstev, da se bo lafcko naše liudstvo v DalmacUi. kl Je v clavnem usinerfeno na morje, v gospo. darsketn pogledu dvignHo ter dosejcio drage kraje naše države.
Razen tega je DalmacUa zelo prime. ren teren za razvoj našega vinosrad-aištva. Morara rečl da smo v D^lmaciji precei zaiiemariH in zapustili Rojltev vinske trte, tega bogatega vira za pove-č?uije narodnega dobodka, Na tctn kras-nera soncu aspeva tudi dobro vtno, toda niti Dahnatrnci ?a sedaj mmski dovolj. V tem po?.ledu bnamo krltisko, tako »pra. vičeno kakor tudi neupravičeno. In za_ kaj doslej nismo dovol] storili v tcm po. Ktedu? Ze!o dobro veste, da sme inorall v prvih letlsb vrečl tež3šče na graditev podjetjj težke industrife. Tež:.šče je tudl še sedaj na tem. Naša sredstva 90 s«_ veda zelo potnanjkiiiva in nismo jlh mogli ra/de!5tl na vse kraje, da bl po. vsod storiil vse, kar je potrebno. Toda nfti hip nfcmo pozabiH, kaj vse moramo storitl tukaj. Mislim, da bo velike ko. ristl za vso našo državo če se bo dal-matinsko Hudstvo clrnbolj posvetilo ro-Jitve vlnske trte. Naloga države pa j«, da ustvari za to možnostl in srcdstva. Tovarišl in tovarišice,   obljubljam  vam,
ne Iz po!jfi}nfh all voHvnodemajjoških razJosov, da boroo to storllL Lahko bi vam to povedal tudi v Beogradu ali na drugem kraja, toda to ram povem tukai zato, da boste vedell, da na to m?sHmo lo da bomo postopoma nstvarill možno-sii, da se bodo naš? dnlntatfnskl kmetie posveflll v večjem obsega cojitvi vlno. zrsdov, kajU ti kmetje imajo izkušnje v tem, podnebae okoinostl pa so dobre. To ie Kospodarska panoga, k! inora bitl v DsJnacIJi ze!o dobro razvlta.
Nadalje. videll «te, da smo KgTadfli ielezniško linijo Utsel;o progo, zs ka-terc fe dobllo v starl Jngoslaviji ne vfim koiiko poslancev poslanlSka me-sta. kl pa nl bila irlkoli xgra?ena. Vfi smo * j Zfrrarlill tndi brez obljabe. To te dntga linifa, kl veže Dalraadjo % notranjostjo na5e driave. PraT tako veste, da traslramo telezniSko linijo o>J 'Jvna do Slnja, na kateri bodo letos opravljena dela v manjSem obsega, prl-bodnfe leto pa bodo dela inienzlvne]-Sa, tako tfa bo SpHt le x eno progo po-veian s krajl, v katerfh Je dovolj pre-moga in drnq3h virov sarovln, potreb-nih prebivalstvn, ladjarstvn in gospo-darstvu.
Razen tega tmanto namea zgradftt r Dalmacifi Stevllna podjetja lokalne tn-dnstrije. Zgradili smo »Jugovinil«, ren-dar to ni v«e. Gradinu) ladjedelnice 1« še  jth  bomo  gradilL Zgiaditi  moramo
trt naio trgovftko mornartco pa tudi vojno — te ho*e)o vede« HstS, kl Ji*» to zanima. (Dolgotraino vzkHkanje Par-tii! in i.h\). Zafo pa morarao nstvaritl mofinsAti. Moramo najprej zgraditf ladje-delnic*, jlb inodernizlratl, opremitl 1 najmodRrnefšo tebniko, nato pa se bo-mn lotiii graditTe ladij. Z eno besedo, Dalmaclla oe bo zapostavljena, kar za-d         indu*trla!izaci]o,    v    odnosn    do
drngih naSJh pokrajln. Ljodstvo naSe Dalmacije, ki izna naf%rasnejLo obalo, ki sem )o videl. lfadstvo, ki tu flvi sto-letja, tic sme bitl nif manj zadovoljao kot Ijndstvo v notranjosli naJe dr?ave, nfegov življenjrski slandard pa ne sme biti manjši kot vseh drugih. Gre samo za ':>, da nstvartmo potrebna sredstva. K bomo dobili ta sredstTaT Od nas sairth, od delovne storilnosti na*lb de-lavcev. Kdo Je nstvaril na5e nove to-Tarne? Stoje tn vellkansko tehnlko, ki so prlšli v nado drJavo, so ustvarile žuljave roke neSih delavcev ln na^ih knetov. srav tako bo twdi » piihodnje. Ce dobimo tujini kak kredlt ail niajhro posojtlo, je to samo pomo5no aredstvo. kt povzrofa, da ne natezaino ln j gonltno preveč našlh ||udi. To nam samo olajšuje delo. To nam lahko samo malo skrajša razdobje graditve nckaterih tovarn te — nif več. Ta sred-stv torej Izvlrnjo iz naš!h rudnikov, nafiih tovarn, naših polj. To je tislo, s
Cimer danes plafujemo ono, kar kupu-]emo, kar Je potrebno za industriallza-cljo tn elektrifikacijo naše drJ.ave. Ko sem danes tuka) govoril o nekaterih pomanjkljlvostih, k! Jih ^e treba popra-vit< sem to stori'. prav zaradi tega. da bi lažj« prišll do teh sredstev. Kajti danos gre presežeX ki ga ustvarjamo. ln ta nresežek Je veSik, v aknmuladjo, V pcnenl ustvarjanje sredstev ia gra-dStev naMh tovarn, za gradilev podjeti), ladlj, novih cest novlb ielezništkih linlj itd. Danea je vse naSe delovno Ijudstvo delnlčar te velike sociallstifne gra-dltve. Vsakdo, kt de!a. Je delnifar te gradltve, van]o vlaga in ve, kaj vlaga. kajtl on njegovi otroci, njegovi vnu-ki ln pravnuki bodo lzkorlSčali blago-daH, ki "a bo dal sodalizem naiim ro-dovom.  (Dolgotrajno odobravanje).
Hotel bl se >, cekoliko besedami do-takniti tndl nekaterih lail o nas. Po pravicl vam povem, ko sem odšel sem, nisem imel namena o tere govoritl. ker o tem ae govorlm rad. Toda vem, da številni "ale slišati nekaj o tem, pa vam b<wi povedal besedo — dve. Gcvone in lažcjo srtalno, nepreslano. Iskreno vam moram prlznati, da ne berem tislega, kar piSejo, ker me ne zanima. Toda vem, da pišejo, ker mi o tem drugl prl-povedujejo. Zakaj ne berem teh stvari? Z tof kei varnjem fivce za pametnejše stvari (smeh in  odobravanje). Vem,  da.
je treba, da delam, vem, da moram de-lati in zato morara paziti. da si oe kva-rip živcev « kakrinlmi koli bndalostmi ln lažmi. (Oodobravanje in v^likanje Parti     ter Titu).
In vendar, da vam povem nekaj kon-kretnih stvarl To traia že dve teti. In če kdo laže dve letf ?n to vedno v nekl novf oblfkl, potem so to samo stare lail v novi obHkl. Te 1^.1 so obrabMene \n v njib nl nove vsebine. Tisto, kar so si IzmislHi v prvem. druscm in tretjem plsmu ter v nekoUko člankfh ra tem — le vsc. To sedaj prežvekujejo fn najdeio nove Ijudi, ki o tem novore. PoEleJmo na primer, kdo !e orvl začel lagad po tch pismih. To Je bil Rakosi. Za n!im se Je javila Ana Pauker, nato pa so se Ja-vUi Bierut, červenkov. Dei, Duclos itd. Pred kratkim so poiskalj §e nekatcre avtorhete, do katerih inia delavski raz. red na svetu spoštovanie, da bi še tl nckaj povedaH o Jugosiavlji, ker se bo sicer tnislilo. da so tako pošteni, da no. čejo Rovoriti. Gle}te, pred kratkim je tudi Qottwald najrazllčnejše kvasll kar ie že slišal od svojih prednikov. Javlla pa se ie tudl Doiores IbarrurL Kdo je ona — veste. To le ^panska revolac?o-narka, ki so io naše žene in naši Ijudje cenili kot   revolucionarko.   Tn   ie  žena,
(Nadaljevanje na 4. 6trani)
Govor Maršala Tita
v Splitu
k            (Nadaljevanje « tretj« strarri)
ki se ie tneni osebno zahvalUa ra jmta-3tvo našib borcev v 6paniii po poraza špauske reiiublike po zinagi i ranca. V apantji K' padio nad 600 oajboMš& sinov na&e države. ledai mi je rckla: »O mrt-vih ni ireba govorfti. Saml veste, da so •o heroii. ti živeči pa so krasni ijudje in spansko ljudstvo ne bo nikdar po/abiio ijISiove pontOkS.« Sedaj ic napi&ala čla-<iek, v k&tereni pravl, da šele sedaj vkii, Ja so bili tedaj v Spaniil samo voluini ;n gestapovcL Ta žcna je popljuvala svoj lastni obraz, Hotela je popljuvati nas, toda nas ne more popljuvatL (So-liiasno in močno odobravanje.) čistost naših narodov, Cistost naših borcev se ue ntore popljuvati. Tesa ne more nJhče in niii ne Dolores Ibarruri. (Dolgotrajno vzklikanje Partiji in Titu.) O tem nfsem misiil govoriti, toda sedaj vam moram reči, da -setn prejel ne le po porazu v ^panlji, temveč tudi nedavno, pred dve-ma letoma in p<)U pred pismi CK VKPib) nd Doiores Ibarruri pismo, ˇ katerem se najprterOnejc zahvatjuje za prisrčno in veiikodušjuo gostoljubuost, ki sta io iz. kazala naša oblast ln naša PartSJa žpan-skini borcetn, ki so šli iz Sovjetsko zvcze v Francijo. Z najlepšimi besedami je iz. razila svojo hvaležuost iu poudarila ve. UkoduŠnost iugoslovanskib narodov, ju. soslovanskih borccv in našesa vodstva fter naše Pardje v prvl Trstl Ml smo do pred kratkim dalali španski Partiji tud! scmotno pomoč. Toda vse to ni nič ve-fjalo. Pridružila se jc tistemu sptošnetmi informbsrojskemu orkestru in zaigraia je ua dtide o Izdaistvu, vohunstvn jn gesta-povcih. Morda se bo našel še kdo. Naj se, naj se uvrste vsi v isto vrsto.
Vsem bomo rekli. da so podleži, da so klečeplazci, da nimajo kotnunlstičnega po. *tmia povedati, ka| je resnlca in kaj ni. W ga imamo (tako je, tako je, navdru seno  odobravan.ie  Partiji m Titu).
Tovariši !n tovaiišice! Ml imamo k vB^nnističn! pogum, reči vsem njim fkupa) s tistitni lz VKP(b), da nbnajo prav. 'mano pogum reči, da lažejo in da lafejo tako, da }e to nevredno ko-mnnista. Toda ne bodo dbs oma)all pa tudi prisllili nas nc bodo, da bl pred nji-nri pokleknili. Krepko bomo driali ne-otnade evano xas!avo socializma, zasta-vo Marxa-Engelsa-Lenlna tn nobena sila aam n« bo tega preprečila. (Soglasno c ' ravaaje ter vzklikanje Partijl k* Titn).
Olejie, tovariSS, na sploSno sem vam omenU ta Informbirojpla orke»ter. 2e-Hm apelirati na vse ras, da nikoll ne Izgubljate canpanfa vase in čeprav bi bllo I« tako težko, Pred nami so ile !e?ke naloge. Toda veste, da se lo-tcvamo vseh teiav i veseljem, z vrtTaj-nostfo. NTikoIl, tndi t^laj, kadar ]e bilo oajteife, all če bo oajtef.je. ne homo izgubili prisotnosti dtiha In raT>pan.]a v nrasnititev tfstega, kar smo sf pcsta-viM ia smoter, L ). da xgradlmo socia-lizem, da se bo naša država lahko im»-novala socialistično, da bodo na§l dr-Savljani živell člove&a dostolno llvlje-nje, {ivljenje driavlfana »ocialis<5fne drlare. To naj bo stalno pred vaml in nobe težav«, na katcre bl naletel! na woji pot!, vas ne bodo orirale. Glejte sarao naprej, na tistl ča«, ko bo t naLl dižaV dihalo lepie socialistl&no žlvlje-nje.
Verjetno sli^ite r Teeh srtrani razlifno pri">ovedovan}o po radiu o tetn, kako se qjM]eim> sera in tja. Seda) že pripo-vednierfo nekateri na »ahodn, da se ne-kaj dogovarjamo r Moskvo, vsekakor ?aradl tfeqa, ker sem v Užim malo nda-til po vseh. kl nas obreknjejo. Pranr tak f razumljivo, da je to manever. Kdo fe razSlrll to geslo, ne vem. Toda« fe ^e 5*1 kdo razgovarjaU, potem mora biti prvi U»H. kl je tndi začel prepir. MJ nisnao z nikomer SzrralS prepira. Z vsakot n hočemo živeti t minL Ce lma kdo T.ahtevati razgovore — n« to ne »-^c.iram, temvef tako mislim — če m<r-a vdo «ačell ra^govore o tem, to t>r?T gotovo nismo ml. Mi smo ie tako oLIatenf, toliko obrekovani, da se mora Ksti, ki 1e lo storSJ, Da|prej opravičfti, nakar se Sele lahko % nami razgovarja. Tako Je s stvar)o. {Dokjotraino ploska-n|e in odobraxTanfe)
Tovariš* in tovarišlce, to j« tisto, kar »em hotel povedati tplede na različne giasore. "eveda ni merodajno tislo, kar pišejo razllfrni časoplsf, kaj« tn^i časo-p" testokr*.t tako lažejo, da Je to ne-rartHrlJivo. V t«n Je treba vedno gle-dati nekl manever, neki sraater, kl se hoče s teca dosečl. Nas ne zanima lo, ka oni hočefo, lemvjel t!s!o. kar hofe-mo mi »toTiti.
VII pa vemo, kaj hofenio. Hočenio zgraditi socializem, ne glede na vse, kai pripovedu]ejo na zabodu in vzho-du. ~očemo izpolniti naše naloge in zgradit! socializem v naSi državi. Za-npajte v svoje sile, tovariši, zaupajte predvsem v svojc lastne sile. (Ploska-n;r?  in   odobravanje).
TovanSi in tovarišice! Ce pra\lm — zanpajte v svc^f« lastne sile, pravlm raradi tega, ker zares ni časa, da bi se nspavali in mi^lili, da nam bo kdo od Ecnaj kaj * lahfcoto dal. Samo tisto, kar s Jkit sicrim«, samo to je sigurno in — nič din^ega. S tem geslom, t vero ˇ lastn« sile »e lotite vsi kot eden dela i« zgra^Hev socialkma, za Izpolnitev Betlptnega plana. Na} bo to geslo, ko bomo Sli na rolitve, naj s! našl IJudje irvolifo pre*J«tavti?ke, o kaferih bodo nreprl^ani da bodo vredni in da bodo r^drfali tam, fcjer Je težko. da bodo za-restro i/polirjpvali  svo]e  dolžnosil.
Naj živi naia nova socialistična Ju-gosdavija, ki pogunmo koraka k boljši bodofuosU naših narodov. (Dolgotrajno Y7klikanje «ovi Juqoslaviji, Partijl fa» T\\u)