——    161    -^—
Materi. i.                              ».
Koder solnce sije,              Solnce je tonilo
koder lana sanja,               za gorice zlate,
iskal sem te, matl,             tnoja misel plala
iskal brez nehanja.             čez zelene trate.
lskal sem te, mati,             Čez zelene trate
mogel ne zazreti:               do ciprese crne;
luna v grob ne sije,           in od tod se nikdar,
solnce v grob ne sveti.         nikdar več ne vrne.
Solnce v grob ne sveti        Preveč na gomili
in ne v srce moje;            majke je ihtela,
kar ni tebe, majka,            preveč, preveč meni
plaka srce moje.                 radosti je vzela.
I. L-č.