KATOIJSKKML Bela kuga. Na Madžarskem jako razsaja bela 'kuga = preprečenje spočetja otrok ali odstranitev človeškega ploda. Madžarski ljudski živelj je začel nazadovati na lastnem narodnem ozemlju. So vasi, v (katerih so Madžari samo stari Ijudjc, mladine pa ni, kcr ti ljudje niso hoteli imeti otrok. Nedavno so časniki poročali, da je izumrl ves madžarski živelj v vasi Hidaš. Stare domače družine so vse propadle, v njihovih hišah pa sedaj gospodarijo priseljenci, povečini Nemci. Propadle madžarske obitclji so bile protestantovske verc, ki nima toliko moči, da bi 'krotila v ljud.h strast, sebičnost, samopašnost, uživanja-željnost. Protestantovska religija ni mogla dati tem ljudem nobenc verske vzgoje. Ker slabi zgledi vločejo, so se tudi mnogotere katoliškc madžarske familije podale na to pot. Ni sicer njihovo geslo: »Brez otrok«, ikakor pri protestantih; vendar se držijo za ljudsko skupnost in njeno porast nevarnega gesla: »Samo eno dete, k večjemu dvoje!« »Hrvatska Straža« (katoliški dnevnik, •ki izhaja v Zagrebu) pripominja k lemu žalostnemu pojavu: »Tudi pri nas je bela kuga razširjena vprav v najbolj plodonosnih ikrajih.« Slovenci, iki smo maloštevilen narod, moramo biti skrbno na straži, da tudi nas ne zaloti strašna bcla ikuga! Misijonarji — žrtve solnčarice. V raz^ nih Iviajih po posamcznih delih svela. je letos bila izredna vročina. Zemlja 5zsušena. Ozračje brez vlage. Ko ogenj pekoči žarki so razgrejali kamenje in pesek, da je bilo ikot v razbeljeni peŁi. Tako je v letošnjem poletju bilo v neikaterih pokrajinah Kitajske. Vročina je zahtevala tudi cloveške žrtve. Dosti jih je umrlo ikot žrtve solnčarice. Med njlmi ponajveč tujci, iki niso vajeni take klime. Tako so na Kitajskem, in sicer v misijons'ki postaji Jenčoufu, umrli kot žrtve strašnega vročinskega vala vsled solnčarice 3 misijonarji Nemci, l.i pripadajo misijonski hiši sv. Severina v ¦Fiirstenfeldu na Nemškem Štajerskem. Junaki na bojišču za čast božjo in zveličanje duš. Ni dvoma, da bodo v verzel, ki je nastala z njihovo smrtjo, stopili drugi, ki so prešinjeni z istim duhom navdušenja in požrtvovalnosti. Prav kmalu bo zopct odpotovalo iz Evrope 81 rnisijonarjev, da stopijo v veliko fr-onto svetovnega misijona. Med njimi je 56 duhovnikov in 25 bratov-laikov. Na niih tožkem potu jih spremljajo molitve tistih, ki z molitvami, dobrimi deli in darovi podpirajo veliko misijonsko misel. Za Parije v IndijL Pretekli mesec je molitveni namen za misijone bil posvečcn Parijem v Indiji. Vladajoča ikasta v Indiji so arijski Hinduji, ki tvorijo višje kaste ljudstva. Podjarmljeni praprebivalci pripadajo nižjim ikastam. Med njimi so najbolj zaničevani Pariji = ned-otakljivi. To poimenovanje ni morda od časti, ki jo uživajo, marveč od preziranja, ki so mu izpostavljeni. Višje kaste tako prezirajo Parije, da poslednji ne smejo v skupne molilnice, sltupne bolnišnice, sfcupne šole, niti ne smejo z drugimi uporabljati skupne vodnjake. Gandi se, ikakor je znano, zelo zavzema za Parije, da bi premostil brezdno »nedotakljivosti«, ki zija med njimi in višjimi ikastami. Ako bi se mu to posrečilo, bi to bil velik uspeh za hinduizem = indijsko pogansko vero, koje pristaš je tudi Gandi. Med Parijl in vobce med nižjim ljudstvom v Indiji je veliko spre¦jcmljivosti za krščanstvo. Večina indijskili kristjanov pripada nižjim ikastam. iTukaj je ugodno polje za katoliške misijone. Razne misijonske družbe tukaj delujejo: mdlanski misijonarji, amcriški jezuiti, frančiškani iz misijonišča za Indijo pri Meppenu, usmiljene sestrc blaženega Jerneja Capitanio, angleške gospodične iz Munchen-Nymphenburga in drugi. So pa tudi velike ovire, ki otežkočujejo delo misijonarjev. Predvsem jc to, kalior že rečeno, hinduizem, fci nastopa ter se povsod ponujakot nacionalna religija. Velike težave delajo prodirajočemu ikrščanstvu vsi ljudski izkoriščevalci: veleposestniki in oderuhi. Ker se katoliška vera povsod postavi ob stran tlačenih, izkoriščenih in siromakov, se oderuhi postavljajo proti njej. Da bi preprečila popolno osiromašeMJe praprebivalstva vsled nečloveškega odiranja veleposestnikov in oderuhov, je vlada njihova naselja v gozdnem ozemlju proglasila ikot zaščitno ozemlje. Radi te odredbo je misijonarjem onemogočeno ustanoviti v zaščitnem ozemlju stalne naselbine. Zato ustanavljajo na meji zaščitnega ozemlja stalna oporišča, odkoder opravljajo dušnopastirsko službo. To pa je združeno z velikimi težavami, ker morajo misijonarji in sestre stanovati v bornih bajtah domačinov ter z njimi deliti bedno hrano in je tudi Idima in vreme za Evropejce jako neugodno. Vse pa prenašajo voljno in vdano z namenom, da bi te preproste ljudi s toliko lepimi, naravnimi svojstvi rešili hinduizma ter med njimi zgradili pravo narodno cerkev.