Klic na vojsko. Komur se godi predobro, prevzame se lahko in ne čudi se človck zato, da rastc nekaterim naših Nem<w jjreben zmirom višje ter na.s kličejo — nas in druga aianj srcčna Ijudsiva — TeSoiT^fTržnTše I*»*na"'EdfajzoT?' Naj izvedp naši bralci, kako da so že drzni ti neniški petelinje, podaino jim v naslednjih vrstah nekaj iz oklica, ki ga razpošilja te dni »Siidmark« do »nemških mož in gospa«. V tem okliei, kakor ga ima »D. W.« iz zadnje nodolje, bore sc v začetku lako-le: »Prestara je vojska med naini Nemoi in Slovani v Avstriji. 12 let pa je tega, kar divja boj z novo in z vedno večjo silo. Mi jo nisjno iskali in nisino je krivi; Slovan nain.jo.je vsilil, ker nas rivljo s slare grude naše, od zenilje in tal nušili, iz naše hiše in dvorišča. Mar naj dedščino naših oeetov, mar naj to, kar so pridobili si naši predniki z deloin in v polu svojega obraza, prepustimo brez-boja poželjivim SlovanomV Mar smeino to? Ne, nikdar in nikoli! Neizbrisljivo sramoto bi si potlej nakopali in klotev naSih otrok bilo bi naše plačilo. Kar sino prejeli od naših očelov, inoramo varovati: neinški jezik in neniške nravo, naše hiše, naša zemljišča: nobene grude prirojene zcniljc ne sineaiio ižDustitj,- ako čenfio.-ostati p'6Steni-. Tako v oklici in Neincu, ki to bore pa ne pozna raznier v naših krajih, ježi se gotovo koža -in on inora, če lioču ali nočo. priti do niisli ali celo do prepričanja, da groino pii nas kar s cepci nad nemške posestnike ter jim jeiiiljemo nič tebi, nič meni zemljisča in hiše, more biti, da jini še režeino eelo njiJi nemške jezike. Drugače pa sodi Neinoc, ki je pri nas donia in na-n.j zlije zato okličar. svojo -jozo, ko piše na dalje: Doslej nismo storili v. tem dolžnosti svojo, vsaj ne tako, kakor bi nam bilo treba. Zato pa šo nismo ničesar dosegli, anipak trpelisino v cno nier Skodo; zato je prevzelnost nažih nasproinikov vskipela do najvišjo nieje in njih poželjivost je pnstala nenasitljiva«. Možic čuti, da¦'so inu ne vef- jame bedarija njegova iz lahka, zato vpraša: »Mar še naj dokažemo to, je-li še tega treba?« Dokazi, ki jih prinese oklic na to, so pa tudi v resnici razumljivi! Mesti Celje in Ptuj ste se morali .izločiti iz okraja, ker sta okraja postala — eez noe ali Ca-li'— slovenska in s tem bili bi mesti kar h krati nehali jeniati — denar iz žuljavih slov. rok? Ne tako, ampak plačevati za ščuvanje zoper Nerace .... »Težakje boj, ki ga dobimo«, razkazuje oklic, »težak, ker nimaino upanja do kake pomoči, ako si ne pomagamo sami«. l'ač rosriica, težko je najti oslu pomoči, če stoji pri polnih jaslih, pa še riga, češ, da mu jagnje sega po njegovi knni. Oklie še govori potem o velicih izgubah, ki jih je trpelo doslej nemštvo in pride na zadnje do društva, ki ni politično, ampak gospodarsko, do društva, ki brani sanio nemško Ijudstvo zopor slovensko povodenj in to društvo nosi iine »Siidmark«. Treba je samo goldinarja in človek postane ud tega društva. Ali teče v njegovih žilah neniška kri, za to ne vpraša: treba je le goldinarja in gospoda pri Siidmarki« te vkuje še za-nj, ne inara, čc ne v neinške zvezde. Veliko ravno no tirja od človeka, toda vše eno si ta gospoda ne upa doseči veliko, kajli v strahu si je, cla ti- ljudjc večje svole izdajo za zabave, za neiastvo pa še ne zinorejo goldinarja. Ali tako ne sme ostati, zato kličo: »Na noge tedaj! Nikar se ne mudiino in vsi le-sera, na nemško delo! liorimo se skupaj v svetem (!) boji za naSa prirojena tla, naj nas kedaj ne zadene sramota, češ: JMemci — nii na južnih mejali .sino Slovencein izdali naSe nomštvo«. Ka.j ne. slov. bralci, da brije v tem »Siidmark« korce iz svojih nomških'udov? i\es je tako, vendar pa iTajde še vselej tacih, ki jejdajosvojp brado, svoj goldinar poil brilvo in zalojetr^ba, da mi ne denemo rok križem. »SLidinark« hoče boj, vzamimo pa torej tudi mi orožje v roke. orožje pošteno, slovensko: Kdor je ud »Siid1 niarko"-, taje naš sovražnik. sdvražnik slov. Ijuds^va.