4t. 57.                                                   V Grorici, v soboto dne 18. julija 1903.                                 Tečaj XXXIII.
Iahaja trikrat na tedea t Šestih iidanjlh, in Biser: ?8*k torek, četrtek in iftboto, sjatrsaje ti-danje opoldne, reforno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro jemana »ali v  Gorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,3-30
Setrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
PosamiCne Številke stanejo 10 vin. . . Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob sfedab^ in sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulio Stv. 11 v Gorici veGoriSki Tiskarni« A. GabrSJek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6- zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brei dopoalane narafaln« te a« oziramo.
Oglasi la poslaalaa se raSunijo po pet$-vwjah , 8e tiskano l-krat 8 kr., S-kraf 7-¦»¦ 3-krat-6Jkr. vsaka -vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje ČTke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vae za omiko, svobodo in napredek;!«    Dr. K. Lomni.
UredaiStr«
se criiaJR v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Naročnino In oglase Jr plaeatt Ioco Gorlea. Dopisi m.; se pošiljajo !e uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le iipraralStva.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od cSo8e> vsak petek in stane vse leto 3 K 90 h ali gld. 1-60,
«So6a» in cPrnoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi <u Jellersit* v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiC na trgu della Cfcserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbnt
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiaka in zal.
Mestno gospodarstvo v Gorici.
...... da IS anni molto si
chiacchera e nulla si e Mto". Mestni svet. Mar zini.
Včasih smo samo mi Slovenci v Gorici grajali mestno upravo, katera se je brigala za vse drugo, samo za procvit in povzdigo Gorico ne. Sodilo se je, da pretiravamo in zavijamo ter da pišemo neugodno o tej upravi le zato, da bi delali zgago. Ali Cisi so se spremenili, nedelovanje mestne uprave se je kazalo v vedno pogubonosniši luCi, z vseh voglov so se pokazali nedostatki, manjkalo je vsega, ljudje, ki so videli druga mesta, so se začeli ogledovati po Gorici ter primerjati, kar je imelo za posledico, da se zmajevali z glavami, prebivalstvo je začelo videti za-nikernost in nesnago, kateri sta taki, kakor da bi imeli nalogo pregnati iz Gorice Se vpliv milega podnebja. Zares, ako bi ne bilo tega, bi bila danes Gorica umazana dolga vas, prepuščena svoji lastni usodi.
Gorica je dandanašnji zanemarjena, ptujce so pregnali že pred lepim časom (kako malo jih je bilo v Gorici letošnjo naravnost prekrasno zimo!) z netaknostjo in očitnim kazanjem, da v Gorici ne marajo tujcev, da tu je prostora le za domače Lahe, in k večjemu za ,regnicole\ sploh drugače pa tudi niso storili za povzdigo mesta prav nič, razven one reči, ki prav morajo biti, da se vsaj loči glavno mesto od kakega trga. Prah in blato kraljujeta v mestu brezobzirno, tlak je po nekaterih krajih, zlasti po stranskih ulicah, tak, da bi si človek lahko nogo zvinil ob deževju, ko stopa iz mlake v mlako, stavbenega reda ne poznajo nikakega, nika-kih modernejših prometnih uvedeb ni videti, in poskrbljeno #1 niti za vse najnujše potrebe, oni primitivni zahodi, (k sreči da jih ni večl) pa kažejo s svojitr. ostudnim smradom laški značaj Gorice!
O ta laški značaj t Na račun tega značaja se je grešilo že neizmerno. Naši radikalni Lahi menijo, da cujejo ta Itški značaj s tem, da vzdržajejo sistematično gonjo proti Slovencem ter da preganjajo naš jezik. V tem   so   veliki,   na   to  stran   so   delali res
mnogo, preganjali so nas in tepli po ulicah ter zasramovali, pretili z revolverji in zavratno napadali, na to stran so se res odlikovali sinovi dvalisočletne kulture I Vsa ta gonja je šla največ iz magistrata, ali kaj se dosegli? Slovenci smo dandanašnji 11 nogo krep-kejši v mestu in zavednejši nego poprej, tista gonja je ponehala, in sicer je zapeljano laško prebivalstvo samo sprevidelo, da mu ona gonja neizmerno škodi, Gospodarji Gorice so ostali z dolgim nosom, ker potujčevanje slovenskega življa jim ni prineslo nikakega haska, nedelavnost in za-nemarjenje v občinski upravi pa je odvrnilo od njih vse skupno prebivalstvo. Sedaj stojijo tu in gledajo, kaj bi počeli.
Bil je č&s, ko so je dalo delali lepo v miru in vspešuo za korist me la, ali ta mir so kalili, da so prikrivali svojo nesposobnost in nemarnost za delo, sedaj pa stojijo tu praznih rok — novi časi pa se napovedujejo Gorici, časi, v katere bi morala stopiti Gorica že pripravljena, ali strah, da jo dobi nova železnica nepripravljeno, jo povsem opravičen. Sicer se jako lepo slišijo županove besede, katere je ob svojem umeščenju govoril, da hoče delati vsestransko za procvit Gorice ter da poskrbi pred vsem za realiziranje najnujnejših gospodarskih potreb, kakor vode, kanalizacije itd., ali tako je govoril g. župan doslej še vselej ob svo'»em umeščenju, ostalo pa je vedno le pri besedah.
Na čelu vsega programa in vsega delovanja jim stoji laški značaj mesta, in ker menijo, da se zanj sedaj še ni bati, puščajo drugo v nemar, zadovoljni, da je površje videti laško. Glede gospodarskih potreb je nujnost tako velika, da je pri umeščenju župana letos zastopnik vlade sam pokazal na potrebo vode, kanalizacije in uredbe cest ter zagotovil pomoč vlade. Torej šele vlada mora to učeno in visoko gospodo v mestnem svetu vzbujati na delo in jej ponujati rešilno roko, tako daleč so zabredli. Na tem je kriva v glavnem tudi vlada sama, in ona ima poleg gospodujočih Lahov na vesti današnje neznosno stanje mestne uprave. Vladni sistem je vrgel Gorico radikalnim Lahom v roko, delalo se je na vse kriplje,  da  se  mesto čim  prej polašči, na
vsak način so hoteli imeti popolnoma laško Gorico. Ali kaj so dosegli? Ta .Gorizia be-nedetta" se ni hotela polastiti, kakor so mi-slili, mestni očetje so imeli dosti veličastnih sej, na katerih je bilo govora o .carattere itaUano* našega mesta, ali toliko manj posvetovanj so imeli, na katerih bi se bili pečali z delom. Delali so se velike, konečno so pokazali, kako so majčkeni. Gorica pa stoji danes zanemarjena tu ter kaže očito, kako je zagrešila vlada, ko je omogočila, daje priS'o mesto v take roke, ter je mirno gledala nedelavnost in zapravljanje mestne uprave ter se radovala nad gonjo proti Slovencem. Tisti .ščavi" so salamensko dragi!
Sedaj bi radi popravljali in se gibali, sedaj, ko stopajo pred nas z brzimi koraki novi veliki časi, na katere Gorica ni pripravljena, in v katerih pojde bržčas rakom žvižgat, žabam pet „il csrattere italiano della citta di Gorizia*.
Med ljudstvom vre, vse je nezadovoljno, nikdo ne zaupa več magistratu, in z Dioge-novo lučjo lahko iščete po Gorici človeka, ki verjame županovim besedam ob umeščenju, kako da se bo delalo odslej in kaj se bo vse storilo ; ne najdete gat
Odpor proti nedelavnosti je velik, in čuje se celo v mestni zbornici, kakor kaže vsklik mestnega liberalnega svetnika Marzinija, ali varal bi se, kdor bi sodil, da se začne sedaj res z racijonelnim in skrbnim gospodarstvom v Gorici, ki bi popravilo nedelavnost prejšnjih let. Mestna korporacija, kakor je sedaj sestavljena, nima potrebne sposobnosti in eneržije za pozitivno delo. O tem ni nikakega dvoma, saj nam je skozi dolgo dobo let to dokazovala in končno korenito dokazala.
Nahajamo se v nekaki prehodnji dobi, katera, kakor upamo, izčisti zrak v mestni upravi ter prinese bržčas nagel preobrat, takrat, ko dospo sedaj gospodujoči možje na konec svoje onemoglosti. Novi časi prinesejo v Gorico novega duha, nastopijo novi ljudje, in uprava Gorice mora priti v roke drugih mestnih očetov, izbranih iz skupnega prebivalstva; le v tem je rešitev Gorice.
Kakšno vlogo bodo igrali takrat sedaj tako mogočni laški gospodje, tega nočemo danes označiti z pravo besedo.
Mi gledamo povsem opravičeno mirno in samozavestno v bodočnost, vladujoči laiki visoki gospodi pa smemo zajedno glede na nove čase, v katere vstopamo, mirnoduino reči: Lasciate ogni speranza,,.,
»Krojaška zadruga11- propadla.
h.
»Sočin* članek pod tem naslovom je zbudil v teh pasjih dneh duhove na Goriškem, Gotovo se je govorilo vsled njega tisočkrat več o uborni .Krojaški zadrugi* nego o umirajočem svetem očetu papežu, Zaradi papeža ni bilo nikako razburjenosti, saj jih vsaj dvajset hrepeni po papeZki časti in masti, naš članek pa je je zbudil toliko v obeh domačih taborih, da so kar pesti švigale po zraku, jedne proti meni, druge pa — in sicer brez strankarskega razločka — proti onim, ki so spravili .Krojaško zadrugo* v propast. Častiti gospodje, ki v potu svojega obraza krpucajo .Prismojeni List", so bili tako ob sapo, da v 24 urah niso mogli odgovoriti več nego 7 docela nestvarnih vrstic, no odgovor šele obljubujejo. — No, v pomirjenje duhov bi ,Prim. F,ist* pa že moral vsaj nekaj odgovoriti, saj bi se dale vse glavne »SoCine* trditve zavrniti v istih 7 vrsticah, n, pr. tako: ,Ni res, da »Kroj. zadruga* dolžuje 118.000
K, namreč le.....,  .Centralna posojilnica*
ni ne tožila ne zarubila .Kroj. z,", tudi ni res, da je kupila vse blago za 55.000 K, marveč je pripravljena dati zanj 100.000 ter izplačati vse deleže. Vsa trgovina se vrši na ime in na račun »Kroj. zadruge*.
Glejte, s takimi 7 vrsticami bi bila »Soča* grozno pobita in ljudstvo bi se pomirilo 1 Toda niso jih napisali, ker ne morejo! Zdaj bodo Šele tuhtali, kako bi se dalo s praznimi besedami, z zavijanji in lažmi vse potlačiti. To nalogo bo skušala izpolniti danes .Gorica", in reči moram, da sem jako radoveden na odgovor. Stavil bi glavo, da bo vsa teža njenih argumentov v — udrihanju po moji osebi.   .Prim. List*  natuiguje   na-me le z
Križarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski gpfsal H. Stankl«wleit. — Pasi. Podraveki.
(Dalje.) Veliki mojster Konrad se je ba! postaviti vse na jedno kocko, vsekako pa ga Je prevzel strah pri pomisleku na vojno z mogočnim kraljem, vladarjem poljskih, litevskih in prostornih ruskih pokrajin, katere je Oigierd izpulil Tatarjem, toda k temu ga je priganjala večina križarskega vitežtva, čutč, da je treba pričeti boj na življenje in smrt, dokler so njihove moči še cele, dokler čar križarskega reda še ni obledel, dokler mu je hitel še ves svet na pomoč, dokler še papežev grom ne pade na njihovo gnezdo, ker mu ni bilo več mar za to, da razširja krščanstvo, marveč da utrdi svoje paganstvo.
Radi tega so se pritoževali med narodi in na raznih dvorih na Jagiella in na Litvo, češ, da njeno ppkrščenje je le navidezno, trdč, da ni mogoče, da se je v nekoliko letih izvršilo to, kar križarski meč ni mogel doseči \ teku več desetletij. Šuntali so proti Poljski, proti njenemu vladarju in proti njenim vitezom, kakor proti braniteljem in zaščitnikom pagan-stva — in ti glasovi, katerim niso verjeli samo v Rimu, so se širili nalik valu po vsem svetu ter privabljali v Marburg kneze, grofe in viteze z juga in zapada. Križarski red je čimdalje bolj zaupal v svojo
veliko moč. Marburg (Marienburg) s svojimi gradovi in utrdbami je zaslepljeval ljudi z večjo močjo in silo nego drugekrati; zaslepljevalo jih je bogastvo in stroga disciplina, ter se je zdelo, da je križarski red sedaj dokaj močnejši nego je bil drugekrati.
Vendar nihče izmed knezov, nihče izmed onih vitežkih gostov, nihče, razun velikega mojstra, niti med Križarji ni pojmil, da se je od tega časa, ko je Litva sprejela sv. krst, dogodilo nekaj takega, kakor da bi valovi Nogate, ki .0 od jedne strani branili grozno trdnjavo, jeli tiho, toda neizprosno spodkopavati njeno obzidje. Nihče ni pojmil, da je v tem orjaškem telesu še ostala moč — da je pa iz njega odletela duša. Kdor pa je iznenadoma prišel ter pogledal na ta »ex luto« pozidani Marienburg, na to zidovje in utrdbe, na črne križe na vratih, na hiše in poslopja, temu je sililo na misel mnenje, da n'ti same peklenske moči ne premagajo te glavne križarske prestolnice.
S podobnimi misli sta zrla na to trdnjavo ne le Povala iz Tačeva in Zbišek, ki je bil že poprej ondi, marveč tudi dokaj izkušenejši nego onadva, Zindram in Maškovic. Tudi njemu se je zamračilo lice, ko je zrl na vse te orjaške utrdbe, stolpe in nasipe, ko se je nehote spomnil ponosnih besed, s katerimi so nekoč Križarji grozili kralju Kazimiru:
»Večja je naša moč, in ako ne odjenjaš, te bodo proganjali naši meči do Krakova.«
Med tem pa odpelje grajski komtur naše viteze dalje v Srednjo trdnjavo, kjer so bile na vshodni strani prirejene sobe za goste.
XII.
Matija in Zbišek sta se dolgo objemala, ker sta se res imela jako rada, a razne nezgode so v poslednjih letih še bolj povečale to njuno ljubezen. Stari vitez je spoznal že na prvi pogled, da Danuška več ne živi, vendar pa ni vprašal po ničemur, marveč stiskal k sebi mladeniča, hote mu s tem pokazati, da še ni povsem zapuščen na svetu, marveč da ima poleg sebe sočutno dušo, ki je pripravljena deliti ž njim njegovo trpljenje.
Ali ko so jima solze izdatno olajšale bolečine, ga vpraša Matija po daljšem molčanju:
»Ali so ti jo zopet ugrabili, ali ti je umrla na tvojih rokah?«
»Na rokah mi je umrla pred samim Spihovem,« odvrne mladenič.
Na to mu jame pripovedovati, kaj in kako se je zgodilo, pričenjajo z vzdihljaji in jokom svoje pripovedovanje, Matija pa ga je pozorno poslušal ter je takisto vzdihal in končno vprašal:
»Ali je Jurand Se živ?«
»Jurand je bil Še živ, ko sem odšel, toda dolgo ne bo več tlačil trave; gotovo ga več ne vidim.«
»Torej bi morda bilo bolje, ako bi ne bil odšel ?«
»Kako sem vas mogel tukaj pustiti ?c
»Nekoliko tednov poprej ali poznej, to bi bilo vse jedno!»                                                                         n
Toda Zbišek ga pozorno pogleda in reče:
»Vi ste itak bili bolni! Saj ste kakor mrlič.«
»Saj ako tudi solnce ogreva zemljo, je  vendar
»lumparijami i z ve s t nega človeka*, dočim bo »Gorica* najbrž* po navadi polna — falotov! Toda klerikalna jeza me le zabava in me ne spravi iz ravnotežja. Naj vedo gospodje, da me njihova psovanje potrjuje v zavesti* da je zadela .Soča" s svojim Člankom v sršenje gnezdo, razkrivši naravnost grozna Števila o neverjetnem škandala s .Krojaško zadrugo*.
.Priro. List* pravi, da je prinesla .Soča" grozovit članek o .Kroj. z.* To je res, Članek je grozovit, to pa vsled grozovitih dejstev, katera je razkril. Objavila je posamezna Števila pasiv, ki znašajo okroglo 148.000 K, dočim je .Cent pos." kupila vsa aktiva za 55.000 K, torej je nepokritih še 93.000 K. Dalje je razkrila, da „K. z.* danes v resnici ni več, da je vse njeno imetje Slo rakom žvižgat ter da se kupčuje dalje na račun .Gentr. posojilnice". Edino tabla nad prodajalno je ostala, drugo pa se je spremenilo vse. Tovarne ne poznajo več .Kroj. z.*, marveC le »Centralno posojilnico" in nje pooblaščenca nekega g. Hribarja, s katerim smo imeli Slovenci tekom narodne borbe že razne neprilike. Na njegovo ime gredo računi in vsa pisma.
.Krojaške zadruge" danes torej ni ve C; zadušila jo Je .Centralna posojilnica« s tožbami, rubežjo in — skrivno prodajo vsega blaga za bagatelno ceno 55.000 K. — Da si ne bodo domišljali Častiti gospodje okoli .Prira. Lista* in .Gorice", da se bojim njihovih groženj, jim tu povem, da sem v odgovor na 7 vrstic v ,Prim. Listu" podal obširno kazensko ovadbo na okrožno sodnijo in na držrvno pravdniStvol In zdaj šele prične pravi ples! Na svidanje, gospodje!
.Prim. List" je spustil v svet trditev, da sem z vsemi močmi deloval na propad zadruge! — .Gorica" bo gotovo tudi jahala tega konja! No, pa naj gospodje podajo ovadbo proti meni, da sem jaz naredil 148.000 K uulga ter potem prodal vse blago za 55.000 K! .K. z." je uničila klerikalna gospodstvaželjnost, podprta ob nerodnost, neumnost, nevednost in — brezvestnost J Krivci so znani in jih bomo tudi imenovali, ko bo in kjer bo treba)
Povem pa, da me danes peCe v duši, ker nisem dopustil meseca januarja, da bi .Soča" razkrila mahinacije v .Kroj. zadr." in .Centrifugi". Konkurz takrat bi bil blagodejna rešitev proti sedanjemu stanju. Za cenitev 88.000 K bi se dobil trgovec, ki bi dal 100.000 K ter trgovino mirna prevzel na svoje ime. Od denarja, ki bi ga poterjali od dolžnikov, bi ga toliko ostalo, da bi lahko izplačali revnejše zadružnike! — In kako je danes? Poleg zgubljene zadružne glavnice 30.000 je dolga pri .Centralni posojilnici* še okoli 63.000 K — in ali pride trgovina v krempljih .Centrifuge" tako daleč, da bo upnica lahko usmiljena z zadružniki ter jih oprosti vsaj vplačila novih deležev, o tem pa opravičeno dvomim. Ako je končala ,Kr. zadr.'   s 93.000 K deficita, ko je bila med
Slovenci edina trgovina te stroke in je prodala več nego trije najboljši laški trgovci skupaj, kako naj zaupamo v boljšo bodočnost zdaj, ko ima dva vrla slovenska tekmeca in se obeta v kratkem Se tretji?! — Lasciate ogni speranza, ako menite, da boste plačevali stare dolgove z bodočimi dobički I Prodajalnica .Centrifuge« mora veliko huje propasti nego ona .Kr. zadr.", katero smo podpirali vsi! .Centrifuga" je sebi v veliko škodo sodnijski postopala proti dolžnikom, ki zdaj vsi izostanejo. Veliko dolžnikov je bilo krivično toženih in .Kr. zadr.* (!!) je imela s tem mnogo pravdnih stroškov!!
Da me imajo kavči v želodcu, je znano pač daleč na okrog. In kar pihali so od jeze, ko sem jim pred pol letom prekrižal tako lepo po .krščanski" napravljen račun! — .Soča" je že povedala, d* ,-¦•» »Centralna posojilnica" tožila za okroglo 42.000 K. Ako bi nihče o tem ne izvedel, bi .Centrifuga" izvršila na tihem rubež in dražbo in vsi ostali upniki — do 75.000 K bi zgubili vse do groSa! Tak škandal na goriškem trgu se je pripravljal. — In kaj sem storil jaz tako .grozovitega" ! ? Obvestil sera .Creditoren-verein" na Dunaju o tej tožbi, načelnistvi ,Kr, zadr." in »Centr. pos." pa sta prejeli pisano zatrdilo, da mi je vse znano, in da, ako .C. pos." izvrši svojo nakano, podam kazensko bvadbc. Hudomušnež mi je povedal, da se je dr. Gregorčiču še bolj zasvetil tolsti obraz, češ, zopet imam .pretilno pismo" od tega vraga, ki mi jezdi dušo, zdaj pa ga gotovo spravim v luknjo in ga ugonobim za vedno. Toda baje je bil poučen, da sem .zagrozil" le z zakonitimi sredstvi, v kar sem kot član ne le opravičen, marveč celo — dolžan! Ali sem s tem ie z mezincem ganil proti .Krojaški zadrugi"? Zganil sem se v njeno obrambo, v varstvo goriške trgovine, ki je itak že preveč dis-kreditovana, v obrambo poštenja in pravice, v obrambo Ijudij, ki bi utegnili zgubiti do 75.000 K edino radi tega, ker so ,Kr. zad.* zaupali kot zavodu, katerega f vodijo duhovniki, doktorji sv. pisma in klerikalni doktorji zgodovine. Lejte, da njihova čast ni preveč trpela, se imate zahvaliti — meni! .Za poč' t!' bi rekla ljubljanska dnevnika!!
Toliko za danes! Najbrže bo treba Se govoriti! Torej na svidanje!
A. G—k.
DOPISI.
Iz kojščanske županlje. — 10.//. ( 1903. (Nadaljevanje.) — Kozanski dopisnik po najeti roki vse svoje dopise zabel juje po svoji prirojeni melodiji z bliščečim obč. gospodarstvom, ki je.slavospevnc opremljeno nad nezaslužene zvezde. Učinek nami-gavanega gosp. je naravnost prispodoba sle-pilno-agitacijskega peska na javne činitelje, katerim niso znane okoliščine naših nečuve-nih domačih teženj in razmer; po drugi strani pa na manj razsodne volilce, ki nimajo  niti
pojma o kakem vzglednem obč. gospodarstvu, kateri naj bi bili pri eventuelnih obč. vol. nekaka .seguranca* stoliču, na katerem se hipoma vzdržuje nekdo, kakor klop na koži.
Ideja dop. je tudi, uničiti vse zasluge odličnih mož ter prisvojiti si iste sebi, da bi tako okinčal s ptujimi lavorikami ono obč. gospodarstvo, koje vedno nosi konec jezika in kateremu dajejo najboljše spričevalo naši obč. prevdariri in debeli računi ^r polževo napredovanje v naSi županiji v duhu novodobnega napredka.
Zli utrinki iz te žareče posode prileta-vajo tudi v hišne razmere pristašev proti-žup. stranke. Zatorej silijo nam kričeči slučaj: v pero, katere smo nameravali že prej javnosti obelodaniti. Žal, da prevaran:,*"nade-jali smo se, da ognjenik .Mont Pelee" za-tvo-: .-oj bljuvalnik ter neha bruhati na našo streni.0 gorečo lavo. Veje maščevalnega drevesa, katere srkajo svojo duševno in fizično učenost iz glavnega stebla, prežijo na naše ljudi, koji se nočejo pod nobeno ceno pri obč. vol. prodati stranki, katera ne pozna druzega nego čast in sebičnost, nalik jastreb na pitko.
Evo samo eden slučaj: Imel je naš pristaš J. Z. iz V. v hiši starega deda, koji je bit nekaj bolehen, a od svojega posinov-Ijenca J. Z. v vsakem ozira s potrebnim sredstvom v popolno svojo zadovoljnost, više nego so hišne razmere dopuščale, oskrbovan. Vest kar pretrese tega moža, ko sliši, da naši ljubi prijatelji, ki se imenujejo sami uzor-gospodarje, nameravajo po zviti poti pregovoriti starega deda, naj gre i bolnišnico s tedenco, da bo posinovljenec zato, ker je mož edino prave .gor. stran.", moral za pokoro plačati bolniške stroške. Dotični seveda je koj vkrenil potrebno, da bi zaprečil nameravani čin ter dokazal glasom veljavnih mož in pristojnega dušnega pastirja na županstvo, da ded ima vso potrebno in dostojno postrežbo doma. Pa bilo je vse dokazovanje strastno-škodoželjnirn življem zaman. Nekega dne pride županski odlok ter voz na račun občine, da odpeljejo dotičnega, seveda proti lastni volji, v bolnišnico; ko ga spravijo na voz, pokliče prizadeti k vozu, v katerem je bil stari oče, ter vpraša pričo teh dveh prič: »Oče, kaj pogrešate pri meni, da greste oziroma se odpeljete v bolnišnico? Stari odgovori: .Nič, dragi moj; saj vidiš, da ne mirujejo, nego da moram iti" (posredovalno orožje maščevalne roke je bila žena dotičnega starca.) Posinovljenec postreže še svojega deda s potrebnim ter mu reče: .Pojdite v imenu Božjem; nikdo naj se ne nadeja, da plačam jaz stroške za Vami*. No, razume se, da je nastal vsled .lepega* čina v maščevalnem Izraelu nepopisen ško-doželni vrisk, češ, zdaj ima medved pod tacami nedolžno žrtev. Dotični je napravil v bolnišnici stroškov pod i 000 K, katerih ni bilo treba, kakor ni treba trna v peto. Omenjeno svoto 1000 K se razume samo ob sebi, da je županstvo tirjalo našega  pri-
staša. A ta se je proti tiranskemu činu, kateri ga je s svojci vred hotel spraviti na beraško palico, odločno s tehtnimi razlogi na raero-dajnem mestu uprl. V tozadevni pravdi je bila naša ljubezniva gospoda na škodo občine poražena s tem, da je morala občina dotične bolniške stroške poravnati!
Ta slučaj srno hoteli mimogrede pribiti, koliko da je pri srcu res kaj poštenega in koristnega za blagor občine našim .borite-Ijem*. Z rezultatom ravnokar rečene afere je bil zelo oškodovan tudi prizadeti naš pristaš, kajti imel je nad 1000 K pravdnih in Se kar je s tem v zvezi stroškov. Gosp. župan, kaj se . Vam zdi — ali mora imeti mož mirno vest, kateri iz golj častilakomnosti prizadja družini toliko gorja in občini tako škodo? Ali se more res tak mož prištevati v vrsto vestnih in vzglednih obč. gospodarjev ?! Torej roko na srce in sodite trezno! Ali n!-majo dovolj povodnega vzroka volilci, da izmikajo svoje glave izpod Damoklejevega meča?! Ravno tako radovedni smo, če bi slično prijazni vetriC skozi oknice v uredništva .Gorice" in ,Prira. Lista, pihal, oJi bi dotična urednika tudi vrata na tečaje odprla ?
Tako vidite, gospoda, je lepo pasti strastne kozle na travniku poštenih Ijudij, in to na račun občine; a ovčice teh naj — pa gladu ginevajo!?
Dopisnik »Prim. L." slavno pridigjje, da je prištedil nekaj kupic kmetske krvi, a ne pardon, 7000 K ter vsklika na naslov naprednjakov s .Ozrite se v preteklost g. .naprednjaki" in primerjajte gospodarstvo (!) nekdanje in sedanje dobe, pa roko na srce in sodite trezno". Ta dopisnikova opazka pristoja v pravem pomenu besedu g. Šefu kratkovidnih .klerikalcev" in zato vračamo ono opazko šefu s priporočilom: Segnite v dobo bilših županov ter vzemite v roke tedanje in sedanje (razun letos je moralo biti nekaj peska v oči volilcem!) obč. prevdarke in primerjajte iste z nekdanjimi in sedanjimi obč. dokiadami, pa roko tudi na srce in sodite trezno: Ali ljudski branik ni opravičen nasproti Vami 0, da, še kako brez-dvomno!
Z ozirom na naše zmozgane žepe smo pričakovali bolji vspeh na zakladni kaSči obč. žita — a varali smo se: mnogo slame, malo zrnja! Zdi se, da sladko zrnje ptičkom prav dopade i Dopisnik pravi, da računi iz 1.1902 kažejo, kakor omenjeno, preostanke 7000 K vseh občin skupaj; glede na vsakoletne obč. prevdarke posebno lanske, kateri so stegnili svoj korak nad 2000/° obč. doki. Pričakovali smo, da pridete na dan Vi, uzorni gospodarji, z veliko večjim zneskom nego H 7000 K. Pa hvala Bogu, kar je, je! Po nazorih razumnega in previdnega obč. gospod, ni na pravem mestu hvalisanje kozanskega dop. In, daje tako, kakor mi mislimo in pravimo, spričuje nam dejstvo po izrazu dop. .Prim. L.*, da v obč. blagajni leži ves skrovni znesek 7000 K brez (Dalje v prilogi.)
pod zemljo vedno temno in vlažno, ker je voda blizu. Mislil sem si, da hočem kar splesneti. Tudi zrak jo bil nezdrav, zato 3e mi je rana znovič odprla... saj veš, ona, katero sem si zdravil v Bogdancu z bobrovo mastjo.«
»Vem,« odvrne Zbišek, »saj sva odšla z Jagjenko na bobrov lov. A tu so vas ti psi držali v ječi?«
Matija pokima z glavo in odvrne:
»Da ti odkritosrčno povem — niso me tu videli radi in slabo mi je predlo. Oni tu kuhajo strašno jezo na Vitolda in na Žmudce, a še huje na one izmed nas, ki jim pomagajo. Zaman sem jim pojasnjeval, po kaj smo šli med Žmudce. Bili hi me morda obglavili, a tega niso storili samo zato, ker jim je bilo žal za odkupnino, kajti to veš, da njim je denar ljubši nego maščevanje, vrhu tega pa so hoteli imeti v rokah dokaz, da kralj pošilja paganom Poljake na pomoč. Kajti to, da revni Žmudci prosijo za krst, samo ne iz njihovih rr-'c,.to vemo dobro mi, ki smo bili ondi, toda Križ?^ji se delajo, kakor bi tega ne vedeli ter se pritožujejo radi njih na vseh dvorih in ob enem tudi radi našega kralja.«
Tu premaga Matijca naduha, da je moral za trenutek umolkniti; še le ko si je oddahnil, je nadaljeval :
In bil bi morda poginil v ječi. Potegnil pa se je za-me Arnold von Baden, kateremu je bilo takisto ležeče na odkupnini; toda on med njimi ne uživa no benega ugleda in imenujejo ga medveda. Na srečo je poizvedel zfi-me od Arnolda de Lorche, ki je takoj napravil grozen trušč. Ne vem, ali ti je to povedal, ker on rad taji svoja dobra dela. Njega tukaj vsi močno spoštujejo, ker je jeden njegovih sorodnikov opravljal v redu važno službo, pa tudi on sam je odličnega rodu in bogatin. Rekel jim je torej, da je
naš jetnik in da mu ti vzameš glavo, ako mi storijo kaj zalega, ali ako jaz poginem v ječi. Celo zagrozil se je kapituli, da na vseh zapadnih dvorih pove, kako ravnajo Križarji z opasanimi vitezi. Tega so se prestrašili in premestili so me v bolnišnico, kjer sta zrak in hrana boljša.«
»Jaz od gospoda de Lorche ne vzamem niti groša, tako mi Bog pomagaj!«
»Prijetno je vzeti od sovražnika, toda prijatelju se mora odpustiti,« odvrne Matija; »ker pa je s kraljem že sklenjen dogovor zastran zamen« jetnikov, torej ti zd-me ne bo treba plačati.«
»Toda naša vitežka beseda ?« vpraša Zbišek. »Dogovor je dogovor, toda Arnold bi nam mogel očitati, da nismo pošteni.«
Matija se na to zamisli ter reče: »Nu, morda bi mu le utegnil nekaj utrgati?« »Midva sva se cenila sama. Ali mar imava sedaj manjšo ceno?«
Matija postane še bolj otožen, na očeh si mu čital začudenje in še večjo ljubezen do Zbiška.
»Čast zna braniti! Tak se je že rodil t« zamomlja sam zL-se.
Na to jame vzdihati. Zbišek si je mislil, da vzdihuje za denarjem, ki ga je imel našteti Arnoldu, zato reče:
»Glejte, denarja imava dovolj, ko bi le najuna usoda ne bila tako težka.«
»Bog ti jo polajšaj!« reče ginjen stari vitez. »S j jaz itak ne bom živel ved dolgo na svetu.«
»Ne govorite tako t Vi še ozdravite, brž ko vas veter nekoliko opiha.«
»Veter ? Veter pripogne mlado drevo, staro pa zlomi.«
»Ej, vaše kosti še niso tako slabe, in do starosti imate še daleč. Torej ne bodite otožni!«
»Ko bi bil ti vesel, bi se tudi jaz smejal. Vsekako pa imam še drugi vzrok za tugo, in da resnico povem, ne samo jaz, marveč mi vsi.«
»Kak ?«
»Ali se še spominjaš, kako sem te grajal v Skir-voillovem taboru radi tega, ker si toliko hvalil kiv-žarsko moč? Na bojnem polju je sicer naš narod že dovolj utrjen, toda jaz sem si te pasje brate Še Ie sedaj od blizu ogledal.«
Tu Matija zniža svoj glas, ker se je bal, da bi ga kdo ne slišal:
»Sedaj vidim, da si imel prav ti, ne pa jaz. Bog nas varuj, kajti to je moč, to je sila! Naše viteze srbe roke, in hoteli bi čim najpoprej planiti na Nemce, toda oni ne vedo\ da jim vsi narodi in vsi kralji pomagajo, da imajo dokaj več denarja nego mi, da so njihove trdnjave dokaj močnejše in da so njihove bojne priprave dokaj boljše od naših. Čuvaj nas pred njim roka božja!... Pri nas in tukaj govore, da mora priti do velike vojne, in kadar pride, pa naj se Bog usmili našega kraljestva in našega naroda!«
Tu so prime z obema rokama za svojo sivo glavo, jo opre ob kolena in umolkne.
Zbišek pa reče:
»Torej glejte! V borbi med posamezniki je marsikateri krepkejši nego so oni, toda kako bi bilo v veliki vojni, o tem ste se že prepričali sami.«
»Da, prepričal sem se! Bog daj, da se o tem prepričata tudi kraljeva poslanca, zlasti oni vitez h Maškovic«
»Videl sem, kako se je zamračil. To je j ako sloveč bojevnik in veščak v bojnih poslih; pravijo
Pfllm „Sito" ti. 87. z i* 18. julija 1103.
vsakoršnih obrestij. A nasprotno pa, da občina raoia od dolgov, kateri dolgovi so se v dobi zdajšnjega županstva napravili, plačevati ogromno mastnih obrestij ?!
Ako pomislimo okoliščino, da v postavkah obe. prorafiunov so se nahajale izdatne svote v pokritje obč. dolgov, pridemo do zaključka, da nase uzorno gospodarstvo bije naravnost v obraz obe. interesom, ter s svojim »Sledilnim* bevkanjem hoče odpirati pot reklam-., nemu in agitacijskemu smotru, kateri naj bi pomagal vreCi mrežo v ribnjak volilcev za Se nadaljno lahkomišljeno občinsko gospodarstvo !
01 draga hvala ti — biser in uzor intrigam si i                                     (Pridete.)
Osmate in razns novice.
Vojaški   tbncert v Hotel SUdbahn.
— Danes ob 8. zveCer bo v H6telu Sfid-bahn vojaški koncert. Vrt bo eiektriski raz-s.itlien. Vstopnina 40 vinarjev. — Vabimo rojake na ta koncert, da pomoremo na noge temu velikemu podjetju v domačih rokah. Uspevanje tega podjetja bodi narodu nalerou v Čast in ponos! Ne le v ponižnih kotičkih, tudi na Odličnih mestih bodimo — na svojem 1
CmlrOTlJeuJe. — Ravnatelj državnega gimnazija v Trstu dr. Perntner je stopil v pokoj; tem povodom mu je podelil cesar naslov vladnega svetovalca, oprostivsi ga od taks. —
Imenovanji. — Višja deželna sodnija v Trstu je imenovala pravnega praktikanta. Petra Riosa in konceptnega praktikanta pri c. kr. finančnem ravnateljstvu Karola Milica avskultantoroa.
Itnensvanja t poštni službi. — Minister za trgovino je imenoval postne oficijale W. Kimenza, Stef. Kihaliča in Avg. Custrina za višje oficijale,
Mesto notarja t Gorici je razpisano po smrti notarja g. Josipa Kavčiča. Zijedno je razpisano ie drugo mesto notarja, ki se eventuelno Izprazni vsled preselitve onega notarja v Gorico.
ProSnje je predložiti notarski zbornici v trstu najdlje v 14 dneh po tretjem objavu razpisa v »Ossen iore Triestino*.
To notarsko mesto mora ostati v slovenskih rokah!
Nov odvetnik t Istri. — Na Vo loškem se je nastanil kot odvetnik g. dr. Ivan P o § C i C.
»TrgOTskl Doni". — Zgradbo tega prekrasnega poslopja, gotovo najlepšega v Gorici, je oddala .Trgovsko-obrtna zadruga* domači tvrdki bratov MozetiCev, ki je dala najugudnišo ponudbo. — Mizarska dela izvrši .Mizarska zadruga*, vse žeiezje pa nabavi tvrdka Korijedic & Zajec. — Kamnoseška dela še niso oddana. — Dom mora biti dovršen do jeseni prihodnjega leta. Veselimo se ga, ker to je zopet dokaz našega narodnega napredka!
Članom »Krojaške zadruge*. — Od
zadnje štev. .Soče* se je oglasilo pri meni več članov, češ: zahtevaj mo občni zbor, kateremu naj načelnistvo natančno razloži stanje zadruge. — Na tO odgovarjam, da bi se moral že davno vršiti redni občni zbor. Ker pa načelstvo tega ni storilo, mora poseči vmes trgovinska sodnija ter načelstvo prisiliti (§ 68. pravil), da skliče ppLm."Jo*; — Sodnija je tudi obveščena o vsem :te1n*Tnv počakljmo," ali iRfirTjsvojo — dolžnost!                                      A. G—k.
Drugo Izvestje mestne nižje realke v Idriji za Šolsko leto 1902/1903. Mestna -nižja. realka . v Idriji je izdala koncem šolskega leta jako obširno in lepo :zvestje, katero obsega 83 stranij. Na prvem mestu prinaša temeljito studijo ,Kje naj postavim o mejo psihiskemu življenju vorganiski prirodi" iz peresa profesorja dr. S. Beuka. Posebno zanimiv je popis »Pripravniškega tečaja v Idriji*, ki je dal tudi naši deželi mnogo učiteljev. Popisano je, kaj in kako so se učili, učiteljski zbor, kronika, in navedena so tudi imeni pripravnikov od leta 1852/53 do 1865/60. Med temi čitamo mnogo imen učiteljev, ki so službovali v naši deželi ter že pomrli ali živijo v pokoju ali so Se aktivni. Ravnatelj Pire je priobčil .Kratek popis novega realfinega poslopja*, iz katerega posnemamo, da je stavba zgrajena po vseh modernih zahtevah. Izvedena je v enostavnem renesančnem slogu in obsega 43*95 m dolgi glavni del in dva simetriška stranska dela, ki merita po 24-20 m. 11 m za njima stoji vsporedno z glavnim pročeljem telovadnica. Realka je dvonadstropna in pokriva 8723 m2, pritlična telovadnica pa zavzema 2793 m2. Nasproti glavnemu vhodu peljejo 4 m visoke stopnice na pred vrt, ki se razteza 22 m na široko ob glavnem pročelju. Predvrt meri 968 m8. Skozi glavni vhod, nad katerim je doprsni kip slovečega matematika Jurija bar. Vege, se vstopi v vestibul. Za poslopjem je obširno dvorišče. V poslopju je 8 učilnic, 1 za fiziko, 2 risalnici, laboratoriji knjižnica itd. V poslopju se nahaja tudi stanovanje za ravnatelja in za slugo. Tla v šolskih sobah so iz mehkega lesa, šolski prostori imajo v vseh delih centralno kurjavo, in sicer s parom nizke napetosti. Prsne kopeli imajo prostora za 20 učencev, telovadnica se kuri s pečmi. Ta ventilacijo služijo kanali v zidu, ki dovajajo čisti zrak v šolske sobe iz prostorov v kleti, v to svrho prirejenih. Mestni vodovod iz Izvirnice z izvrstno pitno vodo je pristopen v poslopju učencem na 8 krajih ter vpeljan v klosete. Šol ki prostori bodo po potrebi električno razsvitljeni. Telovadnico opravi tvrdka I. Vindvš v Smichovu pri Pragi, šolsko in pisarniško opravo pa iz-deljuje domač mizar M. Tratnik. Šolska poročila obsezajo učiteljski zbor, učni načrt, učne knjige, učila itd. Zanimiva je statistika, ki izkazuje, da je bilo število
učencev koncem šolskega leta 88; po rojstnem kraju iz Idrije 60, 6 iz okraja idrijskega, drugače iz Kranjske 11, z Goriškega 8, iz Istre 1 in 2 Korošca; po materinščini Slovencev 87, 1 Nemec. Koncem šolskega leta jih je dobilo spričevalo prvega reda z odliko 5, prvega reda 56, drugega 17, tretjega 5 in 5 se je dovolil ponavljalni izpit. Po sklepu mestnega zastopa iz 1, 1901. ne plačujejo učenci do preklica njkakih pristojbin in tudi ne šolnine. V Id7iji'obštofi podporno društvo za dijake na realki, katero prav lepo cvete. Šolsko leto je končalo 15. t. m. šolsko leto 1903/04 prične 18. sept. Takrat se otvori tudi pripravljalni razred za realko. Kdor hoče vstopiti v pripravljalni razred, mora dokazati starost 9 let ter izvršen 3. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovenski in nemški. Vstop 15. sept. Učence za prvi razred se bo vpisovalo 13. sept. Učni jezik na realki je slovenski, deloma nemški, le za nekatere predmete; .preskrbljeno je seveda tako, da slovenski učenec prav lahko vspeva ter ga ne ovirajo nikake jezikovne težkoče.
Kakor se vidi iz tega posnetka, je realka v Idriji zavod, ki zasluži vse priznanje, kakor tudi oni gospodje, ki so jo oživotvo-rili. Poslopje je postavljeno po najmoder-nisib zahtevah, učni načrt prikrojen* za slovenskega lCenca, in drugače preskrbljeno na vse strani tako lepo, da je brez dvoma, da bo ta zavod vspeval vsestransko po volj no, ter ga ne bodo obiskovali le domači, marveč tudi učenci izven Idrije in Kranjske, pred vsem z bližnjega Goriškega. Kakor bo hodili nekaj iz naše dežele v pripravljalni tečaj, v ljudsko šolo, tako bodo hodili sedaj na realko. To se že kaže. Z Goriškega je bilo letos 8 dijakov in sicer iz krajev: Cerkno, Nabre-žina, Voglarji, Slap, Lokve, Vel. Zabije, Sv. Križ. Ko bo tekla bohinjska železnica ter se nam Idrija še bolj približa, bo iz nale dežele tam vedno več učencev, zlasti še, ker je naša realka v Gorici skozi in skozi nemška ter se za domače sinove po naših srednjih šolah skrbi po mačehovsko. — Idrijska realka je pač dobrodošla in je pravi blagor za Idrijo.
Reklama za klerikalne In židovske odvetnike, — čudno se glasi ta naslov, ali doživeli smo tako dejstvo v .Gorici" od sobote. Ker je najvišje sodišče potrdilo razsodbo okrožne sodnije v tožbi dr. T ume proti dr. Rojcu, s katero je bilo izrečeno zastaranje, bobna zdaj .Gorica* proti dr. T. na podel način, češ, dr. Turna ne pozna postav, je torej slab odvetnik, in zato, ljudje božji, varujte se ga 11 — Tako podli morejo biti le slovenski klerikalci. Njim ni mar, da se jim smeje vsak pameten človek, dovolj jim je, ako dosežejo kak vspeh pri svojih cepcih. — Saj vidimo vsak dan, da razsodi I. instanca tako, II. razsodi drugače, tretja prekucne oboje. Kdo so vsled tega..... slabi sodniki, ki ne poznajo postav? O, to bi bilo lepo na svetu, ko bi ne bile mogoče
take pravde! — Toda kaveš vedo vse to dobro 1 Hoteli so porabiti ta slučaj celo za hnj* skanje proti možu kot — odvetniku! Sram jih ni nič!
Tretji vlak na Vipavski železnici. — Z dnem 20. t, m. bosta vozila- ob ponedeljkih in četrtkih mešana vlaka št. 854 in 853. Iz Ajdovščine bo odhajal vlak opo-ludne, dohajal v Gorico ob 1-30 pop., iz Gorice bo odhajal ob 210 pop. ter prihajal v Ajdovščino ob 3-45 pop.
To je torej tisti tretji vlak, o katerega potrebi se je toliko govorilo. Določen je le za tržne dneve v Gorici. Da bi hodil tak vlak ob nedeljah pop. ob 2*10 iz Gorice, bi bila Vipavska dolina živa izletnikov, tako pa so nam v tako svrho na razpolago le izvoščeki in žardinjere. Ko bi bila Furlanija tako zvezana z Gorico, kakor je Vipavska dolina, oj potem bi imeli zabavnih in drugih vlakov na razpolago, kolikor bi hotelM
Občni zbor slovenskega bralnega In podpornega društva v Gorici dne 12. julija 1903. — Kmalu po 2. uri popoludne pozdravi predsednik g. dr. H. Turna navzoče drustvenike ter otvori zborovanje ob navzočnosti nad 56 domačih članov. Da je letošnji občni zbor tako zakasnel, je kriva prekasna predložitev obračunov podružnic. Na to preide k prvi točki dnevnega reda ter povabi drustv. tajnika, g. Iv. Meljavca, da poroča o društvenem delovanju preteklega leta. Iz tega poročila je razvidno, v koliko je društvo napredovalo v 1. 1902. Posebnih vspehov sicer ni beležiti in to toliko časa ne, dokler se društva teBneje ne oklenejo vsi naši obrtniki, rokodelci, gospodarji in delavci, ki žal še niso člani, pa bi lahko bili. Lo a!:o se to zgodi, ter bode v bodoče skrb vsakega druStvenika, ki je nal prijatelj in mu je procvit društva na srcu, kateremu je za to, da se delavskemu stonu opomore tudi v slučaju bolezni s primerno podporo, bode skrbel, da spravi v okrilje društva čim več članov, ker uvaževati treba, da čim veC udov ima društvo, Um več dohodkov, kateri pomagajo do večjo podpore bolnikom. — Društvo je štelo začetkom leta 20 podpira-teljev, 48 bralničarjev, 189 domačih in 507 zunanjih podporuičarjev. Torej več 8 podpi-rateljev, 15 braln " 7 in 66 domačih in 7 zunanjih podpor jev; 86 članov več kakor prejšnje leto. Mej letom je umrl 1 podpiratelj, 4 domači podporničarji in 2 zunanja. Upravni zalog si je opomogel za kron 683-77, ne pa tako bolniški zalog, ker zdravstveno stanje ni bilo ugodno. Dne 1. febr. je društvo priredilo prvi sijajni ples v goriški .Čttalnici*. Udeležba je bila velika in čistega dohodka je bilo K 47*45, kateri znesek se je obrnil v prid bolniškemu zalogu. Društvo se je udeležilo korporativno dveh izletov, in sicer na veselici v Rihem-berg in v Kanal s svojo društveno zastavo na čelu ter bilo vrlo dobro zastopano. Želeti bi bilo, da se društvo o vsaki priliki  udele-
tudi, da nihče na svetu ne razume vojne tako kakor on.«
»Ako je to res, pa morda ne* bo vojne.c
»Ako Križarji opazijo, da so močnejši, pa bo gotovo vojna. In rečem vam odkritosrčno: Bog daj, da se že enkrat odloČi tako ali tako, ker se dalje tako ne da živeti.«
In ZbišeL pobesi glavo, kakor bi mu jo bile potlačile lastne misli, Matija pa.reče:
»Škoda odličnega kraljestva, in bojim se, da nas Bog za našo preveliko drznost ne bi kaznoval. Ali se še spominjaš, kako so naši vitezi pred stolno cerk- j vijo na Vavelu takrat, ko so ti imeli odsekati glavo, izzivali celo samega Timura Hromega, ki vlada nad štiridesetimi kraljevinami in ki je zidal cele gore človeških glav... Njim niso dovolj Križarji, marveč hočejo ob enem izzvati vse, in to utegne biti razžaljenje božje.«
Zbišek se prime pri spominu na to za svoje plave lase, ker ga je prevzela znovič neizmerna tuga. Na to zavpije:
»Ali kdo me je takrat rešil pred mečem rabelja, ako ne ona? O, Jezus! Moja Danuška! O, Jezus!«
Na to si jame puliti lase, grizti si prste, s kate-j rimi je hotel pridržati »»toje solze, tako se mu je na-j krat užalilo srce od prevelike bolečine.                           I
»Dečko, imej Boga v srcu ter molči!« zakliče Matija. »Kaj delaš? Pomiri se! Molči!«                          I
Vendar Zbišek se dlje časa ni mogel pomiriti. Prišel je k sebi šele takrat, ko je Matija, ki je bil še Vedno bolan, tako oslabel, da je omahnil ter padel: brezzavesten na klop. Mladenič ga je položil takoj vi posteljo in ga okrepčal z vinom, ki mu ga je bil poslal grajski komtur, ter čul pri njem, dokler stari vitez ni mirno zaspal.
Naslednje jutro se je prebudil pozno, ob enem j pa tudi svež in spočit.
»Nu,« spregovori Matija, »morda še ni odbila moja ura, in mislim si, da Še obsedim na konju, kadar me nekoliko veter opiha.«                                                 I
»Kraljeva poslanca ostaneta tukaj še nekoliko dnij, ker vsaki Čas prihajajo k njima ljudje s prošnjami za sužnje, ki so bili zajeti na bojišču v Mazo-viji, ali v veliki Poljski, toda midva moreva oditi, ko se boste Čutili dovolj trdnega.«
V tem hipu pride v sobo Glavač.
»Ali ne veš, kaj delata poslanca?« vpraša stari vitez. —                      -
»Ogledujeta si Visoko trdnjavo in cerkev,« odvrne Čeh, »Grajski komtur sam ju spremlja; potem odidejo v veliko obednico na obed, na kateri hoče veliki mojster povabiti tudi vas.«
»Kaj pa si delal davi?«
»Ogledal sem si nemške najete pešce, katere so njihovi kapitani urili, in primerjal sem jih z našimi, Češkimi.«
»Ti se še spominjaš čeških?«
»Vitez Zih iz Zgorelic me je ujel še kot dečka, vsekako pa se jih dobro spominjam, ker sem jih že z mladih nog jako rad ogledoval.«
»Nu, in kaj praviš ?«
»Ničesar! Križarski pešci so krepki in dobro izurjeni, toda to so voli, med tem ko so naši Cehi volkovi. Ako pride do nečesa, vedite, da voli ne jedo volkov, pač pa so volkovi govejega mesa jako lakomni.«
»To je res!« reče Matija, kateremu je bilo oči« vidno to že znano, »kdor se ob vas drgne, ta odskočij kakor od ježa.*                                                                   I
»V bitki ima jeden vitez na konju tako ceno, kakor deset pešcev,« reče Zbišek.
»Toda Marienburg morejo vzeti le pešci,« odvrne Čeh.
S tem se je končal razgovor, kajti Matija, ki je sledil svojem mislim, je rekel:
»Čuj, Glavač, mi odrinemo takoj, brž ko se najemo in si nekoliko počijemo.«
»Kam?« vpraša Ceh.                             \
»Razume se, da v Mazovijo, v Spinov,« odvrne Zbišek.
»Ali potem ondi ostanemo?«
In Matija vpre v ZbiŠka svoj rado *eden pogled, ker doslej se še nista pomenkovala o tem, kaj bosta dalje delala. Mladenič je morda že imel svoj sklep, vsekako pa ni hotel ž njim izuenaditi strica, zato se je le nasmejal in dejal:
»Najpoprej morate vi ozdraveti.«
»In potem ?«
»Potem se vrnete v Bogdanec. Jaz vem, kako vam je Bogdanec pri srcu.«
»In ti ?«
»Tudi meni je pri srcu.«
»Ne branim ti, da ne bi Šel k Jurandu,« reče polagoma Matija, »kajti ako umre, treba mu je omisliti dostojen pogreb. Vsekako pa pazi, kaj ti povem, ker si mnogo mlajši od mene. To je nekako nesrečno zemljišče, ta Spihov. Kar si doživel dobrega, si doživel drugje, ondi to je doletelo le trpljenje in nezgode.«
»Prav imate!« reče Zbišek, »vendar ondi se nahaja Danuškin grob...«
»Molči!« zakliče Matija prestrašen, da bi Zbiška ne prevzela zopet taka bolest, kakor prejšnji večer.
Toda na mladeničevem licu se pojavi samo tiha tuga. —
žuje podcbnih vesefie po deželi, kar je za droStvo emiit^ntoega pomena, ker takim potom se seznanja z bratskimi društvi na deželi ter bodri ude k mejsebojni ljubezni.
O drugi toda računov za 1. 1902. je pojasnjeval društveni uradnik g. Hrovatin vse prav natančno, kar je vzel zbor brez vsake opazke na znanje ter odobril; enako tudi tretjo točko, proračun za tekoče leto, Gospod predsednik je poročal o računih podružnic v Mirnu in v Solkanu ter predlagal, naj bodoči odbor da pregledati po vešcaku račune bivše mirenske podružnice za tek. leto. Hkrati stavi vprašanje, naj li nase društvo se nadalje ustanavlja podružnice, ali naj iste popolnoma opusti. 6. Hrovatin po-vdarjo, da je vprašanje erainentne važnosti za društvo, radi tega želi, da prepusti občni zbor to zadevo novemu odboru, da jo resi v korist društvu. Soglasno sprejeto. Dolgo debatiranje o inidratnicah je vzelo precej časa; zato predlaga g. predsednik, da bi se prešlo na točko volitev odbora ter pustilo kot zadnjo točko morebitni predlogi. Pred volitvijo novega odbora izreče željo g. predsednik, da bi si občni zbor izbral novega predsednika iz svoje srede, kateri mu tudi jedino pritiče. Povdarja, da je njegovo dveletno delovanje bilo posvečeno jedino le društvenemu procvitu ter danes zre z zadovoljstvom na isto. Društvo je tekom dveh let zadobilo drugo lice ter želi, da bi se zapričeto delo nadaljevalo. Izreče svoje mnenje, da želi odstopiti od predsedstva, obljublja pa, da hoče vedno stati društvu na roko ter mu pomagati s svetom o vsaki priliki. Predlaga potem novi odbor, ki naj se bi izvolil per acclamationero. 6. Drag. Gilčvert predlaga, naj se novi odbor voli po listkih. Predlog g. Gilčverta je bil sprejet ter se je volitev vršila po listkih. Oddanih je ijlo 56 listkov. Jzid volitve je bil ta: Predsednik: Josip Eovan, zastopnik pivovarne v Gorici odborniki: Cvetrežnik Miha, BreSčak Anton, Fon Anton, Gilčvert Karo], Krušič Anton, Meljavec Ivan, Obidič Anton, Pavliček Fran, Šuligoj Valentin, Tomažič Joeip; namestniki: Cotič Peter, Čufer Fran, Musič Josip; pregledovala računov: Bajec Al., Delak Ant, dr. Fran Oblak; razsodniki: Drobnič Ivan, Ferfila Fr. Jakončič Anton, Husič Ant, Prinčič Karo!. G. dr. H. Turna prečita novoizvoljeni odbor ter preide k zadnji točki dnevnega reda: morebitni predlogi. Posebnih predlogov ni bilo. G. Ivan Bajt predlaga, da se spet vpelje navada, da naše društvo praznuje god sv. Cirila in Metoda s sv. mašo. Sprejeto. KoneCno izreče občni zbor odstopivšemu predsedniku za njegovo 2-Ietno vspešno delovanje svojo zahvalo. Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi predsednik zborovanje ob 4J/» uri pop. Društva želimo vsestranskega vspevanja, da se okrepi v svoji notranjosti ter se bliža v vedno večji meri svojemu namenu in svoji lepi nalogi!
.Centrifuga« in .Krojažkaiadruga«.
»Soča* je torej razkrila, da im.\ .Centrifuga« še okroglo 63.000 K nepokrite terjatve pri „K. z. — Kako neki hoče priti do tega denarja? Ali % nadaljno »rpčijo na riziko članov ,K. z.«? Ne verujkr-b-t Od jamstva članov dobi bore malo, ker večina se upre novemu plačilu, in sodnija jim bo morala prav dati t — Pravijo, da ima Centrifuga zasebne garancije za 60.000 K. To tudi mora imeti, sicer mora tudi sama napovedati konkurs. Radovedni smo le, ali je tisto jamstvo resnično ali le fingirano I — Centrifuga je uničila ,K. z.« in sebe je spravila na kraj propada, ker vodje kavcev niso dopustili, da bi ,K. z." že pred pol letom sklicala občni zbor ali napovedala konkurs, kar bi bil še najboljši konec!
PelltiSklh iradalkov nedostaje med Slovenci. — To je znana, stara tožba. Zato prihajajo na Slovensko ptuji, najraje nemški uradniki, največ aristokratje, da se med nami za silo šele nauče slovenskega jezika. Zato je uradovanje na politiških oblastvih še vedno grozno nemško! — Ali zdi se nam, da rae-rodajni krogi niti nočejo med Slovenci takih politiških uradnikov, ki znajo dobro slovenski. Baron Winkler zna dobro slovenski in italijanski, pa so ga poslali za glavarja na Nižje Avstrijsko! Tam so ga sprejeli kot vsiljiv .Einschub«, ko imajo dovolj sposobnihIjudij, katerim je potrebno znanje le nemškega jezika, dočim bi on bil kakor nalašč za primorsko službo! — Ali ni to narane svet? Ali je i to —- sistem ?!
C. kr. kmetijska družba. — O znani pritožbi proti zadnjemu velilnemu švindlu čujemo, da je zavrnjena, ker namestništvo nima poguma, da bi izreklo sodbo, ki vlada v tamošnjih krogih! — Pajer torej lahko dela, kar se mu zljubi! Bomo Se govorili!
Osrednji odbor je odklonil v zadnji seji sprejetje oglašenih novih članov, ker... so bili skoro sami Slovenci! Zdaj bo šele poseben odsek, seveda izključno laški, proučeval« ali so oglašenci — vredni, da jih sprejmejo ! Škandal! In taka c. kr. družba dobiva od države letne podpore!
Družba izdaja dva« laška časopisa, letos je pa zaspal edini »Gospodarski List*. Tako se briga družba za slovensko dvetre-tjinsko večino v deželi!
Člane opozarjamo, da redno plačujejo letnino ter dobe tudi vsakoletno izkaznico, ki opravičuje  za izvrševanje društvenih pravic.
Izredna ugodnost za naše gg. naročnike. — Z velikim veseljem naznanjamo svojim naročnikom, da smo izposlovali za nje posebno ugodnost, katero bodo gotovo z veseljem pozdravili. Dogovorili smo se namreč z umetniškim založništvom B. Koči v Pragi, da dopošlje našim naročnikom kot premijo do konec julija 1.1. prekrasno, verno reprodukcijo v barvotieku slike sv. Ciril in Metod od Fr. Urbana, v velikosti 50*70 cm (z belim robom), ki stane v trgovinah  K 6'—,   samo
za doplačilo znižano na E 1, franko po pošti E 1*20. isto sliko v belem modernem okvirju namesto za E 14'—, samo za K 10'— Skat-Ija za to stane E 1*50.
Za ceno in jakost tega dela daje nam poroštvo slavnoznano ime češkega umetnika. Resna stroga pobožnost diše iz obrazov častitljivih solunskih bratov, katera stoječ pred bizantinskim oltarjem, kažeta evangelij, katerega so pred tisoč leti prinesli v češke dežele.
Upamo, da uporabijo naši naročniki to posebno ugolno priložnost in si naroče za to nenavadno nizko ceno prekrasno sliko, ki bode gotovo jako lepo krasila vsako slovansko hišo. Tako počaste najlepše spomin svetih solunskih bratov. Tako dovršena slika naših ^lagovestnikov in za takd čudovito nizko cen**, dosedaj nikjer ne ekzistira!
V ta namen izvolite odstriči dolnji kupon,
prilepiti ga na odrezek poštne nakaznice ter
poslati ga z zneskom K  1'20 umetniškemu
j založništvu B. Koči v Pragi. Potem  se Vam
slika franko po pošti dopošlje takoj.
Obvestilo   e  rosnem  redu.   — Na
progi Trst-Kotor je vpeljala plovna družba avstrijsk Lloyd z dne 9. julija t. I. za dobo dveh mesecev namesto parnika »Graf Wurm-brand* parnik »Thetis*, vsled česar se vozni red te proge v toliko spremeni, da bo ta parnik /sak četrtek odplul iz Trsta ob 8. ur! zjutraj in dohajal v Pulj ob 1*45 popo-Iudne ter odhajal od tu ob 2*45. Zato se je od 9. julija naprej opustil na progi Divača-Pulj brzovlak št. 3, ki odhaja iz Divače vsak četrtek ob 906 dopoludne in na progi Trst-Sv. Andrej-Hrpelje-Kozina osobni vlak št. 118, ki odbaja ob četrtkih iz Trsta v Sv. Andrej ob 8*20 zjutraj. Zvezo- s par-
nikom bo imel redni osobni vlak Št. Id, ki odhaja iz Divače ob 9*25 dopoludne. Z ozi-rom na velik interval med prihodom osob-nega vlaka št 13 v Pulj (ob 1*20 dop.) in odhodom brzoparnika (ob 2*45 popol.) ne bo vozil ta osobni vlak med postajo Pulj in Rivo.
•Križarji«. — Ta roman se' bliža proti koncu. Dokonča v drugi polovici avgusta, ako ne še poprej. — Neka gospodična nas vpraša: »Kakošen je konec? Ali sta se vzela Zbišek in Jagjenka zdaj, ko ni večDa-nuške ?« — Radovedni čitaljici naznanjamo, da sta se vendarle vzela, kar izve pa šele prav na koncu romana. Zbišek in Matija sta se prej še znamenito osvetila nad verolom-nirai Križarji!
Zgubljeno — najdeno. — Pri tukajšnjem redarstvu se nahaja vreča riža že skoro mesec dnij. Dalje je tam tudi še dlje časa dežnik, kateri je izročil izvošček št. 68. Kdor je zgubil vrečo ter pozabil dežnik, naj se oglasi pri redarstvu v Gorici,
Zahvala in prošnja. — Knjižnici v .Šolskem Domu* je podarila trgovsko-obrtna zadruga 225 zvezkov knjižnice za mladino. Neimenovani gospod je izročil knjižničarja' 10 K v nabavo dobrih slovenskih knjig za mladino. Po več različnih knjig pa so poklonili gospa Strelova, g. Badalič iz Volč ter neimenovani gospod.
Vrlim darovalcem prisrčna hvala in obilo posnemalcev šolski mladini v korist in zabavo I
L. Koršic, knjižničarica.
Ropšti „Styria-vrBlBC"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču,       Zdravniško „Bright*-ičnemu vnetju obistjl,   priporočeno ( kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej scalnej »dlathosi", sladkorni scalni driski, Izvrstni                                         zaprtju,
zdravilni vspehi!             jetrnim boleznim.
Papež bolan.
V torek je padel papež v delirij. Okoli poludne je sprejel kardinala Rarnpollo, oli glas njegov je bil jako šibek, komaj ga je bilo slišati. Papeža muči tudi naduha. Sploh je vedno bolj potrt. Sedaj je brez zavesti, sedaj se zopet pojavi njegov duh, ki se s čudovito eneržijo bori s smrtjo. Moči pojemajo vedno bolj in bolj. Smrt se bliža počasi, korak za korakom. Bržčas bo umira' še par dni in umre šele, ko mu popolnoma izginejo vse moči.
Zdravniki papeževi izključujejo, da bi bila papeževa bolezen rak na jetrih, kakor se je to zaneslo v javnost po drugih zdravnikih.
Še bova imela čas, da se posvetujeva,« spregovori čez nekaj Časa. >V Plocku si morate počiti.«
»Ondi ne boste brez postrežbe,« omeni Glavač.
»Res je« reče Zbišek. »Ali pa veste, da je tam Jagjenka ? Ona je dvornica kneginje Ziemovitove. Da, vi to veste, ker ste jo sami tjekaj odpeljali. Bila je tudi v Spihovem. Samo. to se mi zdi čudno, da mi pri Skirvoillu niste niti besedice zinili o njej.«
»Ona ni bila le v Spihovu, marveč bi se bil Ju-rand, ako bi ne bilo nje, še Bog ve kje klatil, ali pa morda že poginil na poti. Jaz sem jo odpeljal v Plock radi opatove dedščine ter nisem poprej zinil o njej, ker je bilo že tako vse jedno, ali sem bil to storil ali > Ti se takrat nisi brigal za nič.«
»Ona vas ima jako rada,« reče Zbišek. »Hvala Bogu, da nismo potrebovali kakih listin, vsekako pa je ona dobila za vas pismo od kneginje in križarskih poslancev.«
»Bog naj jo blagoslovi, kajti boljše deklice, nego je ona, ni na svetu!« reče Matija.
Daljši razgovor jima pretrga prihod Zindrama iz Maškovic in Povale iz Tačeva, katera sta bila poiz-vedela za včerajšno Matijčevo slabost ter sta ga prišla obiskat.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pozdravi Zindram, stopivši čez prag. »Kako se počutite danes?«
»Bog vam povrni. Nekoliko boljše. Zbišek pravi, da mi bo povsem dobro, ko me veter nekoliko opiha.<
»Čemu bi vam ne bilo ? Bo že! Vse bo zopet prav.«
»Do/po sem se naležal.« odvrne Matija. »Vi ste čDejši, čul sem, da ste zgodaj vstali.«
»Najpoprej so prihajali k nama ljudje zastran zamene sužnjev,«  reče Zindram,  »na to pa sva si
ogledala križarsko gospodarstvo, Prednjo trdnjavo in obe drugi utrdbi!«
»Dobro gospodarstvo, krepke utrdbe !« zamomlja Matija resno.
»V resnici krepke. Cerkev je pozidana v arabskem slogu, o katerem so nam Križarji povedali, da so se ga naučili od Saracenov v Siciliji; v trdnjavi se nahajajo sobane, stoječe na samih stolpih. Poglejte le veliko obednico. Utrdba je povsod jako krepka. Takemu obzidju ne more škodovati niti največja ka-menita kroglja. Zares, Človek si to rad ogleda.«
Zindram je to govoril tako veselo, da ga je Matija začuden pogledal in ga vprašal:
»Ali ste videli njihovo bogastvo, njihove naprave, njihove goste in vojsko?«
»Vse so nam pokazal' kajpada iz gostoljubja, v resnici pa zato, da bi nan. upadlo srce.«
»Na, in kako sodite vi o vsem tem?«
»Ej, ako Bog da, da pride do vojne, pa jih zapodimo za gore in za morje, od koder so prišli.«
Matija je pozabil v tem hipu na svojo bolezen ter poskočil ravno na noge.
»Kako to, gospod? Pravijo, da imate posebno bister razum... Jaz sem kar omedleval, ko sem si ogledoval njihovo moč. Za Boga, kako si vi mislite to?«
Na to m obrne k svojemu sinovcu.
»Zbišek, zapovej, da nam prines6 ono vino, ki so ga nam včeraj poslali. Sedite, gospodje, in govorite, ker za mojo bolezen mi no more dati noKn zdravnik boljšega zdravila.«
Zbišek, sam takisto radoveden, postavi na mizo vrč z vinom in čase, na kar se vsedejo okrog mize, in gospod iz Maškovic jame govoriti:
»Ta trdnjava ne znači ničesar, kajti to, kar more
človeška roka pozidati, more tudi razdreti. Ali veste, kaj drži opeko skupaj ? Apno! Ali veste, kaj veže skupaj ljudi ? Ljubezen U
»Za rane božje! Med se vam cedi iz ust!« za-kliče Matija.
Ali Zindram, o vesel j en v svojem srcu po tej po«,, hvali, nadaljuje:
»Od tukajšnjih Ijudij ima ta pri nas v verigah brata, ta sina, ta sorodnika, zeta in koga drugega. Obmejni komturji jim priporočajo, naj hodijo k nam ropat, in marsikateri od njih pogine, marsikaterega naši vjamejo. Ko pa so ljudje tukaj izvedeli o pogodbi med velikim mojstrom in kraljem, so dohajali k nam od ranega jutra in napovedali imena sužnjev, katera je zapisoval naš pisar. Naj prvi je prišel neki tukajšnji sodar, Nemec, premožen meščan, ki ima v Marburgu hišo, ter nam je dejal: »Kp bi mogel vašemu kralju s Čim vstreči, ne dal bi mu mu le svoje imetje, marveč tudi svojo glavo!« A jaz sem ga odpravil, domišljuje si, da je Judež. Potem pa pride svetski duhovnik izpod Olive, nas poprosi za brata in reče: »Je-li to resnica, gospod, da hočete vi napovedati vojno naši pruski gospodi? Vedite, da tukaj ves narod misli na vašega kralja, kadar moli: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!...« Na to sta prišla dva plemitaška sinova, prišli kupci iz Gdanska, prišli rokodelci, zvonar iz Kvidzina ter dokaj drugih... in vsi so nam isto povedali.«
Tu preneha gospod iz Maškovic, vstane ter gre pogledat, Če ga morda za durmi -<io ne posluša, in vrnivši se reče z zamolklim glasom:
»Jaz sem jih dolgo izpraševal o vsem. Po vsej . Prusiji sovražijo Križarje vsi: duhovniki in plemstvo,s) meščanje in kmetje. Ali ne sovražijo jih le oni, ki, „ govore naš ali pruski jezik, marveč celo sami Nemci5^
Umetniško založništvo B. Soči v Pragi.
j Odpošiljatelj tega kupona je uaraeniK............................................in želi Fr.
Urbanovo sliko ,sv. Ciril in Metod" za ceno premije: a) brez okvirja, namesto K 6*— za K  1*20 fr.: b) z okvirjem,  namesto K 14* — za
j K  10'—  (škatlja K 1*50), kateri znesek istočasno pošilja.
I                  Kraj in poŠta.                                                                     Ime.
V noči na sredo ni bilo nikake spremembe, par ur je spal, večkrat fantaziral. Vse je pripravljeno na katastrofo.
Papežu je otemnel tudi bistri pogled, kateri je kazal doslej toliko zivljenske ener-žije. Zdavni bubljetini govore o stalni slabosti in kažejo, da utegne nastopiti smrt zdaj pa zdaj, vendar pa razpolaga papež Se s čudovito zadostnimi močmi, ker se toliko časa bori proti smrti.. .Ob njegovi postelji kleči iz srca mu udani pristav njegov Pij Centra ter se ne gane od njega. Zdravniki so opetovano pri bolniku, hodijo ga gledat tud kardinali, papež palagoma umira ter dela nestrpne one, ki bi že radi šli v konr klave volit novega papeža.
Obolel je tajnik Rampolla pa tudi kardinal Ferrari,
Noč na četrtek je bila težka, drugače pa je spanje stacijonarno. V pljučni mreni se zopet nabira tekočina, zato je nevarnost ipnega nastopa katastrofe vedno večje.
Včerajšnja poročila govorijo, da je stanje papeževo nespremenjeno resno. Prišlo je do nove lahke operacije. Vzeli so bolniku z nova 100 gr tekočine.
stanovanje, da bi jih nihče ne mogel pregledati. Pred kratkim je ta umrl — pravijo, da se je obesil. Sedaj so knjige pregledali in našli, da je božji namestnik in posojil-nični blagajnik kaplan Loveček ofcradel posojilnico za več kakor četrt milijona kron. Denar je zapravil z ženskami.
Bazne vesti. — Današnja poročila govorijo o papežu, da je stanje nespremenjeno. Včerajstrjndwi^e^etekei-*isti mirti©*—V Zagrebu je dobilo v zadnjih dneh več politikov in dostojanstvenikov pisma, v katerih se preti z dinamitnimi eksplozijami. Redarstvo išče zaman pisce pisem. -— Srbski kralj Petec prepotuje celo Srbijo, potem pojde na Dunaj, vPetrograd in v Berlin.--------------
Književnost
Razgled po svetu,
N» Ogerskem se obeta nova kriza. L.arabas in Polonji sta naznanila, da bodo njihovi somišljeniki nadaljevali obstrukcijo, dokler ne dosežejo zahtevanih narodnih koncesij glede armade, pokler se pri madjarskih polkih ne uvede madjarsko velevanje. Khuen-Hedervarv je prevzel vlado, zanašajoč se na Košutovo obljubo, da izposluje od parlamenta budgetni provizorij in rekrutni kontingent, ker pa se napoveduje obstrukcija in ni upanja, da bi krona dovolila uvedenje madjar-«:kega vetevanja, je skoro nemogoče, da bi ne ohranil Khuen-Hedervary na krmilu. Ako pride zopet do obstrukcije, pride bržčas tudi do razpusta poslanske zbornice.
IVovIzorlcno vodstvo skupnega fl-iiančiiega mliilhtcrstva je poverit cesar ministru za zunanje posle grofu Goluchow-skemu po smrti Kallava. Kdo bo Kallavev namestnik, se še ne ve, imenuje se pa med drugimi tudi — Khuen-Hedervary, češ, da zna izborno upravljati pokrajine, kar je dokazal v Hrvatski, in pa vešč je hrvatsko-srbskega jezika t
Nov klerikalni Panama. — Dični prelat Drozd še ni sojen zaradi njegovih velikanskih tatvin pri svetovaclavski posojilnici in že se je prišlo na sled novemu takemu junaku. V Mvslovicah pri Olomucu so v klerikalni posojilnici razkrili velike sleparije. To posojilnico je imel v rokah kaplan Loveček, pravi klerikalec, ki si je s svojo hinavščino znal pridobiti splošno zaupanje, kar je pri svoji posojilnici dobro izkoristil. Za predsednika je postavil mežnarja, sam je pa bil tajnik in blagajnik. Ko je nekdaj obolel, je dal vse  posojilnične  knjige   prinesti v svoje
Profesor Simon Butar. — (Na grob svojemu učitelju). Profesor dr. Dragotin Lončar v Ljubljani je podal iz izvestja slovenske nižje gimnazije kratko brofiurico, v kateri opisuje življenje in delovanje pokojnega svojega učitelja, Simona Rutarja. Prof. Rutar je pisal razne časopise in revije, domače in tuje, v slovenskem, nemškem, srbo-hrvatskem in laškem jeziku. Njegov spisov in ocen je jako veliko. 6. prof. Lončar deli njegovo slovstveno delovanje tako-le: a) Samostojni spisi; b) Članki; c) Ocene in književna poročila ; d) Zapiski in drobne novice; e) Zemljevidi.
O Rutarju učenjaku in človeku pišo g, prof. Lončar; »Prof. Rutar je ustvaril slovensko stariuoslovje in nam podal slovensko starinoslovsko terminologijo. Iz prazgodovinskih grobišč nam je po izkopinah in najdbi.h govoril o najstarejši zgodovini naših krajev. Iz te temne in napol temne preteklosti ga je vodila pot v svetlejšo dobo prihoda Slovencev, ko nam govore že pismena poročila. Gledali smo, kako se je zmagonosno širil slovenski rod, kako je rastel in se razvijal, se krepil in jačil, sam sebi zaukazoval in gospodoval sam nad seboj. Ne dolgo 1 Poslušali smo, kako so mogočnejši sosedje objednem s pokristjanjevanjem zaustavljali pot svobodnemu razvoju slovenskega naroda, kako so se krčile naše meje, izginjala veljava našega imena in jezika. Dospeli smo tja, kjer smo sedaj. Ali se naj v resignirani brezde-lici zadovoljujemo samo z rekriminacijami ? Ne! Prof. Rutar nam odpira pogled v boljšo prihodnost s spoznavanjem samega sebe, svoje zgodovine in zemlje, svoje duše in svojega značaja. In kdo bi bil zmožnejši, da nam popiše slovensko zemljo, nego mož, ki je sam prepotoval ves naš svet, poznal skoro vsak kraj, breg in dol ? A z nabiranjem narodnega blaga, narodnih pesni, pri-povedek in pravljic nam je podajal sliko, v kateri se zlasti zrcali naša duša, naše mišljenje in čustvovanje, naš značaj, ki nam daje ključ k umevanju  in  spoznavanju naše
zgodovine. Temo umevanjn in spočnavanju pa mora biti jedina spasonosna posledica ~ delo, v čemer nam je bil pokojnik najlepši vzgled.
To je prof. Rutar — učenjak 1
Kaj naj rečem o pokojniku kot človeku?
Kakor se skiva v naravi roža med trnjem, tako bije pri človeku dosUkrat pod trdo kožo zlato, plemenito srce. Pokojnik je bil na zunaj bolj osoren s svojimi samorastlimi-lastnostni, na znotraj pa blag človek, ki je rad pomagal, kjer je mogel, zlasti učeči se mladini. Skromen v svojih zahtevah in potrebah je imel vedno odprte roke in gorko srce za trpečega brata. Poštena odkritosrčna, dasi bolj „vase zaprta duša, pri tem pa tudi zabaven in dovtipen,
S prof. Rutarjem izgubljamo odličnega strokovnjaka, čegar glas je zaslul tudi preko mej slovenske zemlje, in zoačajnega, izredno delavnega moža. Imel je zmožnost, pa tudi voljo za to. To je treba posebno poudarjati, ker zmožnih sil nam ne pičli tako. Kar odločuje in poraja dejanja, to sta čut in volja. Najlepši in trajen spomin si ohrani pokojnik s svojimi deli. Njegovemu delu čast in slava!1
VR7R(1P   Hlll7P   appcmzeliova   vezi fClCIlG   UIIMC   primarnft! gid, g.76 d0
približno  gld.  50-—   Franko   in   carine
pro sto na dom. Cenik s podobami z obratno
pošto. Tovarna svile Henneberg v Carina.
____________________ 7
Proda se gostili i deželi
dobro obiskovana
za mali kapital. — I  #mdbe je pošiljali na naslov: Peter Leban, mešetar v Gorici.
Jos. Munih
krčma, na Korhti
usoja se uljudno naznaniti, da prevzame s 1. avgustom kremo
ŠTEFANA KOFOLA
na Tržaški cesti 21. ki je preskrbljena tudi s hlevi za živino. — Priporoča se vže naprej slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. ¦— Postrežba točna, cene zmerne.
Odlikovana kleparska delavnica
Zahtevajte
moj iluhtrovnni cenik z vefi kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzlkallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poitnlne prost«
Hanns Konrad,
tvorniea  ur   in   eksportna   bila ¦••t it. 148. - (Čelko).
Artur  Makutz
v Gorici, Ozka ulica fit. 1.
izvrtuje vsa nuročila spadajoča v kleparsko
stroko z največjo  natatijCno«tjo. — Izvršuje
vpeljavo in popravo strelovodov.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vettapinl št. 3.
Odlikovana krojaška delavnica
krojaški mojeter v Vrtni ulici fttev. 36.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Saše in vsak stan. Gotove obleke last* nega izdelka kakor tudi površne suknfe itd. Cone zmerne.
§J0- Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    "^MB
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Božjast.
Kdor tipi m božjasli, krčili in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schwaunen>A.poteke, Frank« fart a. H.
Anton Pečenko
Vrtna tu.ca 8 — GORICA — Via Giardino 8
Dostavna na dom in razpošilja po železnim na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
I   Kdor je primoran,  ta jim siuži, sicer pa je vsakemu! ljubši kuga nego Križar, t ,          »Da, toda v kaki zve^i je to s križarsko močjo?«
I  vpraša Matija.
Zindram si pogiadi z dlanjo svojo visoko delo, pomisli nekoliko, kakor bi iskal prilične prispodobe, potem se nasmeji in vpraša:
»Ali ste se že kedaj dvobojevali?« »Seveda, in sicer ne le enkrat,«  odvrne Matija. »Kaj  mislite torej?  Ali morda ne pade s konja pri prvem spopadu   vitez,   bodisi   najmočnejši,   ako nima v redu stremena ali pasu pri sedlu?«
¦         »Seveda!«
T        »Nu, vidite, križarski red je tak vitez.«
j         »Za Bogat«   zakliče Zbišek.   »Niti v knjigi   ne
! najdete kaj lepšega.«
|         Matija se začudi ter reče z nekoliko  tresočim se
j  glasom :
¦          »Bog vam povrni! Za vašo glavo, gospod, mora | kovač skovati posebno Čelado, ker za njo še nima i gotove nobene.«
\
1                                      XIII.
\         Matija in Zbišek sta hotela takoj  odpotovati iz
S Marburga, toda nista Še odrinila onega dne, ko jima
J   e bil Zindram iz Maškovic tako močno okrepčal dušo,
-vajti y vsem gradu je bilo pripravljeno dvoje gostij,
cbed in večerja na čast poslancem in gostom, na kateri
je bil povabljen kot kraljevi  vitez  tudi   Zbišek  in
Zbišku na ljubo tudi Matija. Družba je obedovala v
krasni veliki obedniei, v katero je prodirala svetloba
>Vozi deset oken in katere  strop je bil pozidan tako
.listno, da je bil oprt la ob jeden stolp, kar je bilo
r lanjem času redek stavbarski pojav. Razun kra-
ljevih gostov je sedel k mizi tudi neki tujec, in sicer poslanec burgundski, ki je bil podložnik bogatih vla-l darjev, pa je vsekako prišel le za to, da si je izposodil, denar od Križarjev. Od domačih vitezov so bili na obedu,] razun velikega mojstra, še štirje dostojanstveniki,! tako imenovani glavni stebri križarskega reda, to jej veliki komtur, blagajnik, miloščinar in intendant. Petij poglavitni dostojanstvenik, to je veliki maršal, pa jej bil ob tem času na vojni proti Vitoldu.                      I
Dasi je napravil red obljubo uboštva, so jedli vendar gostje iz zlate in srebrne posode ter pili mal-vazijo, kajti veliki mojster je hotel zaslepiti oči poljskih gostov. Vsekako pa navzlic vsemu izobilju jedi inpi-l jače to gostovanje ni bilo posebno veselo, ker so gostje morali čuvati svoje dostojanstvo. Nasprotno pa je bila večerja v orjaškem rodovniškem refektoriju zelo živahna, ker so se je udeležili vsi križarski vitezi in vsi oni gostje, ki s svojim velikim maršalom niso šli na vojno z Vitoldom. Tega veselja ni kazil nikak prepir, nikako pričkanje. Tujezemski vitezi so gledali sicer nekako mrzko Poljake, ker so vedeli dobro, da se ž njimi prej ali slej spoprimejo, toda Križarji so jim naročili, naj ostanejo mirni, ker so se bali v osebah poslancev razžaliti poljskega kralja. Pa tudi v tem se je pokazala neprijaznost reda, ker so zatrjevali gostom, da so Poljaki grozno vročekrvni ter pripravljeni človeka za vsako rezko besedo pograbiti za brado ali ga suniti z nožem. Za to pa so se gostje močno začudili dobrodušnosti Povala iz Tačeve in Zindrama iz Maškovic, in razumnejši so sprevideli, da obnašanje Poljakov ni surovo, marveč da so le jeziki Križarjev zlobni in strupeni.
Nekateri gostje, navajeni na sijajne zabave na uglajenih zapadnih dvorih, si niso pridobili posebno dobrega mnesja o šegah in običajih Križarjev, ker
so godci na tej zabavi svirali samo vriščeče skladbe, »špilmani« pa prepevali nedostojne pesmi, pri tem pa so plesali nalik medvedom s polugolimi ženskami. Ko so se začudili temu, da so tudi ženske v gradu, se je pokazalo, da je bila ta prepoved že davno ovržena in da je sam veliki Vinrih Kniprode plesal ob svojem času z zalo Marijo von Alfleben. Križarji so govorili, da renske ne morejo le na Visoki trdnjavi stanovati, marveč da morejo zahajati tudi v refektorij na gostije, in da je v minulem letu tudi kneginja Vitoldova, ki je prebivala v stari, po kraljevo urejeni puškami, prihajala skoro vsaki dan semkaj igrat s cekini, katere so jej vsakega večera darovali.
Tudi ta večer so igrali za zlate cekine na Šah in na kocke, in sicer so igrali več nego se razgqvar-jali, ker so jih ogluševali pevci in preveč truščhi godci. Vsekako pa je napočil časih kak trenutek tišine in nekoč >e je s takim trenutkom okoristil Zindram in Maškovic ter vprašal velikega mojstra, ali so križarski podložniki v vseh pokrajinah udani križarskemu redu,
Konrad von Juningen mu je odgovoril na to:
»Kdor je udari križu, mora ljubiti tudi naš red.«
Ta odgovor je bil všeč Križarjem in njihovim gostom ter so pričeli hvaliti ga radi teda. > Veliki mojster se je razveselil in nadaljeval:
»Kdor je naš prijatelj, njemu so godi pri nas dobro, ali kdor je naš sovražnik, za tega tudi imamo dvojno sredstvo.«
»Kako?« vpraša poljski vitez.
»Morda še ne veste, da jaz pridem iz svojih sob v ta refektorij po malih stopnjicah v zidu, in pri teh stopnjicah je obokana soba. Ko bi odpeljal vašo milost v to sobo, spoznali bi prvo sredstvo.«
»Tako je !« zakličejo Križarji. (Dalje pride).
briških, dal-¦mlinskih in Istsrsklh vinogradov.
pristna bala lnLrnavlna iz vipavskih, furlanskih,
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranil«« vlog« se obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Bentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojil« s na vknjižbe po 57*%, na varSčino ali zastavo 6%, na menice 6%, s \% nradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%.
Stani« 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deIažiK== 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojila 1,443.030 10 — Vrednost hiš 14f.643 (v resnicijso vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Vse stroje za poljedelstvo io vinorejo.
Brlzgalnice za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (strca^jke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmešanico,
svetllnico na acatilan da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vint in ovačje s diferencijalnin pritiskom, •troja za drobljenja stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nore pripravo preti pcronosporl In asa žreplaiijc,
sesalke za vino, eevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trlenre), mlati Iniee, vltale (gepel) i. t. d.
razpoSilja kot speeialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
''enilnlkl zastonj to iranko.             Dopisuje se v vseh jezikih.
J. Zorilik   Gorica, Gosposka ulica štev, 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Za dame:                                                 Za gospode:
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                          za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlačnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene. Hm birmance                                              Z* slavnosti
in otroke: rokavice, nogavice,                       in druge veselice; vsakovrstne
pajčolane vsake vrste, obleke,                       narodne trakove, kojim preskrbi
čepice, razno perilo.                                      na zahtevo vsakovrstne napise.
Cene brez vsake konkurence.   ~Wfl
Rimske toplice v Tržiču
(Monfalcone)
= ta blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
V^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8.
PrlporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvtn.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), CirB-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po  mernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec t SemeaiSki ulici It. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Mizarska zadruga Jfj| v Soricl (iolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetinjiec. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    2    35—8
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia §t. i, katero bodomo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem Času.
Cene zmerne.
Delo je lično ter dobro osušeno.
Christofle & C
c. in *r. dvorni založniki J&   Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring" 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst
(žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne frpežnosiL
Največja izbera najlepših modelov.
0p^ Ilustrovan cenik na zahtevanje. ""*¦
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag"!.
Rezervni fondi: 25,GuCt.OOO K. Izplačane odškodnine in kapitaiije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovonsko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v Iastnej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j
podpore v narodne in občnokoristne
namene.                    i
Sehichtovo hranilno jedernato milo
•     •#######90#z varstveno znamko
garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
#   6   #   #     Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.     #   #   #   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Dobi se povsod;