FRANJO ŽGEC: Še o »Pedagoškem Zborniku". (0'dgovor na drugo kritiko.) V odgovor na moje misli h kritiki »Pedagoškega Zbornika« za leto 1922, ]e podal v. Šeira zanimiv Prteirjed naslovov piedavani. ki iih ie nriredila na Jesenicah takozvana »Ljudska univerza«. Sicer ne vem. na kak način sem izzval in kak smisel nai ima slično porocilo kot odgovor na moje misli kjer niseni ne izzival. ne napadal, temveč le konštatiral da .ie kritika prvič prepovršna in se bistva sploh ne dotakne, in drugič. da ni ta kritika samo mnenie g. Šege, ainpak velikesra dela učiteljstva, ki sl želi le praktično uporabne duševne hrane. katera nai služi najhujšemu utilitarizmu. Da bi pisal kritik o teni utilitarizmu sam v kritiki tega ni nikdo trdil, ker bi kaj takeea bilo nač nemogoče za loeično mislečega človeka. Pač Pa ka_e to celoten duh kritike in tudi način kako ie ocenil posamezne olanke in kai je od Zbornika zahteval. Tudi ne vem. zakai meša g. kritik dosledno »Akad. socialno-pedagoški krožek« z nekakim nejasnim nojmom »ljudske univerze«. ko ie ta krožek vendar nekai nopolnoma drusrega inia druue nalo&re. druge cil.ie in drug delokroir. Kakor ie razvidno iz mojega članka o krožku v »Pedasroškem Zborniku« 1. 1922., str. 62. ima krožek dvoino nalogo: 1. d a skrbi za samovzgojo akademikov 2. da budi zanimanje za socialno - etično vzgojo 1 i u d s t v a. Njegov delokroe je torej nrecei natančno začrtan in normalno bi bilo nerazumljivo. da bi kdo. ki je čital noročilo o delovanju krožka bodisi v »Zborniku« ali v »Pučki Prosvjeti«, mogel istovetiti krožek s kak r š n o k o 1 i »1 j u d s k o u n i v e r z o«. Na ta način si g. kritik že vnaprej zapira pot do razumevanja vseea. kar ie krožek delal tekom dveh zadnjih let in tudi do razumevania smernic. ki iih ie zavzel pri svojem delu. Tako se zbudi v človeku rahel sum ' da kritik sploh članka v Zborniku čital ni ker bi sicer moral tudi videti. da ie precei razlieen od poročila v »Pučki Prosvjeti«. Zato ie tudi neupravieeno. imieinovati Zbornikovo ptoročHo »nonatis«. . Vendar pa se mi zdi poročilo o delu takozvane »Ljudske univerze na Jesenicah ali na Savi« zelo važno. in sicer važno ravno za iskanie tistih »s m e r n i c« za vzeojo industriiskega proletarijata in kmečkeira prebivalstva. ki se iim g. Šega posmehu.ie. V prizadevanju ki ga jemlje v misel poročilo. ie zakopano mnoeo požrtvovalnega dela. katero lahko služi za srlasen opomin in zgled vsem onim ki zanikajo možnost izvenšolskega izobraževalnega dela med naiširšimi Dlastmi našeea naroda. Istotako oriča o požrtvovalnosti nadalievailna (obrtna) šola, o kateri noroča g. kritik. Jaz bi si želol le še podrobnejšega ooročila o delovaniu samem. o težkočah in ovirah ki sta j:h imela orfanizatorja cri svoicm delu. n o načinu. kako sta iih  premagala. Siične tcžkoče čakaio namiteč vsakogar. ki hcče resno delovati mod narodom. Tudi bi rad poznal vodine ,deje in misli. ki so preprezale vse delovanje tisto. kar spremeni navadna nesistematicna predavania v organično celotc tcr j:m da tako vsebno. da res zaslužiio >me ljudske visoke šole ali če že hočete »ljudske univerze«. Poznal bi rad nadalje uspehe in eventualna razočarania. k sta iih imela pri svoiem delu, odzšv delavstva na niuno delovanje itd. Za vsakogar ki hoče vršiti zobražsvalno in vzgojno delo ined narcdom ie vse to neprecenljive vredncsti. Sploh nam bodo vse take izkušnie dragocen zaklad. če bomo hoteii začeti z resnim izobraževalnira in vzgoinim deloni v vclikein obsegu med najširšimi ,plastmi našega naroda. Obvarovale nas bodo mnogih zablod ter nam omogočile ustvarjanje vedno boliših in poDOlneišiii oblik na poliu ljudskeca vzgojstva. Kakor se zida palača na ta riačin, da se polaga opeka na opeko. tako so tudi vse empirične vede plod dela mnogih ljudi in resnih raziskavani. Izkušnja k izkušnji pripoinore da se razvija in napreduie tudi pedagogija. Ni treba vsakemu organizatorju tratU energije za napake. k so iih že drugi delali in jih spoznali za napake. To tnergiio lahko norabi za pozitivno delo ustvarianja in ne za skanie tistih ooti. ki so iih našli in eventualno že prešli drugi. Gotovo je, da na vzgojnem polju ne moremo najti končnih popolnih oblik. ki bi veljale brezoogoino za v.se čase in krajevne okolščine. Kakor se vse kulturno in družabno življenie neprestano razvija ter spreiminja. tako se mora spreminjati tudi vzgojstvo ter se prilagati vsakokratni stonnji razvoja in vsakokratnim potrebam živ1 i e n j a. Velik del prizadevania na vzsrojnem poirišču ie tako nujno posvečen iskanju novih. boljših in popolnejših oblik novih ooti in novili smernic za vzgoio. ki bi nai bile v popolnem skladu s potrebami. kakor iih stavi človeku stopnja razvoia. do katere se ie povzpel. G. Šesra se sicer posnnehuje naivni mladosti v svoji očetovski vlogi in tudi iskaniu novili smernic za vzgftio. Vendar pa mora priznati. da ie v zadnjih desctletiih napravil ves razvoi tako ogromen korak naprej. kakor iih sicer ne morejo izkazati cela stoletja. Svetovna vojna in povojna kriza sta pravcati skok v vsesplošnem razvoju. Tako prinaša današnia doba oloveku povsem nove naloge. ki iih ie nrei le malokdo slutil. Za te naloge oa mora človeka pripravljati ravno vzgoia katera se zato ima nrilaeoditi času. A!i ni torei povsem razumljivo da iščeio vsi tisti, ki vidiio ta razvoi in ki vidljo tudi nove nalosre. v vzgoii n o v i h s m e r n i c katerih doba ored nar desetletji ki se na nio samozavestno sklicuje e. kritik še ni mosrla poznati? Kdor pa ie ta silni razvoi prezrl in nrespa! to dobo kdor ne vidi in ne čuti noveea časa temu se seveda tudi o potrebnib potih in novih smernicah ne more niti saniati. Ostal bo tudi zanaprej pri svo:ih zastarelili in današnjim potrebam ne več cdiiovarjaiočih metodah ter bo smatral nesistematična predavanja z bleščečim naslovom »ljudske univerze« za naivečii blatroslov. ki ga ie lahko deležiio naše delavstvo in kmečko nrcbivalstvo Seveda lahko imenuje potem tudi nesistematična predavania za »nainopolnejšo« ljudsko univerzo. Drngo vprašanio oa ic. kako dolsro bodo zadovoijnc s tako duševno hra.no in s tako vzgoio najširše plasti naroda same. ki pač potrebuieio srloblje in resnejše izobrazbe. Današnja doba zahteva d r u g i h načinov izobraževanja najširših piasti za katere moraino šele iskati novih smennc v strukturi današnje družbe in duševnosti (mentalnosti), v stophji kulturnega razvojai, v n a 6 i n ui p r o i z v a j a n j ia, v k o ni p 1 i c i r a n e m sodobnem ž i v1 j e n i u . v z n a .6 a j u n a š e g a n a roda, posameznih plasti našetra naroda.našega človeka itd. Kdor se tako važnemu de'.u posmehuje. se sam obsoja. Pred par dnevi sem prejel od delavoljnega m 1 a d e g a učitelja. ki ga sicer niti ne poznam osebno. pismo katero jasno izpričuje noveira duha med mlajšim nčiteijstvom. Cesar ne morejo aii nočejo videti starejši. to opažaio mlajši učitelji, ki uvidevaio pomen iskania novih sinernic za našo pedagosriko ki se je doslej slepo dala voditi od vzorov. kateri so se rodiii iz potreb. iz duševnosti in iz značaja nam tujih narodov. Tega pisnra ki ie prepoieno s svežim duhom" sem bil vesel kakor jutranje zarje, ker mi dokazuje da se tudi med učiteljstvom svita in da se zlasti mlajši zavedajo. kako težke probletne in naloire bo morala rešiti pedair.ogika sploh in zlasti še naša. Oni hočeio pomagati ori iskaniu novih poti in novih smernic kar .prezirajo in celo zasmehu.ieio drugi; ker vso ti mladi p r o dukt današnje dobe. zato doživljaio vso njeno težo i v svojem delovaniu i v svojem življeniu. Oni sokva s, ki bo prekvasil naše vzgojstvo kajti tudi oni so še delci tiste »ljube naivne mtadosti« ki jo smeši g. kritik. Še vedno je bila mladina spiritus agensvsakesja novega pokreta, novega duha in novega d e 1 a in unajmo da bo tudi sedaj. K mladini prištevamo seveda tudi vse one. ki so vzlic svojim "letom mladi in čili po duhu ki čutijo potrebo po novih potih in novih smernicah pri vzgoii: in takih ni malo. Zato ie nekoliko neprevidno. metati tej »Ijubi naivni mladosti« rokavico v obraz. ki poziva n* boj! Že iz dosedanjega izvajanja jasno sledi da težnie po trdnih smernicah in novih potih kojih potrebo čuti gotovo vse res »naoredno« učiteijstvo brez ozlra na svetovni nazor in na nolitično prepričanje, pač ne moreio udušiti slični posmehi in vzkliki o naivni mladosti. kakor to skuša g. kritik Seveda ie drugo vprašan.ie ali ie »krožek« s a m v stanu in uoravičen dajati te smernice ali ie tega v stanu tudi s a m a akademska pedagoarika! Ne. srotovo ne! Te pravice pa s i krožek tudi nikdar la- s t i i n i i n s i i o I a s t i t i n o č e. . 0 n h o 6 e 1 e p o s v o i e sodelovati 'i n. p o m a g a t i da res najdeino smernice ki bi nas vodile iz obupnega položaja. kamor ie zabredla vsa kulturna Evrona in tudi naš narod. Roko v roki hoče ¦lioditi z resnimi praktičnimi delavci in vzgoiitelji. iim pomagati. a tudi s a in u 7. i v a t i n j i h o \» o p o m o 6. Mlajše učiteljstvo bo brez dvoma rado sodelovaio in se vzajemno tudi posluževalo noiinoči. kakor že sedai kažejo znaki S tem na smo zavzeli najboljšo smer ki io snloli moretno zavzeti pri reševanin Rroblemov sodobne Redasros. ke. Ž e 1 e I b i. d a se o t e li p r o b 1 e m i h izreče t u d i d r u g o. z 1 as t i m 1 a j š e učiteljstvo. ker so ti pTobfemi vitalnega pomena za našo samobitno nedaeogiko in za ves razvoi našeira naroda. Ker sino že vprašanje načeli bi bilo dobro da tra skušamo tudi rešiti, seveda Dovsem stvarno in mirno. kakor se to snodobi za resne raziskovalce problemov današnie dobe in naloe ki iih nalaga ta doba današnji pedagogiki. Če se razvije stvarna diskusija, bo to velik korak naprei ki bo imel važr n:1 posledice za nadalinie delo na vzsrojnem polju. Vabim na 'samo iskrene delavce. ki iim ie 1 e z a d e i s t v a i n z a i z b o 1 i š a n j e n a š e g a v z s: o jstva kateri hočeio Roma^ati nri vzgoii naiširših nlasti našeea naroda.