Razgled po svetu. Orjaškega orla je ujel nek k^et v v bližini raesta Montpellier na sledeči načia: V ograji na vrtu sg je pasla peruiiiiaa. Ograja Jie) bila obdana z bodtečo žico, Jz velikG viš!n.e se je 0rGl zakadil v kokoš, a ko sg jg s svojim plGiiom aanieravaJ; dvigaiti v zrak je obtical ia se zapletcl v bodečo žico. Kraei je orlia s pomočjo sosedov zvezal, ga spravil v posobGa vGlik kurnik ia ga poslai v pari&ki niuzGj. O teia orlu-velikanu pišGJo pariški lisV, da j« -eden največjih, koikor se jih ie sploh kcdaj njelo. Hedka ptiea. Ptica pelikaB ]e na naSem jugu ia v naši državi le zelo redek gost. Ze vg6 desetleti"" biso v pokrajinah naše države* videli kakcga pelikana. Dae 27. noverabr-i f. 1. ]g lovec Franjo Epli ustrclil v Filipo\u vclikega pelikanfK Nek logar ]e pa v Dorustu ustrelil ofjaškega peiikana, zopGt drugega so .pa ustrelili v KaSu. [JstrolJGhG živali so sj ravili v >*ovi Sad kjGr si jib ljudstvo z velikiin za^ aiiaaB;era ogtedu}e. Tele z dveina glavama. Daluia liBskGrai' kmctu MatG.iu Ba?ina iz Spli in je krava povrgla tclG, ki je imclo dve glavi, TgIg so krmili umetBO, toda živclo je samo pct dai. Ko so tcle razparali, so BaSli, da je imGlo dva frca, dvojG pljuč in dva žclodca. Eao tele J6 bilo raoškega, drugo pa žeas kega spola, Tako je v Gnem truplu živelp dvo.G živalskih bitil, toda samo pet dai. Dotični kmGt kaže scdaj proti pobiraajij vstopniiiG to <5udao tele po icavarflah in gostilaab, Tatlnski princ. V Parizu stanuje ruski prino Diniitri]G Skakovski. Zlaiarju je prodal dragocGiio broško za 60.000 fraakov, katGro jg prGJGl od nGrega roiaka, da jo shraai. V Fanz je jtrišGl ia priBC s 500.000 Iraaki, toda na borzi jc izgubil vsg svo'g imctjG , nakar jG začel gol.ufavati razae ruske osebe iz bolših krogov. Tatinski •irina sg scdaj Bahaja pod strogim po licijskim nadzorstvom. D*-evo, ki daje mlGko, Z južni Ameriki rastG čudBO drcvo, ki ga do mačiiii zoveio ,,krav^G drevo." To drevo raste v hribovitib krajih. Ce se ga navrta, zaCae teei iz drcvesa, kakor skozi malo ccvko — mieko. To mleko se sčasoiaa zgosti v obliko pogaCe — pod katGro se uaberG voda, Cg sg pa to mleko shrani v dobro zaprto steklenico, ostanG svgžb ve6 mcsGcev. To mloko je izborne kakovosti. To ,,krayje drevo" daje tudi orehu podoben sad, ki je zgIo priGtaGga okusa. Le žal, da vslcd obacbia to drevo ne rasle tudi v naših knajih, Najstareiše orglje. Na GrSkem iu v Italiji so bile že v 2. stoletju prod Kristora izgotovlj.eno prve orgl,'e, ki so dobivale sapo iz mehov. Meha nik Kriosibios v Aloksandriji jg Bapravil lefa 170 po Kr. rojstvu prve orgl.G na vodo. PrvG orgl'6 so bile še malo ia priproste, imGlo so samo 8 do 15 piščal. V VViBcliestru so bile leta 980 po Kr. izgotovl^GBe orglje, ki so imcle 400 piščat iB dvojBG tipke. Te orglje so še sedaj shranjene. Registre aa orgljah so upeljali še le v 12. stoletju. Pirebivalstvo Evrope po spolu. — Pred voJbo je bilo v Evropi za 6 mili,onov vg5 žensk kot pa moških. Sedaj jih je že za 15 milijonov veC Kriva je vona in pa neprestaao iz-sei]«vanje mož za dolom v drugG acle — svGta. Moda pri zaraorkah. Tndi zamorka v Afriki kaj rario mcnjajo svoj nakit in modo. Dosedaj so nosiie v ušesili kot nakit lc bolj majhno ipredmete bodisi iz zlata, srebra, bakra, pločevine itd. Sedaj ao pa zaflele nositi kot nakit razas tehnifiae izdelke,, nadaJjp pipe. gkatlie za koazerMe, kozaroe itd. Neki mladi zamorski dami je pa prišlo Ba misiel," da si je obesila na vsaV^j nho veliko teteloasko škatlico. Ta dama ]8 našla prav Mtro vcliko posaemovaJk. S-edajl so jiaroČilG zamorke v Franciji aa ti&o<5ei tetefOBSkih. slaštv lic kot nakit in vsg irancoske tovarne za izdclovaaje teletoaskih slašalic so sedaj z naroSili preobložGne, V Parizu kradGjo otrokc. Pariz Be srr.G biti brez razburljivih daevnUi dugodkov. Komaij da jg aekoliko potihnila LaBdrajeva zadeva, že so sg po,|;v vili drugi dogodki, ki vzaGmirjajo pariško prcbivalstvo. V, en6m tedau so se pripGtili v Parizu trije slufiaji, ko so ciateram bilij ukradeni dojteački. .Vsi trije slmčaji so se dogodili pod okolštiBami, iz katerib sg sklopa, da \e vso tri tatvine dojenčkov izvršila eaa ia ista žeaska osieba. Noka Labe ja zapustiI|aW bolBišaico z dojeačkom na lOkah. Na potu proti domu jo 11stavi Beka žcaska, ter ji refte, da se BaJ takoj vrae nazaj v bolnicoy ker odpustnica ni bila v rcdu izgotovlijeaa tGr jo jg treba popraviti. Ncznana žeaska se jg doJGaftkovi matGri ponadila, da drži Ba rokah dojenčka tako dolgo, dokler se LabG bg vrBG iz bolBišflice. Mati je v to poaadbo privolila ter odšla v bobiišnicOj kjer &o jipa rekli, da je vse v rcdu. Vrnila s& jt> aa to Ba mesto, kjer jo izročila svo- jega dojenfika n'ezaani osgM. Todas^ gtej! Doiične nezaane renske ni bSj»-* nikJGr več. Vsa poizvedovanje polidjii-j j-6 bilo dosedaj brezasp>6šno. Dan pozneje jo pa policija i\:\ r.r.ai ustavdl* mlado žensko, ki je vsa obupana sil110 jokala. Izpovedlia jg, da je hn-ela©-^ pravka v nieki liiši, PoBudila se p i* neka BezBana žeaska o&eba, da pazi na otroka tako dolgo, dokler ne izvr^tl svoiega opravka. Ko se je nesrečna mati vrnila aa ulico, ini bilo o,,neziia~-% ni žeai ia B]6aem dojeačku, ne sluh« ne riaha. Na sliČBi n&čm je bil izvr&cn (tidi tretjl &lu6aj tatvin-ei otrok,. Vsa pariška poliri]a ]» fla nogali, da izslodi drzno žensko, ki je s'orila trL matcrG niGbiečne, kajti tera uiateram je usoda ukradenib otrok popobmma neznana. " Najufieaeiša žeaska na svetu. Na| londoBSki visoki šoli za/1 ^riiientaJsk^,' Studije je biltaj nsjanovljena po&ebnH ¦ stolica 7,n. raziskovaaje in prcdavatijjs-' jezika zamorskega rodu SuaJueli. Z«, prvo profesorico ig stolioG je biJa ;ni& t novana B«ka AlicG Weraer. O Hjej sp ' govori, Ia pozaa temcljito nad 308?razlifnib alr>'&kih jezikov, vrhutoga < i Še pa razume izborBO angl-siški', Itan-; coskit špaBSkS, Italijanski, nizozieroskii portugalski, švedski tn nemški jezik_ Več nego 35 let se že ta visokoučetta ženska bavi, s1 proufievaBiem jezikor Baatu-zanioraev, katerega govori ve&-; ji dež afrigkib. prebivalcov južbo od ekvatorja. Ti jeziki so sicGr lHGd sabo sorodni, toda razliko med nilmi so zelo velike. Ta proiesorica "\Verner, o koji se govori, da ie žeaski JVLgzzolanti, (kardiBai Mezzolanti, ]G govoril 60 Iezikov(, pozaa podrobao vse afriške jezike. . Nagrobni ki*lžl kot kurivo, V Petrogradu \lada liečuvena, pomanjkanje kHriva. Sovjciska vlada je izdala, naredbo, da se morajo po vseh petrograj skia pokopališčih pobrati vsi leseni križi in oddatt državifamu iondu, Na ta iiačau upajo, da se bo vsaj za aekaj ča&a ublažilo velikjo pomanjkanje kuriva, kaj'ti nagrobae križe bo vlada razžagala in porazdGlila. 'NastanG vyra*>anje, kako pa} poiem ko ne lx> voč iGSGaiL. nagrobnih križev? RaasorožUvcna konferenca v Wasliingtonu sioer zboruja, toda delo gr3 poftasi naprej. Iz strahu pred Ncmeijo se i8 pred, vsein upirala Francija znižati stau,.e svOjih bo^nih sil, Tudi Italija s;> .9 upirala ter je ba.G zahievala, da-; .3. najpoprej r.azorožita aaša državn i Grčija. Velike skroi dela raziiisš*jŁ med Japonsko ia Ameri ko. Japou.ska gradi aeamorao volike vojao ladje iii tudi Amerika utrju,ie avoje otoke v. TibGni Oceanu. Japoa ska bi bila pripravljena, da zniža — svoje vojno brodov^G ua 60 odstotkov, toda. ohraaiti si boče svojo iiainovej ¦ žo ia največjo vojno lad^o in čg Amerika preueha utr^evati svo_g oloke v TibGjta Oceaim. Tudi je Japonska zahtevala, da sg mora vsaka vo.ska napovedaU šGsi reescev pre^e, preden izbruhnejo sovražnosti. Toda upaiijG .us te buoIo, da bi Japoaska prodrl* s svojim prGdlogom, pa<3 pa kaže^o vsa znamGnJBi, da bo ta konfGrenca, ki se je pričela a velikimi upi, razšla bi*ez. kakega, rečjega uspeha. Obstreljevajiia Pariza leta 1918. Tajnosž neinških orjaškili topov, ki so teta 1918. obstr&IjGvali Pariz iz dal]a vq 120 kra, dolgo časa ni bila razjasnjeBa. Francoski ia aaglGški zrako plovoi so siCGr žg .prve dai obstrel.Gvanja Pariza dogaali, kje se ie nahajala ta tajinstvGBa nGinška bateri.a , toda do najnovejšega časa ai bilo še znaao, kakšni in kako so bili zgrajeai nemški tppovi, ki so obstreljevali Parii: iz daljave 120 knu Pred daevi je pa nemški iužGBir KjbzI odkril to skrivao&t, kajti Kiazl je sam sodelo val pri napravi Bačrtov prvega aaj večiega nemškega topa, katerega soimeiiOTali .DGibelo Berto," Tudi je bil ta inieair navzoe" pri .poskusacm streijaBJ*1. Misel za zgradbo takega velikanfikega topa je dal sam maršal pl. Ludefldorff, načelnik nGiaškGga gmeralnega §taba. NaroCil je tehBišk©ma štabu, fla ^zgradi top, ki bo strel]al aa daljftro 110 km. Pol leta sovsi naj - zgrajeBa dva taka tqpa, a tretji §g ni bil izgotovljea. Oba topa sta bila tip VGlikaiaskih pomorskib topov in tudi osobje nemške mornaricG jfl vodilo to s,trGljaiije, Nemški polkovnik nemški. •ga geaeralaega štaba \q prtznal, da sirGljaajG iz teh topov bg bo doseglo veJikih mat6ri;6lalh uspehov, učinGk je bil samo moraličBe vrednosti. DneZ6. susca i. iyi» ob 1, un zjmraj jezaČGia ta batenja prvič streljau m ]e oddala vsak četrt uro ea strel« To ob- , streljevaBJe jo trajalo tri dni 2 do 3 urc in sicor ziutraj, predno je zasi]alo solBce. Nemci uiso mogli ugotoviti. kake uspGho je imGlo to obstrGljGvaB- jG. Toda žg v 30 urab so iraacoski ia anglGški zrakoplovci dogBali, kjc se angiGški zrakoplovci dogBali, nabaja ta aemška baterija ia ccla krdola toh zrakoplovcov je :-;ačela mocno obstreljevati staližfie to nomškG baterjje Toda ti nemški velikaciski to povi so že postali Berabni, ko so oddali le nekaj strelov ia morali so jih poslati Bazaj v tovarao. Ves čas ob strGljevahia je imGla ta baterija saino 7 mrtvGCGv ia 15 raajeaih^ toda niti eden fraBCOski aiU amg-teški topovski strel ni raogel zadeti MDebele Borto", ki je bila strab iB tropet Parižaaov , kaj'ti na stotisoče pariškoga prebivalstva jG z vso aaglico zapustilo mGsto žg ko so padli prvi stroli, o kojTE se jG dogaalo, da so prišli iz daliave -— 120 km. Razcesar Vlljem — ,,zgodovinar". Iz het-olina poročajo: V Lipskera je izSla kajiga nVergl6icbeade Geschichts tabelien voa 1870 bis zam KrLegsausbrucJie 1914" (PrimGrjajofiG zgodovmske tabele od 1. 1870 do izbruha svetov" ne voine 1914). Spisal jo je bivSi neru&Ki ccsar Viljem. Prvotno jie bilo to delo naraenjeao njegovi osebal uporabi, pozneje so ga tiskali kot ,,rokopis;; in razdelili ožjemu kroga V.ilj|eraovih častiJCGv. Na razaa prigovarianja le VMPjem kajigo izročil javnosti. Zgodovinhke ia kriti&ute vredflosti Viljemovih zapiskov ug oenijo prevofi niti *tisti politiki, ki so jili pregledali- pred obclodanitvijo. boljs5i nemjžki iBŽcnirji izdelovali aačrt za tak top- Koučno je bil top zgrai-GB. Bila i» to grdobiia, ki ]e s svojim žrc-lom preko gozdbv, nribov ia gora atražila rso okolico aa daljavo 120 km . Velikosf graoiate je bila dvakrat ve6ia, ko »naša vclikost največ]ega topa. ZanimiTi so bili prvi otrelski poskusi o tem TBlikanom ia je bilo težko aa]ti primemega strelišča. Pi*ve strelske va je so napravili na morski obali. StreJjanje so i ;>azov]ali [»osGbai zrakoplo»i. Ofitem dai pozBeje so Že padli pr ri sUreii aa Pariz, Najpopre] sta bila