Marij Skalan
1 2iva njiva
Ne sprašuj me, ne sprašuj. Zapri oči.
Misliš, da oledeneli se tolmun zbudi?
Eno staro pesem znam, zapeti se bojim.
Daj, da nemo v času zlem v smrt počasi tlim.
Preteklost moja, Bog te milo sodi in hvala ti za dobro in za zlo! Oboje je minilo in prešlo in daleč, daleč že za mano hodi.
Četudi bi se znova povrnila odeta v rožni cvet in sončni žar, bi vljudno ti dejal nikar, nikar, le tam ostani, kjer doslej si bila!
Da še enkrat bi moral prehoditi vso pot do tu, o hvala za ta sen; dovolj sem bičan bil, dovolj tepen in rajši tja grem, kamor moram iti.
Samo naprej korak mi sili vdano, ker mika nebosklon ga le zastrt, čeprav na koncu tiho čaka smrt, da vodi dalje v končno ga neznano.
45
Marij Skolan
Marij Skalan
Prišel bo dan, ko se moj čas izteče, ko mi nemirno srce neha biti in moral tiho tjakaj bom oditi, kjer bol ne žge in rana več ne peče.
Krog mene plamenele bodo sveče, oči pa več ne bodo žgali svete, motili misli ne naklepi skriti in ne strahovi, kaj kedo poreče.
A duša spokojena se spojila z vesoljstva blaženo bo harmonijo in pela z njo sozvočno melodijo.
V	brezkrajnih sferah večno bo krožila brez časa, teže, spon in bolečine, ker s smrtjo vse, kar tu je, večno mine.
Ljubezni vse, kar v meni jih je vzklilo, prešle so kakor rosa, ki popije jo solnce, kadar v cvetno plan posije, ko da nikdar, nikoli ni jih bilo.
Za njimi moje srce ni tožilo, jokalo ni na grobu, ki jih krije, morda samo v prečute se noči je po njih kedaj bleščanje utrnilo.
Le čustvo, ki s teboj me druži v eno in s tisočerimi vezmi prepleta src najinih najgloblje korenine —
v trpljenju utrjeno, v gorju kaleno — ostalo bo, ko pesem neizpeta, ki v smrti le konča se in premine.
O biti kakor vetra nežni dih, ki dvigne iz življenja se nesmrtnega tja do neba pokojnega, večernega, kjer kakor pesem izgubi se tih!
In biti kakor zvezd neskončna luč, ki pade iz daljav neba brezbrežnega do srca lepe žene, najbolj nežnega, in vanj mu pot odpre ljubezni ključ!
In biti večen, kot je večen čas, ki se rodil je v uri vzhoda sončnega, in v njem ni nič minljivega, ne končnega, čeprav nam v smrti kaže svoj obraz!
(Iz .Poti resnice"; Indija okr. 500 pr. Kr.)
Ne živi skupaj z dragimi, prav kakor tudi ne z nedragimi: ločen biti od dragih je bolest, bolest je biti združen z nedragimi.
Zato ne veži se na drago, ljubljeno pustiti je tako hudo!
Nobena vez tostranstva ne veže njega, ki nič mu drago ni niti nedrago.
Iz dragega poganja žalost, iz ljubega poganja strah: kdor se je odrekel ljubemu, ne pozna žalosti in ne strahu.
Iz veselja poganja žalost, iz veselja poganja strah: kdor je odrešen veselja, ne pozna žalosti in ne strahu.
Iz sle poganja žalost, iz sle poganja strah: kdor je odrešen sle, ne pozna žalosti in ne strahu.
Iz strasti poganja žalost, iz strasti poganja strah: kdor rešen je strasti, ne pozna žalosti in ne strahu.
Iz življenja gona klije žalost, iz življenja gona klije strah: kdor rešen je življenja gona, ne pozna žalosti in ne strahu.
Nekoč sem videl otroka — stanoval je daleč v notranjosti dežele —, ki si je školjko držal na uho, nem od radovednosti; napeto je prisluškoval in kmalu je veselje obsvetlilo njegov obraz. Iz školjkinih zavojev prihajalo je namreč šumenje rahlo, ki je skrivnostno spominjalo na staro domovino — morje.
Enaka školjka je vesolje
ušesu vere; ne dvomim,
da si že marsikdaj sprejel
prav jasno vest nevidnega Božanstva,
od oseke, plime in večno velike Moči;
in od notranjega miru, ki biva v srcu
brezkončnega gibanja.
Leopold Stanek
(Wordsworth, 1770 — 1850)
Leopold Stanek
'tZ-Zi?l€Z
(Iz .Razvezanega Prometeja", 1819)
Azija: O sladka je ljubezen vsaka,
sprejeta kakor darovana.
In kakor luč vseobča je ljubezen, v njej črv enak je Bogu.
Presrečni so kot jaz sedaj, ki morejo jo dati, a srečnejši, ki čutijo globoko jo po dolgotrajnih mukah kot naj jo kmalu jaz!
Prometejeva podoba se prikaže:
Ti si življenje življenjal Otrok lučil Tvoji udi bleščijo skoz gube bele obleke kot jufrnji žarki blestijo skozi oblak, preden ga razdele.
Azija: Moja duša, čoln čarobni, plava kot labod v spanju po valovih tvoje pesmi.
Tvoja kakor angel mirno vodi mi krmilo skoz valove.
Poln vsemir je sladkega zvenenja ...
A midva jadrava v daljo brez poti in zvezd, vodi naju sladki duh glasov, dokler ti, najlepši moj sopotnik, ne pripelješ ladje na cvetoči otok mojih želj...
Shelley - Leopold Stanelc
V	zraku krik je divjih zdaj gosi, ki na sončni, daljni jug lete — kam so zastrmele se oči, kam nemirno ti želi srce?
Mrzel veter veje čez polje, listi v zraku in na vlažnih tleh, s krikom senca preko tebe gre, kakor da pozabil si na smeh.
Vem, minula sončna je pomlad, prazne, gole moje so roke kakor da med nama je prepad, v daljo k drugi misli ti hite...
Pojdi z letom divjih teh gosi, pojdi, dragi, z vetrom čez polje, pojdi, kamor ti oko strmi, pojdi, kamor si želi srce!
Katarina Špur
Iz dni, minut in hipov nevidni mojster neutrudno tke svoj brezoblični prt — čas.
Skloni se k meni v tej žalostni uri —
Glej, kako s prsti koščenimi prebira minute in dni mojster neutrudni — čas.
Bo stkal ornament —
zlato rumen ornament na mrtvaški prt,
da z njim pregrnila bom
srca najglobljo bolest?
v'
I.A FONTAINE:
V	ljubezni je vse skrivnost:
njene puščice, njen tul za puščice, njena
plamenica, njeno detinstvo;
te vednosti ni mogoče izčrpati v enem
dnevu.
BUFFON:
Ljubezen! Hrepenenje, v nas globoko vrojeno! Duša narave;
Neizčrpno počelo naše biti, najvišja sila, ki vse lahko stori,
in ki se ji nič ne more upirati, ki vse vznemirja, vse oživlja,
in vse obnavlja! Božanski plamen, kal večnosti, ki vse oplaja
z dihom življenja. Dragoceno čustvo, ki edino more omečiti divja in ledena srca, s tem da jih prežari s svojo sladko toploto!...
Edinstven ploden vrelec vseh naslad, vseh strasti!
Ljubezen! kako te ne bi pobožili?
MUSSET:
O ljubezen, počelo sveta! Dragoceni plamen, na katerega vsa narava nenehoma pazi kakor nemirna vestalka v božjem svetišču!
HUGO:
Ljubiti pomeni imeti v rokah nit za vse preizkušnje, plamenico za vsa pota, čašo za zajemanje v vseh rekah.
HUGO:
Ljubezen vzbuja sanje, slo po življenju in vero,
ona razgreva srce,
ima .žarek več kakor slava,
in ta žarek je sreča.
BATTAILLE:
Ljubezen. — Za nekatere prečisti izliv svetlobe,
za druge temna dobrota sence.
BATTAILLE:
Ljubezen je samo krik upora proti praznoti življenja.
LA ROCHEFOUCAULD:
Težko je določiti pojem ljubezni: edino toliko lahko rečemo o rvjej, da je v bistvu strast po vladanju; v duhu je sočustvovanje, a v telesu je samo skrito in nežno poželenje po posedovanju tega, kar ljubimo, po mnogo skrivnostih.
DE LENCLOS:
Ljubezen je zanos,- uživajmo ga, ne da bi hoteli spoznati mičnost, ki nas zabava in zavaja. Razčlenjenje ljubezni pomeni, da hočemo biti ozdravljeni od nje. Psiha jo je izgubila, ker jo je hotela spoznati.
TJNAYRE:
Ljubezen je sladkost življenja.
DESCARTES:
Ljubezen je ganutje duše, ki ga povzroči duh, ki hoče, da se svojevoljno združi s predmeti, ki se mu zdijo prikladni.
SUARES:
Ljubezen je najvišje hrepenenje, ki ga so-doživljanje prenovi in srce razživi.
Ljubezen se pojavi in se vas dojmi.
Drhtenje vesoljstva spreleti vaš mozeg,-ljubezen je trepet poželenja.
SAINTE - BEUVE:
Ljubezen dveh bitij na tem svetu ni pogosto nič drugega kakor predpravica zadajati drug drugemu največje trpljenje.
SANDEAU:
Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje velike knjige o nehvaležnosti.
MONTAIGNE:
Če torej pustim knjige ob strani in govorim bolj snovno in enostavno, vidim, da ni končno ljubezen nič drugega, kakor žeja po uživanju ljubljene osebe, niti ni Venus kaj drugega kot ugodje.
COULANGHEON:
Ljubezen je samo želja po sladostrastju. Sladostrastje je samo vonjava. Ko jo vdihneš, te upijani.
Ali je opojnost kaj več kakor prvo razočaranje?
BATTAILLE:
O lakota po drugih, čudna lakota, ki preži na nas kot volk
na križpotju hrepenenja! Usodna lakota, lov ginjenega ali divjega; ljudožrca, ki pase pogled po divjačini, srep in sestradan pogled,
ki ga zapičJ na črtev, katero je izbral...
O hrepenenje po spoznanju, ti si na dnu vse ljubezni —, mračen obraz lakote I
CHAMPFOURT ■
Ljubezen, kakor j<3 zapažaš v družbi, ni drugega'kot izmena dveh domišljij in stik dveh kož-povrhnic.
BALZAC:
Ljubezen ni morda nič drugega kakor spoznanje ugodja.
SAND:
Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu.
BOUFFLERS:
Ljubezen je sebičnost v dveh osebah.
LA ROCHEFOUCAULD:
Ljubezen je samo ene vrste, toda ima tisoč različnih posnetkov.
BALZAC:
Ljubezen je ponarejevalec denarja, ki neprestano izpreminja bakrene kovance v zlatnike, a ki večkrat tudi premenja te zlatnike v drobiž.
(ARABSKI SPEV):
Ljubezen prične s čustvom, ki razvname srce ljubimca,
in ki ga nato umori, razbito igračo.
Ljubezen se rodi na en sam pogled, z enim scmim stavkom,
in ta prva iskra'je prav tako razkrajajoča kot ogenj.
Ko pa je< ogenj enkrat vžgan, ali ne upepeli vsega gozda?
Ljubezen je najprej pogled; potem nasmeh; beseda; obljuba; srečanje.
AZIJSKI SPEV:
Ljubezen je najlepše izžarevanje Alahovo na zemlji,
kajti čeprav so njeni sladostrastni gibi zelo kratki, obsega vsak izmed njih vso večnost.
Voltaire :
Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša, kajti ona napade istočasno glavo, srce in telo.
ZOLA:
Ljubezen je življenjski čudež,
opojen vonj, ki slajša grenkobo morečih dni.
ZOLA:
Poznam najvišje ljubezni s tako bleščečim sijajem, da zatemnijo sonce.
LA ROCHEFOUCAULD:
Z resnično ljubeznijo je kakor s prikazovanjem duhov: vsi govorijo o njej, toda malokdo jo je videl.