GDK: 114+11 + 187/188:524.6(045)=163.6 Opis talnih profilov slovenske 16 x 16-kiIometrske mreže Description of soil profiles on the Slovenian 16 km x 16 km net Mihej URBANČIČ1, Milan KOBAL2, Tomaž KRALJ3, Lado KUTNAR4, Primož SIMONČIČ5 Izvleček: Urbančič, M., Kobal, M., Kralj, T., Kutnar, L., Simončič, P.: Opis talnih profilov slovenske 16 x 16-kilometrske mreže. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 2. v slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 9. Prevod avtorji in Breda Misja, ki je angleški tekst tudi lektorirala, pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prikazana je mednarodna metodologija opisa reprezentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih ploskvah slovenske 16 x 16 kilometrske mreže. Obravnavani so splošni podatki o profilih in meteorološki parametri ploskev, saj je podnebje pomemben tlotvorni dejavnik. Tla profilov ploskev z intenzivno humidno klimo so imela v povprečju dvakrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. Ključne besede: monitoring gozdov, opisovanje talnih lastnosti, podnebne razmere Abstract: Urbančič, M., Kobal, M., Kralj, T., Kutnar, L., Simončič, P.: Description of Soil Profiles on the Slovenian 16 km x 16 km Net. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 2. In Slovenian, abstract in English. Translated by the authors and Breda Misja who also proofread the English text, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Presented is international methodology for description of the representative soil profiles dug out from the permanent plots of the Slovenian 16 km x 16 km net. We treated the general data on profiles and meteorological parameters of plots since the climate represents an important soil forming factor. The soils of plot profiles with intensive humid climate displayed averagely twice thicker organic horizons than the soils in the moderately humid climate. Key words: forest monitoring, description of soil characteristics, climatic conditions 1 UVOD ki smo jo uporabili pri terenskem opisu repre- 1 INTRODUCTION zentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih Gozdarski inštitut (GIS) je za slovenski del ploskvah s^enste 16 x 16-kÜ°metrske mrefe, evropske 16 x 16-km mreže izvedel med- med drugim tudi zato, ker slovenski stroW- narodni demonstracijski projekt BioSoil, s njaki za tla in sorodna področja potrebujemo podprojektoma tla in biodiverziteta, in je bil podobna, k ^Mito prilagojena (aH ern^ doslej največji skupni monitoring gozdnih tal navodila za rnta^rn pedološka proučena in biodiverzitete v EU. gozdnih rastišč. Da smo dosegli primerljivost in skladnost V prispevku so ^raraawm tudi spkšm pedoloških rezultatov, smo morali vsi sodelujoči podatki ov Fofllih in meteorološki para^tri upoštevati in uporabljati podprojektu BioSoil na območjih ploskev. - tla namenjena navodila za opis talnega profila - (FSCC 2005), ki temelji na starejšem mednarod- 1 M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, nem vodniku (FAO 1990) in je večinoma skladen Večna pot 2, 1000 Ljubljana z nekoliko pozneje izdanim mednarodnim 2 M. K univ. ^ inž. gozd- Gozdarski inštitut j -i • * i fi (riAmnrt Večna pot 2, 1000 Ljubljana vodnikom za opis talnega profila (FAO 2006). 1 J J Da smo učinkoviteje izvedli terenska pedološka 3 d. T,K univ dipl. inž. agr, Biotfhniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo dela smo ga na GIS prevedli v SlovenSčino okolja, Jamnikarj eva ul. 101, 1000 Ljubljana (KOBAL et al, 2006) m si pripravili navodilom 4 dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut prilagojene terenske obrazce za opis profilov. Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana V prispevku je prikazan večji del projektu 5 dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, BioSoil namenjene mednarodne metodologije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 1 METODE 2 METHODS 2.1 Navodila za opis talnih profilov 2.1 Guidelines for description of soil profiles Podatki v vodniju za opis talnega profila (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006) so razvrščeni po pomembnosti v naslednjih pet kategorij: Preglednica 1: Kategorije pomembnosti opisovanja in poročanja podatkov Simbol Symbol Opis Description IM Obvezno opisati in poročati / Mandatory recording and reporting MP Obvezno opisati in poročati, če je primerno/prisotno / Mandatory recording and reporting if appl i cab l e/present MC Obvezno opisati in poročati. Podatki so podobni tistim, ki so bili opisani za Crown Condition Assessment /EU/ICP-Forest Level 1 plots; UN-ECE, 2004)/ Mandatory recording and reporting. Data is similar to those recorded for the Crown Condition Assessment (EU/ICP-Forest Level I plots; UN-ECE, 2004) O Po izbiri ali prostovoljno opišemo in poročamo / Optional or voluntary recording and reporting OL Po izbiri ali prostovoljno opišemo in poročamo, ČE so laboratorijski podatki predpisani, sicer podatek obvezno opišemo na terenu / Optional or voluntary recording and reporting IF laboratory data are provided, otherwise it is mandatory to record the information in the field Navodila so namenjena zbiranju naslednjih treh sklopov podatkov: - splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji, - o dejavnikih, ki oblikujejo tla, - o parametrih talnih horizontov, ki jih zabeležimo pri terenskem opisu talnega profila. Simbol Symbol Koda in opis podatka Code and description of data 1 SPLOSNI PODATKI NAHAJALIŠČA PROFILA, REGISTRACIJA IN LOKACIJA / GENERAL SITE INFORMATION, REGISTRATION AND LOCATION M 1.1 Številka profila / Profile number. Številka profila vsebuje naslednje elemente: kodo države (Slovenija = 60), številko raziskovalne ploskve, ki jo analiziramo, črko P za talni profil in številko talnega profila. M 1.2 Datum opisa / Date of description: Datum opisa navedemo kot ddmmll (6 znakov) / ddmmyy (6 digits). M 1.3 Avtor(ji) / Author (s): Navedemo prvi dve črki imena in prvi dve črki priimka avtorja/avtorjev opisa ter nato vseh drugih udeležencev terenskega dela na točki. Primer: Mi Ur, Pr Si, Mi Ko, To Kr, Zv St (= Mihej Urbančič, Primož Simončič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, Zvone Stermšek ipd.). M 1.4 Lokacija / Location: Ker sta lokacija bioindikacijskega kvadranta in dostop do njega praviloma že opisana iz prejšnjih proučevanj (osutosti drevja, tal), zapišemo le vzorčeno (SV, SZ, JV ali JZ) oglišče ter lego reprezentančnega(nih) profila(ov), npr.: profil leži 15 m južno od sredine JV ogljišča. MC 1.5 Nadmorska višina / Elevation: Višino [m] vzorčenega ogljišča in (neobvezno) reprezentančnega talnega profila glede na gladino morja (nadmorsko višino) ocenimo čim natančneje, najbolje s pomočjo temeljnih topografskih načrtov (TTN). Če te informacije ne moremo dobiti, je najboljša ocena iz pregledne (splošne) karte ali s pomočjo višinomera. Določanje nadmorske višine s pomočjo globalnega pozicijskega sistema (GPS) je netočno in nesprejemljivo, razen v primeru dobrega signala. Čeprav je natančna nadmorska višina zaželena, je zadovoljivo, če uporabljamo višinske razrede, kot so predpisani v priročniku Forest Focus (Preglednica 2). Preglednica 2: Višinski razredi, kot so navedeni priročniku v Forest Focus. Višina je navedena v razredih s 50-m intervali. Table 2: The altitude classes as handled in the Forest Focus manual. The altitude is described in classes of 50 m intervals. 1: 0-50 m 14: 651-700 m 27 1301 -1350 m 40: 1951 -2000 m 2: 51-100 m 15: 701-750 m 28 1351 -1400 m 41: 2001 -2050 m 3: 101-150 m 16: 751-800 m 29 1401 -1450 m 42: 2051 -2100 m 4: 151-200 m 17: 801-850 m 30 1451 -1500 m 43: 2101 -2150 m 5: 201-250 m 18: 851-900 m 31 1501 -1550 m 44: 2151 -2200 m 6: 251-300 m 19: 901-950 m 32 1551 -1600 m 45: 2201 -2250 m 7: 301-350 m 20: 951-1000 m 33 1601 -1650 m 46: 2251 -2300 m 8: 351-400 m 21: 1001-1050 m 34 1651 -1700 m 47: 2301 -2350 m 9: 401-450 m 22: 1051-1100 m 35 1701 -1750 m 48: 2351 -2400 m 10: 451-500 m 23: 1101-1150 m 36 1751 -1800 m 49: 2401 -2450 m 11: 501-550 m 24: 1151-1200 m 37 1801 -1850 m 50: 2451 -2500 m 12: 551-600 m 25: 1201-1250 m 38 1851 -1900 m 51: > 2500 m 13: 601-650 m 26: 1251-1300 m 39 1901 - 1950 m MC 1.6 Geografske koordinate / Profile coordinates: Geografsko širino in geografsko višino območja navedemo čim natančneje, kot je mogoče (v stopinjah, minutah, sekundah in decimalnih stopinjah); lahko jih odčitamo neposredno iz topografske karte ali iz globalnega pozicijskega sistema (GPS). Primer / Example: Širina / Latitude (+/- DDMMSS) WGS84 51°23'30.84" N Dolžina / Longitude (+/- DDMMSS) WGS84 11 °52'40,16" E 2 DEJAVNIKI, KI OBLIKUJEJO TLA / SOIL FORMING FACTORS M/O 2.1 ATMOSFERSKO PODNEBJE IN VREMENSKE RAZMERE / ATMOSPHERIC CLIMATE AND WEATHER CONDITIONS: M Podnebni podatki / Climatic data: Podnebje vpliva na rast rastlin in nastajanje tal. Osnovne podatke o podnebju, srednjo mesečno temperaturo (v °C) in srednjo mesečno količino padavin (v mm) povzamemo po najbližji meteorološki postaji (navedemo lokacijo). / The following basic climatic data should be acquired from the nearest meteorological station (give location): monthly mean temperatures (in °C) and monthly mean precipitation (in mm)_ O Trenutne vremenske razmere / Present weather conditions (SCHOENEBERGER et al., 2002): SU sončno, jasno I sunny, cl ear PC delno oblačno I partly cloudy OV oblačno / overcast RA dež / rain SL sodra / sleet SN sneg / snow O Predhodne vremenske razmere / Antecedent weather conditions (AG-BODEN, 2004): WC1 brez dežja zadnji mesec WC2 brez dežja zadnji teden WC3 brez dežja zadnjih 24 ur WC4 rahel dež v zadnjih 24 urah WC5 močan dež ali neurje v zadnjih 24 urah WC6 izredno močan dež ali snežna brozga no rain during the last month no rain during the last week no rain during the last 24 hours little rain during the last 24 hours strong rain or rainstorm during the last 24 h. extremely rainy or snow melting M/O 2.2 KLIMA TAL /SOIL CLIMATE: MP Krijični horizont / Cryic horizon-. Podatki o talni klimi so neobvezni, razen za tla, ki imajo krijični (zmrznjen, cyric) horizont. Za krijični horizont velja naslednja definicija z upoštevanjem temperature tal: Krijični horizont mora imeti temperaturo tal 0 °C ali manj dve ali več let zaporedoma. / A cryic horizon must have a soil temperature at or below 0 °C for two or more years in succession. o Klasifikacija klime tal / Soil climate classification: Lahko uporabljamo razvrstitve režima vlage v tleh in temperaturni režim po ključu USDA (2003) za zgradbo tal. / The soil moisture and temperature regimes according to the USDA (2003) Keys to Soil Taxonomy may be used. Temperaturni režim v tleh Vodne razmere v tleh Soil temperature regime Soil moisture regime PG zmrznjena tla / Pergelic AQ mokro / Aquic CR zelo mrzla tla / Cryic AR suho / Aridic FR hladna tla / Frigid TO suho in vroče poleti / Torric ME srednje hladna tla / Mesic UD vlažno / Udic TH topla / Thermic US zmerno suho / Ustic HT zelo topla / Hyperthermic XE sredozemsko / Xeric IF povpr. letna T < 8 °C / Isofrigid PQ stalno mokro / Peraquic IM T tal < 15 °C / Isomesic PU stalno vlažno / Perudic IT T tal < 22 °C / Isothermic IH T tal > 22 °C / lsohyperthermic M 2.3 OBLIKA KRAJINE IN TOPOGRAFIJA TERENA / TOPOGRAPHY IVI Lega terena / Terrain position-. Navede se lega vzorčne lokacije, ki vpliva na hidrologijo rastišča (zunanja in notranja drenaža, npr. podpovršinski odtok vode). Z njo si lahko razlagamo, ali prevladuje sprejemanje (dotok) ali odliv (odtok) vode ali nobeden od njiju. CR UP j .TTP 1 CR MS/ \ i Jarek i / xLS i li VJTS |BOL/ .. ~ ' Aluvij ' W "■ ;ti • *• •<•'" ' - • • ' -...... Slika 1: Lege v valovitem do goratem terenu Figure 1: Slope positions in undulating and mountainous terrain (redrawn from SCHOENEBERGER et al., 2002; Lega v valovitem do goratem terenu Lega v ravnini ali zelo položnem terenu Position in undulating to mountainous terrain Position in flat or almost flat terrain CR greben (vrh) / Crest (summit) HI zgornji (dvignjeni) del / Higher part (rise) UP zgornji del pobočja/ Upper slope (shoulder) IN srednji del ravnine/Intermediate part MS srednji del poboćja / Middle slope LO spodnji (najnižji) del / Lower part (and dip) LS spodnji del pobočja / Lower slope (foot slope) BO dno (navpična drenaža) / Bottom (drainage line) TS vznožje pobočja / Toe slope BO dno (ravno) / Bottom (flat) IVI Oblike pobočij / Slope form: Oblike pobočij se nanašajo na prevladujočo obliko pobočja v vertikalni in horizontalni smeri. Razlikujemo naslednje razrede oblike pobočij: S premo C konkavno(vbočeno) V konveksno (izbočeno) T terasasto X zapletenih (nepravilnih) oblik S Straight C Concave V Convex T Terraced X Complex (irregular) smer površinskega toka Slika 2: Razredi oblike pobočij Figure 2: Classes of slope forms M Nagib / Slope gradient Nagib terena se nanaša na strmino neposrednega zemljišča opazovanega rastišča. Merimo ga s padomerom na najbolj strmi smeri pobočja. Če ne moremo uporabiti padomera, nagib lahko ocenimo (izračunamo) s pomočjo razmika med plastnicami na karti. Nagib terena posnamemo na dva načina. Prvi in najpomembnejši je dejanska povprečna zmerjena vrednost, drugi pa način z razvrščanjem v enega od spodaj navedenih razredov. Lahko jih uporabimo za boljši opis lokalne topografije: 01 vodoravno / Flat 0- 0,2 % 06 srednje nagnjeno /Sloping 5 - 10% 02 ravno / Level 0,2 - 0,5 % 07 zelo nagnjeno / Strongly sloping 10- 15 % 03 skoraj ravno / Nearly level 0,5 - 1,0% 08 zmerno strmo / Moderately steep 15 - - 30 % 04 zelo blago nagnjeno / Very gently 1.0 -2% 09 strmo / Steep 30- 60% sloping 05 blago nagnjeno / Gently sloping 2 - 5 % 10 zelo strmo / Very steep >60 % IVI Dolžina strmine / Slope length Poleg prejšnjih opisov nagiba naj se zabeležita še dolžina strmine (predvsem v zgornjem delu raziskovalnega območja, v metrih) in ekspozicija. In addition to the above attributes of slope, the slope length (particularly above the site) is recorded in meters. MC Ekspozicija / Slope orientation Ekspozicija je označena z N za sever, E za vzhod, S za jug in W za zahod in s kombinacijami teh oznak (npr.: NNE je sever severovzhodna, R = ravno!). Ekspozicija vpliva na padavinske temperaturne razmere, ogroženost pred vetrom. The slope orientation should be recorded too. The orientation influences, for instance, precipitation, temperature regime, or risk for wind impact. The orientation of a slope is coded with: N for north, E for east, S for south and Wfor west, and combinations of these. Raba tal / Land use Raba tal se nanaša na trenutno rabo tal in v veliki meri vpliva na smer in hitrost razvoja tal. Podatki o rabi tal v veliki meri povečajo interpretativno vrednost talnih podatkov. Rabo tal lahko opišemo po naslednjem seznamu: kmetijsko-gozdarska drevesni nasadi gozd naravni rezervat brez rabe in gospodarjenja naravni gozd in gozdna krajina naravni gozd in gozdna krajina, prebiralne sečnje naravni gozd in gozdna krajina, goloseki plantažno gozdarstvo zavarovana narava in divjad kontrola degradacije kontrola degradacije brez vmešavanja (motenja) kontrola degradacije z vmešavanjem (motenjem) zavarovana narava in divjad, rezervat zavarovana narava in divjad, park zavarovana narava in divjad, gospodarjenje s prostoživečim živalstvom rekreacijska raba drugo (navedi) Land use applies to the current use of the land. Land use greatly influences the direction and rate of soil formation; its recording greatly enhances the interpretative value of the soil data. The land use should be described according to the following list:_ Agroforestry Nature and game preservation Tree cropping Degradation control Forestry Degradation control without interference Nature protection Degradation control with interference Not used and not managed Nature and game preservation, reserves Natural forest and woodland Nature and game preservation, parks Natural forest and woodland, selective felling Nature and game preservation, wildlife management Natural forest and woodland, clear felling Recreational use Plantation forestry Other (explain) o 2.5 ČLOVEKOV VPLIV / HUMAN INFLUENCE Nanaša se na vse evidentirane človekove dejavnosti, za katere je verjetno, da vplivajo na krajino ali fizične in kemične lastnosti tal. Erozija je obravnavana posebej. Za različna okolja je koristno, da pokažemo stopnjo motenosti vegetacije. Obstoječe rastlinstvo je opisano v poglavju 2.6. N brez vpliva BR požiganje NK ni znan TE terasiranje VS vegetacija le malo motena PL oranje VM vegetacija srednje motena MP rezanje ruše, šote VE zelo motena MR obdelovanje površinskih plasti MS odlagališča peska FE uporaba gnojil MU mineralna odlagališča LF nanos zemlje MO odlagališča organskih snovi LV površinska izravnava PO polucija, onesnaževanje CL poseka, krčevina IU namakanje SC površinska zbitost tal AD umetno osuševanje This item refers to any evidence of human activity which is likely to have affected the landscape or the physical and chemical properties of the soil Erosion is dealt with separately. For various environments it is useful to indicate the degree of disturbance of the natural vegetation. The existing vegetation is described in section 2.6. Examples of human influences with their recommended codes are: N No influence BR Burning NK Not known TE Terracing VS Vegetation slightly disturbed PL Ploughing VM Vegetation moderately disturbed MP Plaggen VE Vegetation strongly disturbed MR Raised beds MS Sand additions FE Application of fertilizers MU Mineral additions LF Land fill MO Organic additions LV Levelling PO Pollution CL Clearing IU Irrigation SC Surface compaction AD Artificial drainage 2.6 RASTLINSTVO / VEGETATION M Vegetacijski tip / Vegetation type - FE zimzelen (iglavci) / Evergreen forest - SE zimzeleno (iglavci) / Evergreen shrub - FS mešan / Semi-deciduous forest - SS mešano / Semi-deciduous shrub - FD listnat / Deciduous forest - SD listnato / Deciduous shrub - FX na sušnih rastiščih Xeromorphic forest - sx na sušnih rastiščih / Xeromorphic shrub D Pritlikavo grmišfe / Dwarf shrub - WE zimzelena (iglavci) / Evergreen woodland - DE zimzeleno (iglavci) / Evergreen dwarf shrub - WS mešana / Semi-deciduous woodland - DS mešano Semi-deciduous dwarf shrub - WD listnata 1 Deciduous woodland - DD listnato / Deciduous dwarf shrub - WX na sušnih rastiščih / Xeromorphic - DX na sušnih rastiščih / Xeromorphic dwarf shrub woodland - DT tundra / Tundra - HT visoka travišča / Tall grassland - IIS nizka travišča / Short grassland - HM srednja travišča / Medium grassland HF zelišča / Herbs Drevesna sestava / Tree species composition Za drevje so potrebni naslednji podatki / For the tree vegetation, following information can be recorded'. a) drevesne vrste, ki so prisotne v neposredni okolici talnega profila. Navedemo številko vrste iz posebnega seznama (ki ga v tem prispevku ne prikazujemo. V Sloveniji uporabljamo podoben seznam pri Popisu gozdov ZGS, raznih dendrometrijskih datotekah idr.). / The tree species present in the close surroundings of the soil profile. Indicate the species number according to the special list (not presented in this paper). b) pogostnost drevesne vrste, ki je razdeljena v tri razrede / the frequency of the tree-species, divided into 3 classes: I) <10% II) 10-50% III) > 50 % c) zabeležene drevesne vrste, ki tvorijo drevesno plast, delimo v štiri kategorije I the recorded tree species with respect to the canopy, and divided into following 4 categories: Vključuje prostostoječa drevesa, ki imajo zgornji del krošnje nad prevladujočim nivojem strehe sestoja. Drevesa, ki s krošnjami tvorijo prevladujoči nivo strehe sestoja. Drevesa, ki še segajo v streho sestoja in dobijo nekaj neposredne svetlobe, vendar so nižja kot drevesa I in II. Drevesa s krošnjami pod streho sestoja, ki ne dobijo neposredne sončne svetlobe z vrha. Primer / Example: 134,11, ii = smreka /spruce (Picea abies), pogostnost / frequency > 50 %, vladajoča / dominant i) nadvladajoča pre—dominant ii) V ladajoča dominant iii) sovladajoča co-dominant iv) podstojna suppressed M 2.7 MATIČNA PODLAGA / PARENT MATERIAL To je podlaga, iz katere so nastala tla. Poznamo dve skupini matične podlage: v prvo so uvrščene zdrobljene snovi (pretežno usedline) ali prepereli materiali, ki prekrivajo čvrsto kamnino, iz katere so nastali. Poznamo tudi naravno obnovljene talne materiale ali sedimente pa tudi tehnogene materiale. V rabi je seznam matičnih podlag, ki je povzet po Soil Geographical Data Base (SG - DBE) in ga v tem prispevku ne prikazujemo. Matično podlago opišemo vsaj na nivoju glavnega razreda / The detailed table on parent material applied by the Soil Geographical Data Base (SG-DBE) is not presented in this paper. The parent material should be described at least on the major class level. The major class levels are summarised below: Koiia Code 0000 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 Glavni razred matične podlage Major Class level_ ni znan / No information vezane klastične (mehanske) sedimentne kamnine / Consolidated-clastic- sedimentary rocks sedimentne kamenine (kemične, organogene ali biogene usedline) / Sedimentary rocks (chemically precipitated, evaporated, or organo-genic or biogenic in origin) magmatske kamnine / Igneous rocks metamorfne kamnine / Metamorphic rocks nevezani depoziti (aluvialne naplavine, preperinske usedline, pobočni nanosi) / Unconsolidated deposits (alluvium, weathering residuum and slope deposits) nevezani ledeniški nanosi/ledeniške morene / Unconsolidated glacial deposits/glacial drifts eolski (vetrni) nanosi / Aeolian deposits organske snovi / Organic materials antropogeni nanosi / Anthropogenic deposits_ 2.8 PREPUSTNOST ZA VODO / DRAINAGE CLASSES Drenaža tal se praviloma odraža v barvi tal, toda po naravnem ali umetnem povečanju drenaže se lahko ohranijo reliktni znaki (prejšnjega) stanja. Globina pojavljanja in intenzivnost znakov oglejevanja odražata stanje drenaže tal, toda ne vedno, kajti nekatere talne snovi zaradi svoje specifične kemijske sestave, teksture, strukture in/ali poroznosti ne omogočajo razvoja izrazitih znakov oglejevanja. E Čezmerno odcedna tla / Excessively drained - Voda zelo hitro odteče iz tal. Notranja prosta (gravitacijska) voda se navadno zelo redko pojavlja ali je zelo globoko. Tla so navadno grobe teksture in imajo zelo visoko prepustnost za vodo (> 360 mm hr-1) ali so zelo plitva. S Včasih čezmerno drenirana / Somewhat excessively drained - Voda hitro odteče iz tal. Navadno se gravitacijska voda zelo redko pojavlja ali je zelo globoko. Tla so grobe teksture in imajo visoko prepustnost za vodo (36 do < 360 mm hr~') ali so zelo plitva. W Dobro prepustna, optimalno vlažna / Well drained - Voda odteče iz tal brez težav, vendar ne hitro. Notranja prosta (gravitacijska) voda je navadno globoko do zelo globoko. Letno trajanje nima posebnosti. Vlažnost ne omejuje rasti korenin za značilna obdobja v večini rastnih dob. M Srednje dobro prepustna / Moderately well drained - Voda odteče iz tal nekoliko počasneje v nekaterih obdobjih v letu. Gravitacijska voda je navadno zmerno globoko in je lahko občasna (prehodna) ali stalna. V območju koreninjenja so tla mokra le kratek čas med vegetacijsko dobo, toda dovolj dolgo, daje prizadetih večina mezofitnih rastlin. Tla imajo zmerno nizko (0,36 mm hr ~ ) ali nižjo prepustnost za vodo od površine tal do globine 1 m ali občasno prejmejo veliko količino dežja ali oboje. I Nekoliko slabše (nepopolno) prepustna / Somewhat poorly drained - Tla so mokra v plitvih globinah v značilnih periodah med rastno sezono. Gravitacijska voda je ponavadi plitvo do zmerno globoko in prehodno ali stalno. Če tla niso umetno izsušena, je rast večine mezofitov opazno omejena. Navadno so tla slabo ali zelo slabo prepustna za vodo (<0,036 mm hr~') ali je visok nivo podtalnice ali prejmejo vodo s stranskim dotokom ali z dolgotrajnimi padavinami ali kombinacijo navedenih dejavnikov. P Slabo prepustna / Poorly drained — Tla so mokra v plitvi globini občasno med rastno sezono ali ostanejo mokra daljše obdobje. Gravitacijska voda se pojavlja plitvo do zelo plitvo in običajno ali stalno. Če tla niso umetno drenirana, večina mezofitov ne more rasti. Tla vseeno niso neprestano mokra pod orno globino. Ponavadi je nivo vode rezultat slabe oziroma zelo slabe prepustnosti za vodo (<0,036 mm hr"1) ali dolgotrajnega dežja ali kombinacije obeh dejavnikov. V Zelo slabo prepustna tla / Very poorly drained - Voda je na površju tal ali tik pod njim večino rastne sezone. Gravitacijska voda je zelo plitvo in dolgotrajno ali stalno prisotna. Če tla niso umetno osušena, večina mezofitov ne more rasti. Navadno tla zavzemajo depresijo ali raven teren. Če so padavine dolgotrajne ali izdatne, so tla lahko tudi nagnjena. MC Dostopnost vode za glavne drevesne vrste (ocena)! Availability of water to principa! tree species (estimate) 1. nezadostno / Insufficient 2. zadostno / Sufficient 3. čezmerno / Excessive O 2.9 NASIČENOST TAL Z VODO / INTERNAL DRAINAGE V opisih razredov drenažnosti kombinacija dveh značilnosti (obdobje, ko so tla nasičena z vodo ali zelo mokra ter hitrost gibanja vode skozi tla) ni dovolj, posebno kadar so padavine razporejene zelo sezonsko ali nepravilno. Zelo prepustni peski so lahko stalno ali sezonsko napojeni z vodo in neprepustne gline mogoče nikoli ne bodo nasičene z njo ali samo nekaj dni v letu. Podrobnejši opis drenažnih lastnosti lahko potemtakem omogoča razločevanje med obstoječimi (sedanjimi ali nedavnimi) vlažnostnimi razmerami ter med hitrostjo gibanja vode skozi tla, izraženo kot prepustnost ali hidravlična prevodnost (če jo merimo). Nasičenost. Obdobje, v katerem so tla blizu površja nasičena, lahko navedemo na temelju lokalnih informacij ali presoje znakov oglejevanja na profilu. Predlagani so naslednji opisi. Saturation. The period during which the soil near the surface is saturated should be indicated, based on the local information or judgment supplemented by gleying features in the profile. The following descriptions are proposed. W Nikoli nasičena / Never saturated R Reko nasičena (nekaj dni v posameznem letu) / Rarely saturated (a few days in some years) S Nasičena za kratka obdobja v večini let (do 30 dni) / Saturatedfor short periods in most years (up to 30 days) L Nasičena za dolga obdobja vsako leto / Saturated for long periods every year V Vedno nasičeno / Always saturated NK Neznano / Not known o 2.10 POVRSINSKI VODNI PRETOKI / EXTERNAL DRAINAGE Površinski vodni tokovi rastišča se nanašajo na njegovo lego v krajini in posledično na gibanje površinske vode, ki jo rastišče prejema ali oddaja. Predlagani so naslednji razredi za opis gibanja površinske vode, toda so lahko pozneje izpopolnjeni za lokalne potrebe. P Voda doteka na rastišče / Ponded (run-on site) N Voda niti ne priteka niti ne odteka / Neither receiving nor shedding water S Počasen odtok / Slow run-off IVI Zmerno hiter odtok / Moderately rapid run-off R Deroč odtok / Rapid run-off o 2.11 POPLAVA / FLOODING Poplave opišemo glede na njihovo pogostnost, trajanje in globino. Na večini rastišč je težko natančno oceniti poplave. Informacije lahko dobimo iz opisov prejšnjih poplav ali iz lokalnih povpraševanj, preiskovanj. Razredi pogostnosti in trajanja nakazujejo povprečno pojavljanje poplave. Pogostnost / Frequency N Ni / None B Na dve leti / Biennially D Dnevno / Daily F Enkrat na 2 do 4 leta / Once every 2-4 years W Tedensko / Weekly T Enkrat vsakih 5 do 10 let / Once every 5-10 years M Mesečno/ Monthly R Redko (manj kot lx na 10 let) / Rare (less than once in 10 years) A Letno/ Annually NK Neznano / Not known Trajanje / Duration Globina / Depth t Manj kot 1 dan / Less than 1 day 1 Zelo plitva / Very shallow 0 - 25 cm 2 1 - 15 dni / days 2 Plitva / Shallow 25 - 50 cm 3 15 - 30 dni / days 3 Zmerno globoka / Moderately deep 50 - 100 cm 4 30 - 90 dni/ days 4 Globoka / Deep 100 - 150 cm 5 90 - 180 dni / days 5 Zelo globoka / Very deep > 150 cm 6 180 - 360 dni / days 6 Nenehna / Continuous o 2.12 PODTALNA VODA / GROUNDWATER Navesti moramo globino podtalnice in oceno letnega nihanja njenega nivoja. Največjo višino podtalnice lahko določimo pri številnih talnih tipih glede na spremembe barve v talnem profilu (začetek pojavljanja peg, madežev, znakov oksidacijsko-redukcijskih procesov), vendar ne vedno. Predlagani globinski razredi za trenutni, najmanjši in največji nivo podtalnice so naslednji: Suggested depth classes for groundwater for present, minimum and maximum depth levels are: Globina / Depth N ni opaziti / Not observed V zelo plitvo / Very shallow 0 - 25 cm S plitvo t Shallow 25 - 50 cm M zmerno globoko / Moderately deep 50 - 100 cm D globoko / Deep 100- 150 cm E zelo globoko / Very deep >150 cm o 2.13 POVRSINSKA SKALOVITOST (SKALNATOST) / ROCK OUTCROPS Površinsko skalovitost opišemo z odstotnim deležem pokritosti površine, velikostjo posameznih izdankov (površinskih delov skal), razmiki med njimi in njihovo trdoto. Predlagani razredi za delež pokritosti površine in povprečne razdalje med izdanki (posameznim ali skupino) so: Recommended classes ofpercentage of surface cover and of average distance between rock outcrops (single or clusters) are: Razdalja med skalami / Distance Pokritost površine / Surface cover between rock outcrops N brez skal / None 0 % V zelo majhna / Very few 0 - 2 % 1 > 50 m F majhna/Few 2-5% 2 20-50 m C srednja / Common 5-15% 3 5 -20 m M precejšnja / Many 15 - 40 % 4 2 - 5 m A obilna /Abundant 40-80 % 5 <2 m D prevladujoča / Dominant > 80 % MP 2.14 KAMNITOST / COARSE SURF A CE FRA GMENTS Kamnitost, vključno s tisto, ki je delno prekrita, opišemo v odstotkih pokritega površja in velikosti delcev. Razredi nahajanja kamnitosti so enaki kot tisti za površinsko skalovitost. Classes of occurrence of coarse surface fragments are the same as those for rock outcrops: Pokritost površine / Surface cover Velikostni razredi / Size classes (indicating the greatest dimension) N brez kamenja / None 0 % F droban drobir / Fine gravel 0,2 - 0,6 cm V zelo majhna / Very few 0 - 2 % M debel drobir / Medium gravel 0,6 - 2,0 cm F majhna / Few 2 - 5 % C drobno kamenje / Coarse gravel 2 - 6 cm C srednja /Common 5-15% S debelo kamenje /Stones 6-20 cm M precejšnja / Many 15-40% B balvani / Boulders 20-60 cm A obilna /Abundant 40-80% L veliki balvani / Large boulders 60-200 cm D prevladujoča / Dominant > 80 % MP 2.15 EROZIJA / EROSION Erozijo lahko opišemo glede na agens prenosa - voda, veter, gibanje mas (plazovi in podobni pojavi). Opis naj vsebuje tudi odložišče prenesenega materiala. Glavne kategorije / Main categories. N Ni opaziti erozije / No evidence of erosion A Vetrna erozija ali odlaganje / Wind erosion or deposition W Vodna erozija ali naplavljanje / Water erosion - AM Vetrna erozija in odlaganje / Wind erosion and or deposition deposition WS Površinska erozija / Sheet erosion - AD Odlaganje vetra / Deposition by wind WR Brazdasta erozija / Rill erosion - AS Premikanje peska / Shifting sands WG Jarkasta erozija / Gully erosion - AZ Odlaganje soli/Salt deposition WT Erozija s predori / Tunnel erosion WD Vodni nanosi / Deposition by water NK Neznana / Not known phenomena WA Vodna in vetrna erozija / Water and wind M Gibanje mas (palzovi in podobni pojavi) / Mass movement erosion (landslides and similar) Oceni se delež površine, prizadete zaradi erozije in nanosa: The proportion of total area affected by erosion and deposition is estimated: Prizadeta površina / Affected area 0 0% 3 10-25% 1 0-5% 4 25-50% 2 5-10% 5 >50% Težko je opredeliti razrede stopnje erozije, ki so primerni za vse vrste tal, okolja in različne oblike erozije. Razredi so lahko definirani ali za vsak tip ali za kombinacijo erozije in odlaganja ter specifičnih razmer. Na primer: v primeru brazdaste in jarkaste erozije lahko posnamemo globino in razmik; pri površinski eroziji izgubo vrhnjega sloja tal, pri peščinah višino; pri nanesenem materialu debelino plasti. Predlagani so naslednji razredi za opis stopnje erozije: Stopnja erozije / Degree S Neznatna /Slight: nekaj vidnih poškodb na površinskih horizontih. Prvotne življenjske funkcije večinoma nepoškodovane. M Srednja/ Moderate: odstranitev površinskih horizontov, Prvotne življenjske funkcije delno poškodovane. V Visoka / Severe: površinski horizonti so v celoti odstranjeni in podpovršinski horizonti so izpostavljeni in odkriti. E Ekstremna / Extreme: precejšnje premeščanje globljih podpovršinskih slojev (erodirana krajina). Obdobje aktivnosti pospešene erozije ali odlaganja lahko opišemo tako: Aktivnost / Activity A aktivna sedaj / Active at present R aktivna v nedavni preteklosti (prejšnjih 50 - 100 let) / Active in recent past (previous 50- 100 years) 11 aktivna v zgodovini / Active in historical times N doba aktivnosti ni znana / Period of activity not known X pospešena in naravna erozija nista razvidni / Accelerated and natural erosion not distinguished MP 2.16 POVRSINSKA ZASKORJENOST 1 SURFACE SEALING Uporablja se za opis skorje, ki je nastala na površini tal, ko je bila zgornja plast tal izsušena. Taka skorja lahko ovira kalitev semena, zmanjša vpijanje vode in pospeši njen odtok. Trdnost (konsistenco) v suhem stanju in debelino skorje opišemo, kot je navedeno spodaj (definicije konsistence so navedene v podpoglavju 3.11): Debelina / Thickness Trdnost / Consistency N ni / None S malo trda / Slightly hard F tanka / Thin < 2 mm H trda 1 Hard M srednja / Medium 2-5 mm V zelo trda / Very hard C debela / Thick 5-20 mm E ekstremno trda / Extremely hard V zelo debela / Very thick > 20 mm MP 2.17 POVRSINSKE RAZPOKE / SURFACE CRACKS Površinske razpoke nastanejo ob izsušitvi na mnogih tleh z veliko vsebnostjo gline. Širino (povprečno ali povprečno in največjo širino) razpok in povprečni razmak med razpokami navedemo v centimetrih in metrih. V rabi so naslednji razredi: Following classes apply: Širina 1 Width [cm] Razmak / Distance between cracks |m| F ozke / Fine < 1 C zelo majhen / Very closely spaced < 0,2 M srednje / Medium 1-2 D majhen / Closely spaced 0,2 - 0,5 W široke 1 Wide 2-5 M srednji / Moderately widely spaced 0,5-2 V zelo široke / Very wide 5-10 W velik / Widely spaced 2-5 E ekstremno široke / Extremely wide >10 V zelo velik / Very widely spaced >5 MP 2.18 SOLI / SALTS Nahajališče površinskih soli lahko opišemo z deležem prekritosti površine, debelino nanosa ter z vrsto soli. The occurrence of surface salt may be described in terms of cover, appearance and type of salt. Površinski delež/ Cover [%] Debelina / thickness [mm] 0 ga ni / None 0-2 V tanka plast / Thin < 2 1 majhen! low 2-15 M srednja/ Medium 2-5 2 srednji / Moderate 15 - 40 C debela / Thick 5-20 3 visok / High 40-80 V zelo debela / Very thick > 20 4 prevladujoč / Dominam > 80 3 OPISI TALNIH HORIZONTOV / SOIL HORIZON DESCRIPTION V tem (tretjem) sklopu so predstavljeni parametri, ki vplivajo na nastanek talnih horizontov. Zaporedje je drugačno od tistega, kije predstavljeno v vodniku FAO (1990). Po pripravi in očiščenju talnega profila je predlagano naslednje zaporedje opisovanja: a) razmejitev in opis meja horizontov, b) fotografiranje tal na splošno in - posebne lastnosti - detajlno, c) določitev barve. d) od te točke naprej talni profil blago poškodujemo, ko opisujemo teksturo, skelet, strukturo, konsistenco, poroznost, novotvorbe, cementacijo, glinaste prevleke, e) sledi popis prekoreninjenosti in drugih bioloških aktivnosti in podatki o karbonatih, sadri in soleh, f) na končuje vsak horizont označen z enim ali več simboli, naberemo potrebne vzorce. M 3.1 MEJE HORIZONTOV / HORIZON BOUNDARY Lastnosti mej med talnimi plastmi ali horizonti lahko odražajo procese, ki so izoblikovali tla. V nekaterih primerih odražajo antropogeni vpliv. Meje horizontov so opredeljene z opisi njihove globine, razločnosti in oblike. M Oštevilčenje horizontov / Number Po določitvi meja horizontov je vsak horizont (v terenskem formularju) označen s črko "H" (iz "horizont") in z zaporedno arabsko številko: HI, H2, H3 itn. Čeprav se lahko simboli horizontov spremenijo zaradi novega podatka, se zaporedna številka horizonta pri nadaljnjem opisu talnega profila in vzorčenja nič več ne spremeni. Oštevilčevanje se začne na mejni ploskvi med zrakom in tlemi, ne glede na to, ali je mejna plast organski ali mineralni horizont (glej sliko 3). Op.: Iz slike 3 je razvidno, da so po tem vodniku organske plasti OL (opad), OF (fermentacijska plast) in OH (organska humusna plast) horizonti in da s črko H označujejo tudi histični (t. j. večinoma šotni) horizont!!! Če je v poznejši fazi nujna delitev horizonta, naj se prednostno razdeli tako, da se originalna številka ne spremeni, npr. H2 postane H2a in H2b. Če je najden nov horizont, npr., med H2 in H3 in je zelo različen od zgornjega in spodnjega horizonta, mu dodamo številko horizonta, kije še nismo uporabili. Vertikalno zaporedje postane npr.: Hl, H2, H10, H3. M Globina / Depth Za zgornjo in spodnjo globino plasti navedemo maks/min in za njeno debelino od - do, v cm. Primer: 20/25-40/45 cm Globina zgornje in spodnje meje vsakega horizonta je (praviloma) navedena tako, da je izmerjena od površine mineralnega dela tal. Če pa so tla pokrita z organskim(i) horizontom(i), ki je(so): a) merjen(i) od površine tal do litičnega ali paralitičnega stika debel(i) 10 cm ali več ali b) debel(i) 40 cm ali več (op.: to so definicije hističnega horizonta), tedaj se meri globina od površine organskega dela (pokrova) tal. Tako merimo pri histosolih (organskih tleh) globino (namesto višino) meja organskih horizontov. Če so organski horizonti preplitvi in ne ustrezajo navedenim zahtevam, jim izmerimo debelino (oz. višino, oz. negativno globino) od točke 0 (t. j. od površine mineralnega dela tal) navzgor (glej sliko 3). Globina je merjena navpično na nagib talnega profila. Večina mej horizontov se pojavlja v obliki debelejših prehodnih pasov, le pri manjšini so ostri prehodi. Če je potrebno, se povprečni globini doda razpon globin, na primer: 28 (25/31) cm - (do) 45 (39/51) cm. Opomba za klasifikacijo: pomembne globine meja so 10, 25, 50, 100 in 200 cm. Opomba za volumsko vzorčenje: praviloma so vnaprej določene globine vzorčenih plasti (0-5 cm, 5-10 cm; 10-20 cm; 20-40 cm, 40-60 cm, 60-80 cm) merjene z vrha mineralnega dela tal, pri zelo debelih organskih (foličnih, hističnih) horizontih pa z vrha humusnega organskega podhorizonta OH (oz. Oh). H1: A H2: E Depth 0-12 cm 12-20 cm H1; OL H2: OH H3: A H4: E n—i Depth 30-26 cm 0-12 cm 12-20 cm Depth H2: A H3: E 42-54 cm 54-62 cm Slika 3: Primeri, kako naj opišemo globino horizonta na terenu. Globine so pomembne za opis talnega profila in za vzorčenje. Za namen klasifikacije globino vedno merimo na površju vsakega horizonta, četudi je ta organski ali mineralni. Figure 3: The examples of appropriate field recording of horizon depth. These depths are important for the profile description and for the sampling. For classification purposes the depth always begins at the surface of any soil horizon irrespective of its being an organic or a mineral layer. M Razločnost in oblika meja / Distinctness and topography Razločnost meje je odvisna od debeline prehodnega pasu med sosednjima horizontoma. Topografija meje odraža njeno obliko. Razločnost / Distinctness A oster prehod / Abrupt C jasen / Clear G postopen/ Gradual D neizrazit/Diffuse 0-2 cm S ravna / Smooth 2 - 5 cm W valovita / Wavy 5 - 15 cm I žepasta / Irregular > 15 cm B pretrgana / Broken X zamotana / Complex Topografija / Topography skoraj ravna površina žepi so manj globoki kot široki žepi so bolj globoki kot široki prekinjena, pretrgana, lomljena M/O 3.2 FOTOGRAFSKI POSNETKI / PHOTOGRAPHIC RECORDINGS Kakovostne fotografije so pomembne za podatkovno bazo o tleh. Predvsem ne pozabimo na meter z dvobarvno centimetrsko skalo za merilo na vseh fotografijah. Uporabi orodij za določanje merila se izogibamo. Če je orodje, npr., lopata, jo lahko uporabimo tako, da dolžino lopate prikažemo v legendi fotografije. Kontrastom - delno senca, delno sonce - se na sliki za vsako ceno izognemo, tudi z uporabo dežnika za osenčenje talnega profila. Lahko se jim izognemo tudi tako, da uporabimo bliskavico fotoaparata. Če uporabljamo analogno kamero, uporabljajmo vedno enako vrsto filma. Če uporabljamo digitalno kamero, uporabimo resolucijo vsaj 5M točk. Fotografska podatkovna baza o tleh naj vključuje naslednje slike: O splošni posnetek, ki prikazuje geomorfologijo in rastlinstvo področja okoli talnega profila M fotografijo neposredne bližine talnega profila M talni profil po očiščenju in preden so horizonti zarisani na steni talnega profila O slika talnega profila potem, ko so horizonti rahlo označeni O talni profil z delno vidno strukturo na očiščeni površini O talni profil z označenimi mesti vzorčenja O organski horizonti od blizu o sekcije horizontov, npr. na globini, kjer smo vzorčili prostorninsko gostoto tal (BD = bulk density) o posebne zanimivosti M 3.3 BARVA TAL / SOIL COLOUR Barvo talne osnove (matriksa) vsakega horizonta opišemo v vlažnem in v suhem stanju s pomočjo Munselovega barvnega atlasa (Munsell soil color charts). Za potrebe klasifikacije in za določitev nekaterih horizontov je nujen tudi opis barve na odlomljenem, zdrobljenem in zmečkanem talnem materialu (glej Preglednico 4). Z vrednostmi in oznakami hue (npr. 7.5YR, Y = rumeno, R = rdeča) se določi prevladujoča spektralna barva (rdeča, rumena, zelena, modra, vijolična), z vrednostmi value med 1 (črna do temna) in 8 (svetla do bela) se določi svetlost ali temnost (svetlostna stopnja) barve, z vrednostmi chroma od 0 (bleda) do 8 (izrazita) pa se določi jakost barve. Če talna osnova horizonta nima prevladujoče barve, horizont opišemo kot raznobarven (lisast) in navedemo dve ali več barv. K barvnim oznakam naj bi po standardnem Munsellovem barvnem atlasu dodali tudi imena barv (npr.: 10YR3/4 = temna rumenkasto rjava). Pomembne diagnostične vrednosti hue, value in chroma v vlažnem stanju so: Hue od Nl do N8, 2.5Y, 5Y, 5G, 5B —> značilne za redukcijske procese oglejevanja Value 4 in 5 —» albični E-horizont, hidromorfhe lastnosti Value <3.5 in chroma<3.5 molični in umbrični A-horizont Chroma 1 in 2 hidromorfne lastnosti Chroma 2 ali manj —> črnozem Value 3.5 ali manj in chroma 1.5 ali manj —» pelični vertisoli Hue 7.5YR ali bolj rdeča in chroma >4 kromične lastnosti Hue bolj rdeča od 5YR, value <3.5 rodične lastnosti M/O 3.4 LISAVOST IN PEG AVOST / MOTTLING Lise in pege so drugačne barve od prevladujoče barve tal. Ponavadi nakazujejo, da so bila tla pod izmeničnim vplivom mokrih (redukcijskih) in suhih (oksidacijskih) razmer. Lahko so tudi rezultat preperevanja kamnin. Lisavost in pegavost opišemo z navedbo njihove pogostosti, velikosti, kontrasta, mej in barve. Dodatno lahko opišemo njihovo obliko, lego ali katero drugo lastnost. Opomba za razvrščanje tal po WRB: lise in pege so diagnostične za glejne (pri glejsolih), psevdoglejne (pri planosolih in stagnosolih) in (pri kriosolih) za oksimorfne lastnosti. M Barva / Colour Ponavadi je dovolj, če njihovo barvo opišemo s splošnimi izrazi, skladno z Munsellovim barvnim atlasom (Munsell soil color charts). M Površinski delež / Abundance Pogostnost (abundanco) navedemo v točnih vrednostih (v %) ali z razredi, ki ponazarjajo delež lisaste / pegaste površine: N brez /None 0% C srednja /Common 5-15% V zelo majhna / Very few 0-2% M velika /Many 15-40% F majhna 1 Few 2-5% A obilna /Abundant >40% Če je delež lis tolikšen, da razlikovanje med barvo osnove (matrixa) in lis ni mogoče, prevladujočo barvo opišemo kot barvo talnega matriksa. O Velikost / Size Lahko navedemo povprečni premer opazovanih lis / peg (v mm). Za prikaz približnih premerov posameznih lis so v rabi naslednji velikostni razredi: The following classes are used to indicate the approximate diameters of individual mottles. V zelo drobne / Very fine < 2 mm M srednje / Medium 6-20 mm F drobne / Fine 2-6 mm C velike / Coarse > 20 mm O Kontrast / Contrast Barvni kontrast med lisami in matriksom opišemo kot: F šibek /Faint: lisavost je opazna samo z podrobnim ogledom. Barva lis in osnove je enaka, D jasen, razločen / Distinct: četudi ni izrazit, so lise vidne brez težav. Barvni spekter hue in vrednosti tonov value in chroma matriksa lahko razločimo od vrednosti lis. Lahko varira za 2,5 enoti v barvnem spektru ali za nekaj enot v value in chroma, P izrazit, odlično viden /Prominent: lise so očitne. Barvni spekter hue in/ali vrednosti tonov value in/ali chroma matriksa in lis je/so si, posamezno ali v povezavi, nekaj enot narazen. O Meje / Boundary Meje med lisami in matriksom so opisane z debelino prehodne cone. The boundary between mottle and matrix is described according to the thickness of the transition zone. S ostra / Sharp < 0,5mm C jasna I Clear 0,5-2 mm D široka /Diffuse > 2 mm MP 3.5 REDOKS POTENCIAL TAL IN SPREMINJANJE REDUKCIJSKIH LASTNOSTI TAL 1 SOIL REDOX POTENTIAL AND REDUCTOMORPHIC PROPERTIES Redoks potencial tal označuje zračne razmere in dostopnost nekaterih hranil v tleh. WRB ga uporablja za razvrščanje redoksimorfnih tal. Vrednosti rH < 19 so diagnostične za glejne in psevdoglejne lastnosti. S to terensko metodo določamo glejsole, planosole ter oglejene in stagnične podenote drugih referenčnih grup. Za razvrščanje tal po sistemu WRB je na terenu mogoče uporabiti naslednje postopke: • ali test redukcijskih razmer ali merjenje rH (z elektrometričnim merjenjem Eh v talni raztopini) ali • test vsebnosti Fe2+ ionov s škropljenjem sveže izpostavljene površine z 0,2 % (M/V) a,a dipiridsko raztopino v 10 % (V/V) raztopini acetne kisline. Pri testu ob prisotnosti Fe2* ionov nastane očitna rdečkasto-oranžna barva. Pozor, kemijski pripravki so rahlo toksični, • in opis prisotnosti oksidaeijskih in/ali redukcijskih lis in peg (glej poglavje 3.5). Opomba: glejne lise opišemo čim hitreje, kot je mogoče potem, ko je profil pripravljen, lahko tudi že med kopanjem profila, zaradi hitre oksidacije določenih mineralov. Predhodno opisani terenski preizkusi lahko do določene stopnje bolj ponazorijo dejanske redukcijske razmere v času terenskega dela kot splošno stanje tal. Zaradi enakega razloga je v primerih glejnih tal zelo priporočljiva še posebna pozornost na: • korenine (prisotnost/odsotnost) • podtalno vodo (pokazatelje nihanja ali območja trajne podtalnice itn.) OL 3.6 TEKSTURA FINIH TALNIH DELCEV / TEXTURE OF THE FINE-EARTH FRACTION Terenska ocena teksturnih razredov / Field estimate of textural classes Na terenu teksturne razrede ocenimo po občutku. Zato morajo biti talni vzorci vlažni (čim bolj, vendar ne toliko, da presežejo poljsko kapaciteto tal). Delce, večje od 2 mm (skelet), odstranimo. Glina C Umazani prsti, je lepljiva, mazava, lahko jo oblikujemo (npr. v tanek svaljek), je gosta, zelo plastična, razmazana površina je gladka. Melj Si Prsti umazani, nelepljiv, na občutek mokast (kot smukec). Pesek S Ga ne moremo oblikovati, ne umaže prstov, po občutku je zrnat. Ker praviloma talnim vzorcem določamo teksturo z natančnejšimi laboratorijskimi metodami, prstni poizkus služi predvsem za kontrolo podatkov. Opomba za razvrščanje tal Pomembne diagnostične lastnosti, ki izhajajo iz teksture tal, so: - ilovnato-peščena ali bolj groba tekstura najmanj do -» arenosol globine 100 cm - ilovnato-peščena ali bolj groba tekstura v globini več —» arenična podenota kot 50 cm - 40 % ali več melja v več kot 30 cm debelem horizontu —> siltična (meljasta) podenota znotraj globine 100 cm - 30 % ali več gline (ki se krči - nabreka) v več kot 25 vertična podenota, vertisol cm debeli plasti znotraj globine 100 cm M/O 3.7 SKELETNI DELCI / ROCK FRAGMENTS Prisotnost skeletnih delcev vpliva na prehranske razmere, prepustnost tal, rabo in gospodarjenje s tlemi. Odraža tudi izvor in stopnjo razvoja tal. Velike delce (> 2 mm) opišemo glede na pogostnost, velikost, obliko, stanje glede preperelosti in izvor delcev. Pogostnostni razredi se ujemajo s tistimi za kamenitost in za mineralne grude (nodule). MP Prostorninski delež / Abundance Ocenimo prostorninski delež skeleta. Za pomoč pri ocenjevanju glej Sliko 4. By volume, for estimation see Figure 4. N brez I None 0% C srednja / Common 5-15% V zelo majhna / Very few 0-2% M velika / Many 15-40% F majhna / Few 2 - 5 % A obilna / Abundant 40 - 80 % D prevladujoča / Dominant > 80 % Opomba za razvrščanje tal: Pomembne diagnostične lastnosti, ki izhajajo iz abundance skeletnih delcev Manj kot 10 % prostorninski delež finih talnih delcev do gl. 75 cm —> leptosol 40 - 80 % prostorninski delež skeleta: do globine 100 cm -> skeletična podenota v globinah od 50 do 100 cm —> endoskeletična v globinah od 20 do 50 cm —> episkeletična Več kot 80 % prostorninski delež skeleta —» hiperskeletična |fi* a m EHE p 40 % 1 (R ■BSJ Slika 4: Skice za oceno deležev skeleta in lis / peg Figure 4: Charts for estimating proportions of coarse fragments and mottles Velikosti skeletnih delcev / Size of rock fragments Koda Razred Kombinacije razredov F droban drobir 0,2- 0,6 cm FM droban do debel drobir IVI debel drobir 0,6- 2,0 cm MC debel drobir in drobno kamenje C drobno kamenje 2 -6 cm CS drobno do debelo kamenje s debelo kamenje 6- -20 cm SB debelo kamenje in balvani B balvani 20- -60 cm BL balvani in veliki balvani L veliki balvani 60- 200 cm F-C droban drobir do drobno kamenje Code Class Combination of classes (examples) F Fine gravel 0,2- 0,6 cm FM Fine and medium gravel M Medium gravel 0,6- 2,0 cm MC Medium and coarse gravel C Coarse gravel 2 -6 cm CS Coarse gravel and stones S Stones 6- -20 cm SB Stones and boulders B Boulders 20- -60 cm BL Boulders and large boulders L Large boulders 60- 200 cm F-C Fine to coarse gravel Oblika skeletnih delcev / Shape of rock fragments Obliko lahko opišemo kot / The shape may be described as: F ploščat / Flat S A oglat / Angular R ovalen / Sub—rounded okrogel / Rounded Dodatno pa še: O ostrorob (grušč), T toporob (prod) Stanje razpadlosti skeletnih delcev / State of rock fragments weathering F Sveži ali rahlo prepereli / Fresh or slightly weathered: delci kažejo majhno preperevanje ali nobenih znakov. W Prepereli / Weathered: delno preperevanje je nakazano z razbarvanjem in izgubo kristalne oblike v zunanjem delu delca, medtem ko je sredina (jedro) večinoma relativno sveže: fragmenti so nekoliko zgubili na svoji trdnosti. S Zelo prepereli / Strongly weathered: večina, razen najodpornejših mineralov, je zelo _razbarvanih in vsepovsod spremenjenih; delci se razdrobijo pod pritiskom roke._ Izvor skeletnih delcev / Nature of rock fragments Izvor skeletnih delcev opišemo z enakimi izrazi kot za matično podlago (poglavje 2.5). Za primarne mineralne delce lahko uporabljamo druge oznake, npr.: QU kremen / Quartz MI sljuda/Mca Deli posameznih preperelih mineralov (npr. luskice sljude) so lahko manjši od 2 mm v premeru. Nič zato, vseeno jih ne upoštevamo kot skelet. Če so prisotni v znatni količini, take delce posebej omenimo v opisu! 3.8 VONJ TAL / SOIL ODOUR (SCHOENBERG et al. 2002) Opišemo prisotnost vsakega močnega (ostrega) vonja talnega horizonta. Vrsta von ja / Odour - kind Merilo / Criteria N brez / None Ne zaznamo vonja. P petrokemičen / Prisotnost plinastih ali tekočih ogljikovodikov, olj, kreozota Petrochemical (katrana) itn. S žveplast / Sulphurous Prisotnost H2S (žveplovodik: smrdi po pokvarjenih jajcih), ponavadi je povezan z zelo reduciranimi tlemi, ki vsebujejo žveplene sestavine. MP 3.9 ANDICNE TVARINE / ANDIC MATERIAL Tla, nastala iz mladih vulkanskih materialov, imajo pogosto andične lastnosti: volumno gostoto 0,9 kg/dm3 ali manj in < 10 % gline z lepljivo konsistenco (Ki jo povzroči alofan in/ali ferihidrit). Površinski horizonti z andičnimi lastnostmi so navadno črni, zaradi spajanja alofana s humumusnimi snovmi ali zaradi humumusnih snovi, ki so imobilizirane zaradi aluminija. Andični materiali lahko izkazujejo thiksotropijo, tako da se pod pritiskom ali drgnjenjem spremenijo iz plastično trdnega v utekočinjeno stanje in nazaj v trdno stanje. Če tla vsebujejo andični material, na terenu zabeležimo, ali so tla thiksotropična (»se spremenijo na dotik«) ali ne in če je volumenska (navidezna) gostota izjemno nizka (< 1,0 g/cm5). Test thiksotropije: noževo rezilo porinemo v tla. Če nož naglo izpulimo, bo umazan le od blatne vode, če pa ga pritisnemo v tla in počasi izvlečemo, se na rezilo prilepi velika masa tal. M/O 3.10 STRUKTURA TAL I SOIL STRUCTURE Struktura tal se nanaša na naravno združevanje talnih delcev v ločene talne enote (peds). Strukturni agregati so ločeni med seboj s porami ali praznimi prostori. Najbolje je, da opišemo strukturo tal, ko so tla suha ali rahlo vlažna. V vlažnih ali mokrih razmerah je priporočljivo, da opišemo strukturo tal pozneje, ko se tla osušijo. Za opis strukture tal raje vzamemo iz profila veliko grudo tal, po potrebi iz različnih delov horizonta, kot da bi opazovali strukturo tal in situ. Strukturo tal opišemo z izraženostjo, velikostjo in tipom strukturnih agregatov. Ko talni horizont vsebuje strukturne agregate več kot ene izraženosti, velikosti in vrste, različne vrste agregatov opišemo ločeno in navedemo njihovo razmerje. Izraženost / Grade Pri opisu izraženosti ali stopnje razvitosti strukture tal najprej razvrstimo tla v strukturna (s strukturnimi agregati) ali v skupino brez strukturnih skupkov. Tla brez strukturnih skupkov delimo v brezstrukturna (oz. individualna, iz posameznih zrn oz. primarnih delcev) in v nestrukturna (iz masivnega materiala). Brezstrukturna (iz nevezanega materiala - SG) so sipke ali zelo drobljive konsistence in na prelomu vsebujejo več kot 50 % nepovezanih mineralnih delcev, npr. pesek. Tla z masivno strukturo (MA) so ponavadi močnejše (goste do zbite) konsistence in na prelomu bolj koherentna (npr. vlažna, težka glinasta tla). Masivna tla nadalje definiramo s konsistenco (glej poglavje 3.13). Izraženost / Grade oz. stopnja razvitosti strukture tal je opredeljena kot: WE šibka Strukturni agregati so na profilu komaj opazni, njihove površine so le slabo Weak oblikovane. Ko talno grudo nežno zdrobimo, razpade v mešanico nekaj celih skupkov, mnogo razlomljenih agregatov, prevladuje material brez skupkov. Površina skupkov se le nekoliko razlikuje od njihove notranjosti. MO srednja Strukturni agregati so opazni, njihove površine so jasno izražene. Ko grudo Moderate zdrobimo, talni material razpade v mešanico številnih nepoškodovanih agregatov, nekaj razlomljenih agregatov in nekoliko materiala brez oblike agregata. Površina skupkov se večinoma dobro razlikuje od njihove notranjosti. ST močna Agregatni skupki so jasno vidni, njihove površine so izrazito oblikovane. Ko grudo Strong zdrobimo, talni material večinoma razpade na nepoškodovane agregate. Ponavadi se površina agregatov jasno razlikuje od njihove notranjosti. Lahko oblikujemo tudi kombinirane razrede, npr: Combined classes: WM: šibka do srednja / Weak to moderate MS: srednja do močna / Moderate to strong M Tipi strukture / Type Naravni tipi strukture (oz. oblike strukturnih agregatov) so naslednji: poliedrična Skupki so kockaste ali poliedrične oblike, skoraj enako veliki v vseh treh velikostih. Imajo ravne ali rahlo Blocky zaobljene površine, ki odražajo površine sosednjih agregatov. Priporočljiva je razdelitev na: ostrorobe poliedrične skupke s pretežno ravnimi površinami, ki se križajo pod relativno ostrimi koti, in na subpoliedrične z zaobljenimi robovi in ploskvami, zrnčasta Sferoidi (elipsoidi, paoble) ali poliedri, ki imajo ukrivljene ali nepravilne površine, ki niso oblikovane po Granular površinah sosednjih agregatov. listnata Ravni in tanki (razviti v obeh horizontalnih oseh, z omejeno vertikalo). Ponavadi so lističi postavljeni Platy horizontalno in se večinoma prekrivajo. prizmatična Vertikalna osje daljša kot horizontalni osi. Vertikalni videz jih dobro določa, imajo ravne ali rahlo zaobljene Prismatic površine, ki odražajo površine sosednjih agregatov. Stranice se normalno križajo v relativno ostrih kotih. Prizmatične strukture z zaobljenimi vrhovi razlikujemo kot stebričaste. kamninska Kamninska struktura vključuje fino stratifikacijo nelitične usedline in psevdomorfe preperelih mineralov, ki so Rock structure ohranili svojo lego v odnosu med seboj in do ncpreperelih mineralov v saprolitu. klinasta Eliptične, notranje čvrste leče, ki se zaključujejo v ostrih kotih, obdane z gladkimi površinami. Niso omejene Wedge-shaped na vertične (glinene) materiale. mrvičasta Mrvice, ki so praviloma precej porozne, so v glavnem nastale zaradi umetnih motenj, npr. obdelovanja zemlje. Crumbs Če želimo, lahko razločimo posebne primere ali kombinacije strukture, ki so podrazdelitev osnovnih struktur. Predlagani so naslednji razredi: If required, special cases or combinations of structures which are subdivisions of the basic structures may be distinguished. The following codes are recommended: SG individualna (brezstrukturna) / Single grain CO stebričasta / Columnar MA masivna (nestrukturna) / Massive PR prizmatična / Prismatic PM porozno masivna / Porous massive WE klinasta / Wedge-shaped BL poliedrična / Blocky PL lističasta / Platy AB ostrorobapoliedrična/Angular blocky GR zrnčasta/Granular SB subpoliedrična / Subangular blocky CRM mrvičasta / Crumbly Če je prisotna drugotna (sekundarna) struktura, opišemo njeno razmerje do prvotne (primarne) strukture. Lahko sta prisotni obe, prvotna in drugotna struktura (na primer stebričasta in prizmatična struktura); prvotna struktura se lahko poruši v sekundarno strukturo (na primer prizmatična struktura v poliedrično ali kockasto); prvotna struktura se lahko spoji v drugotno strukturo (na primer lističasta v prizmatično). To označimo kot: If a second structure is present, its relation to the first structure is described: CO + PR Obe strukturi sta prisotni. / Both structures present. PR -» AB Primarna je razpadla v sekundarno. / Primary structure breaking into secondary one. PL / PR Ena struktura se je spojila v drugo. / One structure merging into the other. o KONSISTENCA / CONSISTENCE Konsistenca (odpornost tal proti preoblikovanju) se nanaša na stopnjo kohezijskih in adhezijskih sil v tleh - na krhkost, plastičnost, lepljivost in odpornost proti stiskanju. Odvisna je predvsem od količine in tipa gline, organske snovi ter vsebnosti vlage v tleh. Za referenčni opis je potrebna konsistenca v suhem, vlažnem in (za določitev lepljivosti in plastičnosti) mokrem stanju. Če je potrebno, opišemo tudi thixotropijo (ali "se spremene na dotik" - glej poglavje 3.9). Za običajen opis zadostuje opis konsistence v naravnih vlažnostnih razmerah. Mokro in vlažno konsistenco lahko vedno opišemo - če so tla suha, dodamo vzorcu tal vodo. o Konsistenca suhih tal / Consistence when dry Določimo jo z drobljenjem zračno-suhih tal v roki / It is determined by breaking the air-dried soil in the hand: LO rahla / Loose: tla so nepovezana, sipka SO mehka / Soft: zelo slabo povezana in krhka; razdrobijo se v prah ali posamezne mrvice že pod zelo rahlim pritiskom SHA malo trda / Slightly hard: slabo odporna proti pritisku: lahko lomljiva med palcem in kazalcem HA trda / Hard: zmerno odporna proti pritisku, lahko jih razdrobimo v roki, vendar ne med palcem in kazalcem (ampak pri nekoliko močnejšem stisku) VHA zelo trda / Very hard: zelo odporna proti pritisku, z rokami jih drobimo s težavo EHA ekstremno trda / Extremely hard: ekstremno odporna proti pritisku, ne moremo jih zdrobiti z rokami Dodatne kode, ki so včasih potrebne za razločevanje med dvema horizontoma ali plastema, so: / Additional codes, occasionally needed to distinguish between two horizons or layers, are\ SSH mehka do malo trda / Soft to slightly hard SHH malo trda do trda / Slightly hard to hard HVH trda do zelo trda / Hard to very hard o Konsistenca vlažnih tal / Consistence when moist Določimo jo s stiskanjem in drobljenjem vlažnega talnega materiala: LO rahla / Loose: nepovezan talni material VFR zelo drobljiva / Very friable: talni material se drobi že pod zelo nežnim pritiskom, toda pri ponovnem stisku se znova sprime FR drobljiva / Friable: talni material razpade že pod rahlim pritiskom med palcem in kazalcem in se sprime, če ga ponovno stisnemo skupaj. FI Trdna / Firm: talni material se zdrobi pod zmernim pritiskom med palcem in kazalcem, toda jasno je čutiti odpor VFI zelo trdna / Very firm: talni material se drobi le pod močnim pritiskom; med palcem in kazalcem jih komaj lahko zdrobimo EFI ekstremno trdna / Extremely firm: talni material se drobi samo pod zelo močnim pritiskom, ne moremo jih zdrobiti med palcem in kazalcem Dodatne kode so: / Additional codes are: VFF zelo drobljive do drobljive / Very friable to friable FRF drobljive do trdne / Friable to firm FVF trdne do zelo trdne / Firm to very firm o Konsistenca mokrih tal / Consistence when wet Lepljivost je odvisna od vsebnosti vode in od stopnje, do katere je talna struktura porušena. Mokro konsistenco opišemo z opisom lepljivosti in plastičnosti. Ocenjujemo jo pod standardnimi pogoji v vzorcu tal, v katerem je struktura popolnoma uničena in ki vsebuje dovolj vode, da se ustvari čim večja lepljivost. Lepljivost je kakovost adhezijskih sil tal na preostale predmete, ocenjena z opazovanjem njihove adherence, kojih stisnemo med palcem in kazalcem. Stickiness is the quality of adhesion of the soil to other objects, assessed by noting its adherence when pressed between thumb andfinger. NST Nelepljiva / Non sticky: po sprostitvi stiska na palcu in kazalcu ne ostane praktično nič talne mase. SST Slabo lepljiva / Slightly sticky, po stisku se prilepijo tla na palec in kazalec, toda ko ju razpremo, ostane eden od njiju precej čist. ST Lepljiva / Sticky, tla se primejo obeh prstov in bolj teže, da se raztezajo in raztrgajo, kot da popustijo. VST Zelo lepljivo / Very sticky, tla se zelo primejo obeh prstov in se nedvomno raztegnejo, ko prsta ločimo. Dodatne kode so: / Additional codes are\ SSS rahlo lepljiv do lepljiv 1 Slightly sticky to SVS lepljiv do zelo lepljiv / Sticky to very sticky sticky Plastičnost je sposobnost talnega materiala, da pod pritiskom postopno spremeni obliko in zadrži dano obliko po odstranitvi pritiska. Določimo jo s svaljkanjem tal v žico premera 3 mm, ki jo nato zvijamo. Plasticity is the ability of soil material to change shape continuously under stress and to retain the given shape on removal of stress. It is determined by rolling the soil into a wire about 3 mm in diameter, then bending the wire. NPL Neplastična / Non plastic: dolg, tanek svaljek v obliki žice noče nastati. SPL Slabo plastična / Slightly plastic: svaljek oblikujemo v žico, vendar se ob upogibu takoj prelomi: tla se deformirajo pri zelo majhni sili. PL Plastična / Plastic: žico naredimo, vendar se prelomi, če jo zvijemo v obroč; potrebna je rahla do zmerna obremenitev, da deformiramo talno maso. VPL Zelo plastična / Very plastic: svaljek v obliki žice lahko oblikujemo in zvijemo v obroč: potrebna je močna sila za preoblikovanje tal. Dodatne kode so / Additional codes are: SPP slabo plastično do plastično / Slightly plastic to plastic PVP plastično do zelo plastično / Plastic to very plastic M 3.12 POROZNOST / POROSITY "Prostori" v tleh (kijih ne zavzemajo trdni talni delci) so odvisni od razporeditve primarnih sestavin in skupkov tal, korenin, rovov živali in drugih procesov, ki vplivajo na nastanek tal, kot so nastajanje razpok, premeščanje in izpiranje. Izraz »talni prostor« zajema vse z zrakom in/ali vodo napolnjene prostore v tleh; izraz pore se ponavadi uporablja bolj omejeno in ne vključuje razpok in brazd. Zaradi številnih razlogov bo kvalitativno opisovanje poroznosti zadostovalo. Za verodostojno opisovanje talnega prostora opišemo tip (mehurjaste, cevaste, neenotnih oblik), velikost (v mm) in pogostost; lahko opišemo tudi povezanost (nepovezane, z zoženimi povezavami, dobro povezane) in usmerjenost (vertikalna, horizontalna, poševna, naključna) por. Poroznost je indikator celotnega volumna »talnih prostorov«, vidna je z ročno lupo (10 x), ocenjena na površino in opisana kot odstotni delež površine, ki jo zavzemajo pore. M Delež oz. pogostost por / Abundance 1 zelo nizek / Very low < 2 % 2 nizek / Low 2-5 °/< 3 srednji / Medium 5 - 15 1 4 visok / High 15-40' 5 zelo visok / Very high > 40 % M/O PREVLEKE / CUTANIC FEATURES To poglavje opisuje značilnosti prevlek iz izprane gline ter prevlek drugačne sestave, kot so kalcijev karbonat, mangan, organska snov, melj; sprememb (reorientacij), kot so zglajene in stisnjene površine in koncentracije (konkrecije, izločki), ki so spojene s površinami, toda se pojavljajo kot pege, madeži na ozadju (matrici) (t. i. podkožne prevleke). Vse naštete pojave opišemo glede na njihovo pogostost, kontrast, izvor in lokacijo. Delež oz. pogostost prevlek/ Abundance Pri prevlekah ocenimo, kolikšen delež površin talnih agregatov, kamenja ali por je prevlečenih z njimi. Podobno ocenimo, kolikšen delež talne plasti zavzemajo lamele. brez / None zelo malo / Very few malo / Few srednje / Common 0% 0 - 2 % 2 - 5 % 5-15% M mnogo / Many 15-40 % A obilo / Abundant 40 - 80 % D prevladujejo / Dominant > 80 % Kontrast / Contrast medel Površina prevleke kaže majhno razliko s sosednjo površino. Drobna peščena Faint zrna so v prevleki dobro vidna. Lamele so tanjše od 2 mm. razločen Površina prevlek je razločno bolj gladka ali drugačne barve v primerjavi s Distinct sosednjo površino. Drobna peščena zrna so obdana s prevleko, toda njihovi obrisi so še vidni. Debelina prevlek je od 2 do 5 mm. izrazit Površina prevlek se zelo razlikuje od gladkosti ali barve preostale površine. Prominent Obrisi drobnih zrnc peska niso vidni. Prevleke so debele več kot 5 mm. M Izvor / Nature (type) Izvor prevlek lahko opišemo (SCHOENBERG et al 2002) kot: peskaste prevleke svetleče se površine (kot pri nitičnih lastnostih) kremen, opal zglajene površine - pretežno razdeljene zglajene površine - nerazdeljene zglajene površine - delno razdeljene meljaste prevleke organska snov PF C CC CH CS GB JA MN pritisnjene površine glina kalcijev karbonat glina in humus glina in železovi oksidi gibbsit (A1203 ■ 3H20) jarosit (K2Fe6(S04) • (OH) 12) manganov oksid SA SF SL SI SN SP ST OR The nature of coatings may be described as: PF Pressure faces SA Sand coatings C Clay SF Shiny faces (as in nitic properties) CC Calcium carbonate SL Silica (opal) CH Clay and humus SI Slickensides, predominantly intersecting CS Clay and iron oxides SN Slickensides, non-intersecting GB Gibbsite SP Slickensides, partly intersecting JA Jarosite ST Sill coatings MN Manganese oxide OR Organic M Lokacija / Location Navedemo lokacijo prevlek. Za stisnjene in zglajene površine ne navedemo lokacije, ker so po definiciji locirane na površini strukturnih agregatov (skupkov). BR mostovi med peščenimi zrni P skupki CF grobi delci PH horizontalni skupki LA lamele (glinasti trakovi) PV vertikalni skupki NS ni značilne lokacije VO talni prostori (pore, razpoke ...) BR Bridges between sand grains P Ped faces CF Coarse fragments PH Horizontal ped faces LA Lamellae (clay bands) PV Vertical ped faces NS No specific location VO Voids M/O 3.14 CEMENTACIJA IN ZBITOST / CEMENTATION AND COMPACTION Pojavljanje cementacije ali zbitosti v obliki otrdele plasti ali drugače opišemo glede na njihovo kontinuiteto, strukturo, vrsto in stopnjo. Kompaktni materiali imajo v vlažnem stanju trdno ali močnejšo konsistenco in tesno nagnetene delce. Cementiran material ne razpade, če je eno uro potopljen v vodi. M Kontinuiteta / Continuity B Razdrobljena / Broken: plast je manj kot 50 % cementirana ali zbita in se pojavlja neredno. D Pretrgana / Discontinuous: plast je 50 - 90 % cementirana ali zbita in se redno pojavlja. C Neprekinjena / Continuous: plast je več kot 90 % cementirana ali zbita in rahlo _nalomljena, razpokana._ Struktura / Structure Strukturo (ali zgradbo) cementiranih ali zgoščenih plasti lahko opišemo kot: brez / None: masivna, brez prepoznavne orientacije ploščata / Platy: cementirani ali zgoščeni deli so ploščastih oblik in bolj ali manj horizontalno usmerjeni mehurjasta Vesicular /: plast vsebuje veliko talnih prostorov enakih velikosti, ki so lahko napolnjeni z necementnim materialom pizolitična / Pisolithic: plast je sestavljena iz s cementiranih, okroglastih nodulov (grud) nodulna / Nodular: plast je sestavljena iz s cementiranih nodulov ali konkrecij nepravilnih oblik M Vrsta (tip)/Nature (type) Vrsto povzročitelja cementacije ali dejavnika zgoščevanja opišemo / The cementing agent or compacting activity is described: K karbonati / Carbonates GY sadra / Gypsum Q kremen / Silica C glina / Clay F železovi oksidi / Iron oxides P oranje / Ploughing FM železovo-manganovi oksidi / Iron-manganese oxides O drugo / Others FO železovo-organska snov / Iron-organic matter NK neznan / Not known OL Stopnja / Degree W Ne cementirano in ne zgoščeno / Non-cemented and non-compacted: ni opaziti ne cementacije ne kompaktnosti (vzorec se v vodi razpusti). Zgoščeno, toda ne cementirano / Compacted but non-cemented: kompaktna masa je trša ali bolj lomljiva kot druga primerljiva masa tal (v vodi se razpusti). Slabo cementirana / Weakly cemented: cementna masa je lomljiva in trda, vendar jo M Zmerno cementirana / Moderately cemented: cementirane mase ne moremo zdrobiti v roki, toda je pretrgana (manj kot 90 % talne mase). C Cementirana / Cemented: cementirane mase ne moremo zdrobiti v roki inje neprekinjena (več kot 90 % talne mase). M/O 3.15 NODULI / NODULES Mineralne izločine (noduli) obsegajo veliko raznolikost sekundarnih koncentracij. Znani so postopni prehodi z lisami. Nodule opišemo glede na njihovo pogostost, vrsto, velikost, obliko, trdoto, izvor in barvo, navedemo tudi njihovo prisotnost znotraj talnega horizonta. M Volumenski delež / Abundance (by volume) N brez / None V zelo malo / Very few F malo / Few C povprečno / Common 0% M 0 - 2 % A 2 - 5 % D 5-15 mnogo / Many 15 - 40 % obilno /Abundant 40 - 80 % prevladujoče /Dominan > 80 % Vrsta / Kind kristal / Crystal konkrecija / Concretion: izločeno telo s koncentrično notranjo strukturo, ponavadi cementirano mehka izločina / Soft segregation: od okolne talne mase se razlikuje v barvi in sestavi, toda ni lahko izločljivo kot konkrecija noduli / Nodule: izločeno telo brez notranje organiziranosti ostanki matične podlage / Residual rock fragment: izločena telesa še vedno kažejo kamninsko strukturo Velikost in oblika / Size and shape Velikost / Size V zelo drobni / Very fine F drobni / Fine M srednje veliki / Medium C grobi / Coarse Oblika / Shape < 2 mm R zaobljeni / Rounded (spherical) 2-6 mm E stegnjenj / Elongate 6 - 20 mm F ploščati / Flat > 20 mm I nepravilne oblike / Irregular A oglati / Angular Trdota / Hardness H trdi / Hard: jih ne moremo zdrobiti v roki S mehki / Soft: lahko jih zdrobimo med palcem in kazalcem B oboji / Both: mehki in trdi M Izvor / Nature Nodule opišemo glede na snovni izvor njihove sestave ali nasičenosti. Primeri: Nodules are described according to their composition or impregnating substance. Examples: K karbonati / Carbonates S žveplo / Sulphur KQ karbonati—silikati / Carbonates-silica Q kremen / Silica C glina / Clay F železovi oksidi / Iron oxides CS oksidi gline / Clay-oxides FM Železovo-manganovi oksidi / Iron-manganese oxides GY sadra / Gypsum M manganovi oksidi / Manganese oxides SA sol t Salt NK neznan / Not known Barva / Colour Splošna imena barv so ponavadi zadostna za opis nodulov, podobno kot za opis lisavosti: General colour names are usually sufficient to describe nodules, in the same way as mottles: WH bela / White RY rdečkasto rumena / Reddish yellow RE rdeča / Red GE zelena / Green YR rumeno rdeča / Yellowish red GR siva / Grey BR rjava / Brown BU modra / Blue RB rdeče rjava / Reddish brown BB modrikasto črna / Bluish-black YB rumeno rjava / Yellowish BL črna / Black brown YE rumena / Yellow M 3.16 KORENINE / ROOTS Prisotnost/odsotnost je najbolj bistven podatek, ki ga opišemo. Če je prisotna nenadna sprememba v količini ali/in velikosti korenin, je zelo pomembno, da ugotovimo, zakaj. Morebitni dejavniki, ki omejujejo korenine, so: zgostitev (preveri volumensko gostoto tal), cementacija, pretrgan sistem por itn. Pomemben je kakovostni opis velikosti in pogostosti korenin. Včasih je koristno, da opišemo dodatne informacije, kot so nenadne spremembe v usmerjenosti korenin. Pogostost korenin lahko primerjamo samo znotraj velikostnega razreda. Pogostost tankih in zelo tankih korenin opišemo tako kot prazne prostore, izraženo v številu korenin na kvadratni decimeter. M Velikost (premer) / Size (diameter) VF zelo tanke / Very fine F tanke / Fine M srednje / Medium C grobe / Coarse < 0,5 mm Dodatne oznake so / Additional codes are: 0,5 - 2 mm FF zelo tanke in tanke / Very fine and fine 2-5 mm FM tanke in srednje / Fine and medium > 5 mm MC srednje in grobe / Medium and coarse M Pogostost (število korenin/dm") / Abundance (number of roots/dm ) Premer / diameter Premer / diameter < 2 mm > 2 mm N brez / None 0 0 V zelo malo / Very few 1 -20 1-2 F malo / Few 20-50 2-5 C srednje / Common 50-200 5-20 M mnogo / Many >200 >20 M Razpoložljiva (efektivna) globina prekoreninjenosti / Effective rooting depth Razpoložljivo (efektivno) globino prekoreninjenosti lahko opredelimo kot globino tal, pri kateri je rast (v gozdu predvsem drevesnih) korenin razločno ustavljena oz. zelo ovirana. Rastlinske vrste imajo svojstveno globino koreninjenja, zato se za efektivno globino (v gozdu) ponavadi uporablja globina koreninjenja glavnih drevesnih vrst obravnavanega rastišča. Na efektivno globino tal vplivajo tudi dejavniki, kot so cementirane, toksične ali zgoščene plasti, litični stik s kompaktno kamnino, strnjene plasti proda ipd. Visok nivo območja trajne podtalnice tudi lahko omejuje globino prekoreninjenosti, a se lahko spremeni po drenaži. Efektivna hidrološka globina je lahko mnogogloblja. Ne glede na očitne okolnosti, kakršna je npr. prisotnost kompaktne kamnine, ugotavljamo, da je ocena efektivne globine tal zelo odvisna od individualne interpretacije. Pri oceni naj bi uporabljali naslednje razrede razpoložljive (efektivne) globine prekoreninjenosti: Efektivna globina tal / Effective soil Depth (po European Soil Geographical Data Base): 0 ni podatka / No information 1 ni ovir za korenine v globinah od 0 do 80 cm / No obstacle to roots between 0 and 80 cm 2 ovire za korenine so v globinah od 60 do 80 cm / Obstacle to roots between 60 and 80 cm depth 3 ovire za korenine so v globinah od 40 do 60 cm / Obstacle to roots between 40 and 60 cm depth 4 ovire za korenine so v globinah od 20 do 40 cm / Obstacle to roots between 20 and 40 cm depth 5 ovire za korenine so v globinah od 0 do 80 cm / Obstacle to roots between 0 and 80 cm depth 6 ovire za korenine so v globinah od 0 do 20 cm / Obstacle to roots between 0 and 20 cm depth M 3.17 DRUGE BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI / OTHER BIOLOGICAL FEATURES Krtine, mravljišča, legla insektov, iztrebki črvov (glistine, črvojedine), legla, brlogi, gnezda večjih živali opišemo s pogostostjo in vrsto. Dodatno lahko opišemo posebnosti lokacij, oblike, velikost, sestavo ali katero koli drugo značilnost. MP Pogostost / Abundance Pogostost biološke aktivnosti opišemo s pomočjo splošnih navedenih izrazov / Abundance of biological activity is recorded in the following general descriptive terms: N brez / None C srednja / Common F majhna / Few M velika / Many MP Vrsta / Kind Primeri bioloških značilnosti so naslednji: B legla (nespecificirana) večjih živali E kanali deževnikov BO prazni veliki brlogi P glistine BI naseljeni veliki brlogi T kanali in legla termitov ali mravelj C oglje I aktivnost drugih insektov Examples of biological features are the following: B Burrows (unspecified) E Earthworm channels BO Open large burrows P Pedotubules BI Infilled large burrows T Termite or ant channels and nests C Charcoal 1 Other insect activity M/O 3.18 KARBONATI / CARBONATES Na terenu prisotnost kalcijevega karbonata (CaC03) ugotavljamo tako, da tlem dodamo nekaj kapljic 10 % HCl (ob prisotnosti se penijo ali šumijo). Za horizont naj bi zbirali naslednje podatke: MP 1. ali je matriks karbonaten ali nekarbonaten (natančno vsebnost karbonata ugotovimo v laboratoriju). Če najdemo sledi karbonata vsaj v enem horizontu profila, potem prisotnost/odsotnost karbonata navedemo za vse horizonte, 2. ali je karbonat vsaj deloma sekundaren (pedogenetskega porekla) ali le primaren (geološki) precipitat, O 3. zapišemo podatek o vrsti karbonata (npr.: psevdomicelij - ko npr. korenina, v kateri se koncentrirajo karbonati, odmre, ostane drugotni apnenec v njeni obliki; obeski oz. majhni kapniki ...) Opomba za klasifikacijo: Pomembne vsebnosti karbonatov za klasifikacijo so: - več kot 2 % kalcijevega karbonata talni material je karbonaten (kalkaričen) - več kot 15 % ekvivalenta kalcijevega karbonata -» s tem je opredeljen karbonatni (kalcijčni) v tleh, ki je vsaj deloma sekundaren horizont M/O 3.19 SADRA / GYPSUM Sadra (CaS04-2H20) se lahko pojavlja kot ostanek sadraste matične podlage ali kot na novo oblikovana oblika - kot psevdomiceliji, monoklinski kristali (navadno kot gnezda, brade ali prevleke ali kot stegnjene skupine vlaknastih kristalov) ali kot nevezane do zgoščene prašnate akumulacije. MP Prisotnost / Presence Na terenu zadostuje, da zapišemo, ali je sadra prisotna ali ne. Če je, kje je prisotna (v katerem horizontu ...) in kako je prisotna (kristali, prah ... ; je primarna ali sekundarna itn.). Če je sadra prisotna v tleh, je treba narediti priporočila za laboratorij, v katerem vzorcu se ugotavlja vsebnost sadre. OL Vsebnost / Content Če v tleh ni lahko topljivih soli, na terenu sadro lahko ocenimo z merjenjem električne prevodnosti (EC v dS m 1 pri 25 °C) v talni raztopini (10 g tal v 25 cm3 vode) po 30 minutah. OL 3.20 LAHKO TOPLJIVE SOLI / READILY SOLUBLE SALTS Lahko topljive soli so bolj topljive od sadre; najpogostejši so kloridi. V tleh vsebnost soli lahko ocenimo z električno prevodnostjo (EC v dS m-1 = mS cm-1), merjeno v nasičeni talni plasti ali v bolj razredčeni suspenziji tal v vodi. Večina klasifikacijskih vrednosti pa tudi podatki o občutljivosti rastlin za sol se nanaša na EC nasičenega ekstrakta, merjenega v laboratoriju. Če med terenskim delom opazimo, da tla vsebujejo topljive soli, priporočila navedemo laboratoriju, v katerih vzorcih naj merijo električno prevodnost. O 3.21 ANTROPOGENO NAREJENI MATERIALI / MAN-MADE MATERIALS Hitro se širijo površine, ki so pretežno ali značilno preoblikovane zaradi človekove aktivnosti, posebno v urbanih in rudniških predelih. Posebno pomembni so antropogeno narejeni materiali, najdeni v tleh; njihova starost, količina, stanje in sestava določajo njihovo trajanje in vpliv na okolje. Opišemo vsak človeški vpliv, npr: - sledi prejšnjega kmetovanja, - prisotnost ročnih izdelkov (npr. keramika), - ostanki prejšnjih zgradb (npr. ruševine), - drugi pojavi morebitnega človekovega izvora (npr. oglje). O 3.22 ANTROPOGENO PRENESENI MATERIALI / HUMAN-TRANSPORTED MATERIALS To so vsi materiali v tleh, ki so po naši oceni antropogeno preneseni na rastišče. Lahko so bili preneseni zaradi potreb kmetijstva (npr. velikopovršinsko terasiranje, ozelenjevanje rudniških jalovin), zaradi človekovega naseljevanja ali preprosto zato, da bi se znebili materiala (npr. deponije). Ti so za tla matična podlaga enako kot, npr., aluvij (rečni nanos). M 3.23 OZNAČEVANJE TALNIH HORIZONTOV / SOIL HORIZON DESIGNATION Izraz horizont označuje plast tal, za katero se predpostavlja, daje nastala v procesih tvorbe tal, v nasprotju s plastmi, ki so nastale s sedimentacijo, aktivnostjo vulkanov ali drugih geoloških dogodkov. Horizonte označimo s simboli. Pri opisovanju talnih profilov smo na terenske obrazce vpisovali in tudi v naših prispevkih o projektu Biosol bomo uporabljali slovenski način označevanja horizontov in drugih talnih plasti (opisan, npr., v URBANČIČ et al., 2005). Smo pa naše označevanje dopolnili z oznakami podrejenih značilnosti glavnih horizontov in talnih plasti po vodnikih FAO (1990, 2006) za opis tal. M Podrejene značilnosti glavnih horizontov in plasti / Subordinate characteristics within master horizons and layers Oznake podrejenih razlik in lastnosti znotraj glavnih horizontov in plasti temeljijo na značilnostih, ki jih opazimo na terenu. Podpisane male črke uporabljamo kot pripono za označevanje posebne vrste glavnih horizontov in plasti ter drugih oblik. Seznam simbolov in izrazi so navedeni v preglednici 3, dodane so tudi obrazložitve. Preglednica 3: Podrejene značilnosti glavnih horizontov Table 3: Subordinate characteristics within master horizons b zasuti horizont o rezidualno kopičenje seskvioksidov c konkrecije ali noduli p oranje ali druge umetne motnje d zgoščena plast (fizično omejuje korenine) q kopičenje pedogentskega kremena f zmrznjena tla r močna redukcija g zelo oglejena s iluvialno kopičenje seskvioksidov h kopičenje organske snovi t iluvialno kopičenje gline i zglajene površine (slickensides) u urbani ali drugi umetni materiali j kopičenje jarosita v plintit k kopičenje pedogentskega karbonata w razvoj barve ali strukture v B m močna cementacija ali strditev x fragipan n pedogenetsko kopičenje izmenljivega Na y pedogenetsko kopičenje sadre @ prisotnost motenj zaradi zaledenelosti z pedogenetsko kopičenje lahko topljivih soli (cryoturbation) M 3.24 VZORČENJE / SAMPLING Vzorci tal profila se lahko nabirajo ali: 1. v enakih količinah po celotni talni plasti. To metodo priporočamo in naj bi jo uporabljali za referenčne (status 1) opise, za katere je zahtevano vzorčenje gostote tal, 2. v enakih količinah znotraj globine 20 cm ali iz središča (območja največje izraženosti) talni plasti ali v enakih presledkih odvzamemo več kot en vzorec iz talni plasti. 2.2 Terenski obrazci za opis talnih profilov Na terenu smo zapisovali podatke na terenske obrazce za opis talnih profilov. Na prvih dveh straneh obrazca smo zabeležili splošne podatke o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji ter o dejavnikih, ki oblikujejo tla (sliki 6 in 7). Na naslednjih šestih straneh (ali dvanajstih, če je profil sestavljalo več kot pet plasti in manj kot 11) smo opisovali lastnosti talnih plasti, ki smo jih ugoto- vili na talnem profilu in praviloma tudi vzorčili. Na zadnji strani terenskega obrazca pa je seznam terenske opreme in opis terenskih del (slika 8). Projekt:, Ploskev: Oznaka profila:_ Datum: Opisovalci: Lokacija:. Naklon (°):. Koordinate: X_ _ Dolžina strmine (m): _ Nadmorska v. (m):. Potencialni viri onesnaženja: Vreme:__ Bližina prometnic:. _Matična podlaga: _ Ekspozicija Nalepka Makro lega v terenu CR ireben(vrh) UP Zgornji del pobočja MS Srednji del pobočja LS Spodnji del pobočja TS Vznožje pobočja BO Dno (ravno) Aluvij Makro lega v ravnini ali zelo položnem terenu HI Zgornji (dvignjeni) del IN Srednji del ravnine LO Spodnji (najnižji) del BO Dno (navpična drenaža) Tip makro reliefa 1 Ravnina 2 Gričevje 3 Hribovje 4 Gorovje 5 Nizka planota (do nad. višine 700 m) 6 Visoka planota Geomorfološki tip makro reliefa 1 Rečni (destrukcijski in akumulacijski) 2 Ledeniški 3 Kraški (apneniški in dolomitni) 4 Obalni Tip krajine t Alpsko visokogorje 2 Alpsko hribovje 3 Alpska ravnina 4 Panonsko gričevje 5 Panonska ravnina 6 Dinarska planota 7 Dinarsko podolje in ravnik 8 Sredozemsko flišno brdo 9 Sredozemska kraška planota Oblika mikroreliefa 1 Brez (raven) 2 Valovit 3 Drugo: Makro oblika pobočja JK& ^ JE> Podnebje 1 Submediteransko 1.1 obalni podtip 1.2 zaledni podtip 2 Zmerno celinsko 2.1 zahodne in južne Slovenije 2.2 osrednje Slovenije 2.3 subpanonsko vzhodne Slovenije 2.4 subpanonsko jugovzhodne Slovenije 3 Gorsko podnebje 3.1 višjega gorskega sveta 3.2 nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin zahodne SLO 3.3 nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin severne SLO Predhodne vremenske razmere 1 Brez dežja zadnji mesec 2 Brez dežja zadnji teden 3 Brez dežja zadnjih 24 ur 4 Rahel dež v zadnjih 24 urah 5 Močan dež ali neurje v zadnjih 24 urah 6 Ekstremno močan dež ali snežna brozga 7 Drugo: Razvojna faza sestoja: Raba tal: 1 Naravni gozd in gozdna krajina (pretežno naravna 1.1 Naravni gozd in gozdna krajina brez sečnje 1.2 Naravni gozd in gozdna krajina s prebiralno sečnjo 1.3 Naravni gozd in gozdna krajina - goloseki 2 Plantažno gozdarstvo (pretežno sajeno) 2.2 Plantažno gozdarstvo brez sečnje 2.3 Plantažno gozdarstvo s prebiralno sečnjo 2.4 Plantažno gozdrastvo - goloseki 4 Kmetijsko-gozdareka 5 Zavarovana narava 6 Kmetijska raba_ 7 Zaraščajoča površina 8 Drugo:_____ Divje živali zavarovane DA NE Paša domačih živali DA NE S katerimi živalmi:__________ SESTAVA VEGETACIJE VRSTA in dominantnost % POKRITOSTI POVRŠINE Vegetacijski tip Sklenjen gozd 1 Zimzelen (iglavci) 2 Mešan 3 Listnat 4 Na sušnih rastiščih Grmišče 1 Zimzeleno (iglavci) 2 Mešano 3 Listnato 4 Na sušnih rastiščih Gozdnata krajina 1 Zimzelena (iglavci) 2 Mešana 3 Listnata 4 Na sušnih rastiščih Pritlikavo grmišče 1 Zimzeleno (iglavci) 2 Mešano 3 Listnato 4 Na sušnih rastiščih Travnato - zeliščno rastje 1 Visoka travišča 2 Nizka travišča 3 Srednja travišča 4 Zelišča Človekovvpliv 1 Brez vpliva 2 Ni znan 3 Vegetacija le mab motena 4 Vegetacija srednje motena 5 Vegetacija zelo motena 6 Požiganje 7 Terasiranje 8 Oranje 9 Rezanje ruše, šote 10 Obdelovanje površinskih plasti 11 Drugo: Erozija 1 Ni opaziti erozije 2 Vodna erozija ali naplavljanje 2.1 Površinska erozija 2.2 Brazdasta erozija 2.3 Jarkasta erozija 2.4 Erozija s predori 2.5 Vodni nanosi 3 Vodna in vetrna erozija Prizadeta površina: 10% 20-5% 35-10% 410-25 % 525-50 % 6 >50 % Stopnja: 1 Neznatna, 2 Srednja, 3 Visoka, 4 Ekstremna Aktivnost: 1 Aktivna sedaj 2 Aktivna v nedavni preteklosti (prejšnjih 50-100 let) 3 Aktivna v zgodovini 4 Doba aktivnosti ni znana 5 Pospešena in naravna erozija ni razvidna Drugi klimatski podatki: t Povprečna tetna temperatura: 2 Povprečne letne padavine: 3 Drugo: Slika 6: Prva stran terenskega obrazca za opis splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji ter dejavnikov, ki oblikujejo tla. Figure 6: The first side of the field form for general data description on soil profile site, registration, and location and on soil forming factors. Poplave Pogostnost 1 Ni 2 Na dve leti 3 Dnevno 4 Enkrat na 2 - 4 leta 5 Tedensko 6 Enkrat vsakih 5-10 let 7 Mesečno 8 Redko (manj kot 1x na 10 let) 9 Letno 10 Nepoznano Trajanje 1 manj kot 1 dan na leto, 21-15 dni, 315-30 dni, 4 30-90 dni, 5 90-180 dni, 6180-360 dni Globina 1 Zelo plitvo 0-25 cm, 2 Plitvo 25-50 cm, 3 Zmerno globoko 50-100 cm, 4 Globoko 100-150 cm, 5 Zelo globoko > 150 cm, 6 Nenehno se spreminjajoča Podtalna voda 1 Ni opaziti 2 Zelo plitvo 0-25 cm 3 Plitvo 25-50 cm 4 Zmerno globoko 50-100 cm 5 Globoko 100-150 cm 6 Zelo globoko >150 cm Opombe: Prepustnost tal za vodo 1 Prekomerno odcedna tla 2 Včasih prekomerno drenirana 3 Dobro prepustna, optimalno vlažna 4 Srednje dobro prepustna 5 Nekoliko slabše (nepopolno) prepustna 6 Slabo prepustna 7 Zelo slabo prepustna tla Dostopnost vode za glavne rastlinske vrste 1 nezadostno, 2 zadostno, 3 prekomerno Nasičenost tal z vodo 1 Nikoli nasičena 2 Redko nasičena (nekaj dni v posameznem letu) 3 Nasičena za kratka obdobja v večini let (do 30 dni) 4 Nasičena za dolga obdobja vsako leto 5 Vedno nasičeno 6 Nepoznano Površinski vodni tokovi 1 Ribnik, luža 2 Ne priteka, ne doteka 3 Počasi odteka 4 Zmerno deroč odtok 5 Deroč odtok Fotografije: fšinskaskalovitost Pokritost: 1 Brez skal 0 % 2 Zelo majhna 0-2 % 3 Majhna 2-5 % 4 Srednja 5-15% 5 Precejšnja 15-40% 6 Obilna 40-80 % 7 Prevladujoča >80 % Razdalja med skalami 1 > 50 m 2 20- 50 m 3 5 - 20 m 4 2 - 5 m 5<2m Površinska kamnitost Pokritost 1 Brez kamenja 0 % 2 Zelo majhna 0-2 % 3 Majhna 2-5 % 4 Srednja 5-15% 5 Precejšnja 15-40 % 6 Obilna 40-80 % 7 Prevladujoča > 80 % Velikostni razredi 1 Droban drobir 0,2-0,6 cm 2 Debel drobir 0,6-2,0 cm 3 Drobno kamenje 2-6 cm 4 Debelo kamenje 6-20 cm 5 Balvani 20-60 cm 6 Veliki balvani 60-200 cm Površinske razpoke Širina (cm): 1 Ozke < 1 2 Srednje 1-2 3 Široke 2-5 4 Zelo široke 5-10 5 Ekstremno široke > 10 Razmak (m): 1 Zelo majhen < 0,2 2 Majhen 0,2-0,5 3 Srednji 0,5-2 4 Velik 2-5 5 Zelo velik >5 Površinska zaskorjenost Debelina 1 ni 2 Tanka < 2 mm 3 Srednja 2-5 mm 4 Debela 5-20 mm 5 Zelo debela > 20 mm Trdnost 1 Malo trda 2 Trda 3 Zelo trda 4 Ekstremno trda Prisotnost soli (pov. delež, debelina). Skica lokacije Skica profila Pobrani vzorci: Slika 7: Druga stran terenskega obrazca za opis dejavnikov, ki oblikujejo tla in za skiciranje lokacije in zgradbe talnega profila. Figure 7: The second side of the field form for description of soil forming factors and for sketching soil profile location and composition. SEZNAM TERENSKE OPREME • ključ in potni nalog za avto • avto karta • atlas Slovenije • 1 x GPS za določitev koordinat • 1 x digitalni fotoaparat • 1 x baterije, • 1 x spominska kartica • 1 x stativ • 1 x polnilec baterij za v avto • 1 x svetlobni zaslon V nahrbtnikih: mapa s svinčniki navodila za dostop na ploskev dovoljenje za dostop in delo od? stari (I. 1994/95) izpolnjeni obrazci navodila za opis ploskve in profila obrazci za opis ploskve in profila beležka za globine tal na vzorčenih mestih... Munsell barvni atlas 1 kompas 1 višinomer 1 klinometer 1 leča (10x) 4 kovinski merilni trakovi (3 m) 1 mizarski rdeče bel meter (za fotografije) steklenička z 10 % HCl in kapalko steklenica z vodo plastične vrečke za vzorce etikete za označitev vzorcev mrežaste vreče za prenašanje vzorcev vodoodporni flomastri 4 vrtne škarje 4 noži 2 lopatki za jemanje vzorcev strgača za opad V prtljažniku: škatla za manjša orodja 1 velika (14 dm) valjasta sonda 0 7 cm 2 mali (8 dm) valjasti sondi 0 7 cm 2 glavi za zabijanje, 2 droga za izvlek nosilne vreče zanje ščetka in krpa za čiščenje sonde metlica za čiščenje profila 2 bata za zabijanje 1 dvigalka z žicami 2 lopati 1 tžlebasti sveder za preiskavo tal 1 holandski sveder z ušesom 1 ploščate vile 1 kramp 1 krampič 1 vojaška lopatka 1 sekira 1 lomilka 1 geološko kladivo 2 vedra 4 pladnji za nabiranje vzorcev 5 lesenih okvirjev 25 x 25 cm 20 klinov za pritrditev okvirjev mali valjčki (5 cm3) za kvantitativne vzorce deska za zabijanje, pokrovčki, kladivo tehtnica Osebna zaščita: podloge za sedenje, lovski stolček... prva pomoč (v avtu) repelent (proti klopom, komarjem) dežnik, pelerina rokavice pitna voda, malica (sončna) očala, kapa Slika 8: Zadnja stran terenskega obrazca s seznamom terenske opreme in z opisom terenskih del Figure 8: The last side of the field form with the list of field equipment and field works description OPIS TERENSKIH DEL • prihod na teren na mesto BM 16x16 km trakta s štirimi ogljišči z vso opremo (predvidoma 4 sodelavci); • poiskati količek ogljišča, ki je bilo vzorčeno pred 10 leti (če še je oz. na osnovi stare skice lokacij dreves čimbolje locirati to ogljišče); • blizu tega mesta, ko po sondiranju s T sondo najdemo ustrezno vzorčno mesto, pritrdimo središčni leseni okvir in zapišemo morfološke lastnosti na mestu vzorčenja. Nato najmanj 5 metrov od tega mesta proti severu, jugu, vzhodu in zahodu najdemo ostala 4 vzorčna mesta, na njih pritrdimo 4 okvirje, zapišemo morfološke lastnosti teh tal v beležko. Tačas lahko kateri od sodelavcev izpolni obrazec s splošnimi podatki o rastišču; • nato poiščemo za teh 5 vzorčnih mest reprezentativno mesto za izkop talnega profila, ki mora biti izven »kvadrata« trakta in kakih 10 do 20 metrov oddaljen od oglišča; • dva sodelavca izkopljeta profil (priporočljivo je, da prej odvzameta kvalitativne vzorce tankih zgornjih plasti), dva medtem odvzemata kvantitativne vzorce organskih plasti (s pomočjo okvirja, Ol, Of, Oh) in mineralnih plasti (z valjasto sondo 0 7 cm, M5 3x, M10 3x, M20 2x, M40 1x, M60 1x, M80 1x) iz vzorčnih mest; • ko je profil izkopan, se ga fotografira, nato opiše in iz njegovih genetskih horizontov odvzame zadostno količino kvalitativnih vzorcev (ok. 1 kg vsak). Iz vsakega mineralnega horizonta (lahko) vzamemo 5 kvantitativnih vzorcev s 5 cm3 valjčki; • kvantitativne in kvalitativne vzorce se daje v polivinilaste vrečke, ki se jih označi z ustrezno označenimi etiketami (se jo prilepi na vrečko ali npr. v dežju se jo da v vrečko), te pa v vreče »za krompir«...Na obrazcu za sprejem vzorcev v laboratorij se označi debeline vzorčenih organskih plasti in iz katerih globin so bili odvzeti vzorci... • vzorce se na inštitutu da v hladilnik zaradi določevanja mikorize v koreninah. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Vsaka ploskev na 16 x 16-kilometrski mreži ima sicer mednarodno identifikacijsko številko (naj- manjšo - 31 - ima ploskev I6, največjo - 4001 - pa J4), vendar smo pri delu zaradi lažje predstave o legi ploskev večinoma uporabljali delovne kode ploskev, ki imajo črkovno oznako za zemljepisno dolžino in številčno za zemljepisno širino. Tako najbolj zahodno ležita ploskvi s črkovno oznako B (B6, B7, y = 13° 38'), najbolj vzhodno ploskvi z oznako N (N2, N3, y = 16° 8'), najbolj severno ploskve s številčno oznako 2 (I2, J2, N2, x = 46° 36'), najbolj južno pa ploskve s številčno oznako 9 (D9, F9, H9, I9, x = 45° 36'). Ploskve ležijo v razponu od 110 m (3. višinski razred, ploskev B7) do 1497 m (30. višinski razred, ploskev C4) nad morjem. Največ ploskev leži v predgorskem pasu od 300 do 600 m n. m. Na najviše ležečih ploskvah (C4, G4) so v ostrih podnebnih razmerah nastala le organska tla z najdebelejšima organskima horizontoma (na profilih sta bila v povprečju debela 93 cm in 65 cm), toda brez mineralnega dela tal. Povprečno so bili organski horizonti profilov debeli 8,5 cm, povprečna efektivna globina prekoreninjenosti tal je bila 77,3 cm (največja 150 cm), povprečna globina mineralnega dela tal pa 77,4 cm (največja 188 cm). Štirinajst ploskev (31 %) poraščajo listnati gozdovi, devet (20 %) gozdovi iglavcev, 22 ploskev (49 %) pa mešani gozdovi (preglednica 5). Meteorološki podatki, navedeni v preglednici 5, so pridobljeni iz digitaliziranih meteoroloških kart (ARSO 2006). Iz njih izhaja, da so najnižje povprečne letne temperature (3 do 5°C) na viso- kogorskih ploskvah (C3, C4, F9, G4, J3), najvišje (10 do 12°C) pa imajo nižinske in predgorske ploskve v vzhodni Sloveniji (L4, M4, N2, N3) in na Primorskem (B6, B7, C8). Na teh primorskih ploskvah je tudi najmanjše povprečno število dni s snežno odejo v sezoni. Najnižje povpre- čne letne padavine (897 mm) so ugotovljene za ploskev Bunčane ob Muri (N2), najvišje (več kot 2500 mm) pa tudi največje povprečno število dni s snežno odejo v sezoni pa za ploskvi Fužinske planine (C4) in Kneža (C5) v Julijskih Alpah. Na največ ploskvah je na leto od 1200 do 1600 mm padavin (sliki 9, 10). Najnižje povprečne letne potencialne evapo- transpiracije izkazujejo visokogorske ploskve C4, G4 in J3, najvišjo pa nižinska primorska ploskev B7. Podnebje je pomemben tlotvorni dejavnik. Tako, npr., na ploskvah v višjih legah praviloma vladajo humidnejše in hladnejše podnebne raz- mere, v katerih poteka mineralizacija organske snovi počasneje, zato imajo njihova tla na splošno debelejše organske horizonte od tistih v nižjih DK Krajevno ime PL DAT LATIT LONGIT ELEV Ohor ROOT DEPTH Location (°. '. '') (50 m) (cm) (cm) (cm) B6 Baske 2521 2006-08-16 +46.01.37 + 13.38.33 11 4,5 131 131 B7 Merljaki 2680 2006-08-22 +45.53.02 + 13.38.50 3 2,5 120 122 C3 Martuljek 2200 2006-06-21 +46.27.46 + 13.50.21 23 21,5 40 40 C4 Fužinske planine 195 2006-06-27 +46.19.03 + 13.50.38 30 93 90 0 C5 Kneža 2512 2006-07-31 +46.10.20 + 13.50.51 15 5 33 33 C6 Gorenja Trebuša 889 2006-06-23 +46.01.48 + 13.51.00 10 3 61 61 C8 Križ 2685 2006-04-13 +45.44.29 + 13.51.04 7 10,5 55 55 Preglednica 4: Delovna koda ploskve (DK), krajevno ime, mednarodna identifikacijska številka ploskve (PL), datum opisa talnega profila (DAT), geografska širina (LATIT) in dolžina (LONGIT) ploskve (v stopinjah, minutah, sekundah), njena nadmorska višina, navedena v razredih s 50-m intervali (ELEV), debelina organskega horizonta (Ohor), efektivna globina prekoreninjenosti (ROOT) in reducirana z naklonom terena, povprečna globina mineralnega dela tal (DEPTH) reprezentančnega talnega profila. Table 4: Working code of the plot (DK), geographical name, international plot identification number (PL), data of the soil profile description (DAT), latitude (LATIT) and longitude (LONGIT) of the plot (in grades, minutes, seconds), its elevation in 50 m interval classes (ELEV), organic horizon thickness (Ohor), effective rooting depth (ROOT) and, reduced by the terrain sloping, average depth of the mineral part of soil (DEPTH) of the representative soil profile. DK Krajevno ime PL DAT LATIT LONGIT ELEV Ohor ROOT DEPTH D4 Zajama 190 2006-08-08 +46.19.11 + 14.03.08 21 6 76 76 D8 Smolovec 971 2006-04-20 +45.44.38 + 14.03.42 14 10,5 75 75 D9 Padež 2695 2006-04-25 +45.35.59 + 14.03.51 11 5,5 88 88 E4 Ljubno na Gor. 242 2006-08-11 +46.19.17 + 14.15.36 11 3,5 100 100 E5 Lubnik 2301 2006-07-18 +46.10.39 + 14.15.42 11 4 89 89 E7 Ravnik 716 2006-05-05 +45.53.21 + 14.15.58 11 3 60 63 F7 Rakitna 2574 2006-07-27 +45.53.27 + 14.28.17 16 3,5 50 67 F8 Križna jama 587 2006-05-04 +45.44.46 + 14.28.25 13 4 48 48 F9 Snežnik 574 2006-05-12 +45.36.07 + 14.28.28 25 11 38 38 G4 Podvolovljek 83 2006-05-15 +46.19.29 + 14.40.31 25 65 57 0 G5 Rafolče 2553 2006-08-29 +46.10.47 + 14.40.36 10 5 35 35 G6 Besnica 2565 2006-05-11 +46.56.07 + 14.40.14 12 4 82 82 G7 Čušperk 2575 2006-06-29 +45.53.26 + 14.40.42 13 4 40 60 H3 Kavšak 279 2006-06-20 +46.28.07 + 14.52.51 19 8 130 130 H4 Okonina 119 2006-07-26 +46.19.24 + 14.52.57 9 4 51 51 H5 Trojane 827 2005-11-17 +46.10.48 + 14.53.00 14 5 51 51 H6 Jelša 815 2006-05-18 +46.02.08 + 14.53.15 8 10,5 63 63 H7 Sela pri Šumberku 1042 2006-06-26 +45.53.31 + 14.53.07 12 6 150 188 H8 Hinje 2583 2006-08-24 +45.44.51 + 14.53.02 8 4 54 59 H9 Stojna 154 2006-06-07 +45.36.13 + 14.53.06 14 5,5 82 82 I2 Gortina 321 2006-05-23 +46.36.37 + 15.05.30 13 4 64 64 I4 Andraž 408 2006-06-30 +46.19.27 + 15.05.27 8 4 93 93 I5 Čeče 762 2006-07-25 +46.10.44 + 15.05.23 12 3,5 74 74 I6 Gradišče 31 2006-07-20 +46.02.07 + 15.05.22 14 5 47 47 I8 Draganja sela 1122 2006-05-31 +45.44.50 + 15.05.25 7 1,5 90 120 I9 Sredgora 4000 2006-08-28 +45.36.12 + 15.05.26 17 4 52 52 J2 Remšnik 479 2006-05-22 +46.36.39 + 15.18.04 11 5 109 109 J3 Komisija 2656 2006-06-22 +46.28.03 + 15.17.59 27 7,5 88 88 J4 Pogorelec 4001 2006-08-31 +46.19.23 + 15.17.58 8 2 90 104 J5 Svetina 2641 2006-08-10 +46.10.44 + 15.17.54 16 4 87 87 J6 Ledina - Sevnica 37 2006-08-09 +46.02.05 + 15.17.49 8 5 41 41 J8 Trdinov vrh 1148 2006-06-08 +45.44.50 + 15.17.44 16 3,5 80 98 K4 Kolačno 426 2006-07-17 +46.19.20 + 15.30.23 7 5 122 122 L3 Dravski Dvor 2669 2006-08-17 +46.27.54 + 15.42.58 6 3 70 72 L4 Rabuda 2400 2006-08-18 +46.19.19 + 15.42.52 8 4 94 94 M4 Gruškovje 533 2006-06-28 +46.19.11 + 15.55.18 6 2,5 87 87 N2 Bunčani 2679 2006-08-23 +46.36.20 + 16.08.09 4 2 120 120 N3 Runeč 537 2006-05-16 +46.27.43 + 16.07.58 6 4,5 120 122 Povpr. /Average 815 2006-05-18 +46.02.08 + 14.53.15 13 8,5 77,3 77,4 Najmanj /Min. 31 2005-11-17 +45.36.13 + 13.38.33 3 1,5 33 0 Največ / Max. 4001 2006-08-31 +46.36.39 + 16.08.09 30 93,0 150 188 Preglednica 5: Delovna koda (DK) in krajevno ime ploskve (LOCATION), raba tal (USE, 311 = gozd listavcev, 312 = gozd iglavcev, 313 = mešan gozd), povprečna letna temperatura (T, v °C), padavine (P, v mm), število dni s snegom (SNOW), osončenost (SUN, v W/m2), potencialna evapotranspiracija (EVAPO, v mm), De Martonnov indeks (DEMAR = P/(T + 10°)), tip podnebja (CLIM, 1 = rahlo humidno podnebje (pri vrednostih DEMAR 25 do 50), 2 = zmerno humidna klima (DEMAR 51 do 100), 3= intenzivno humidna klima (DEMAR 101 do 200)). Meteorološki podatki so povzeti po ARS (2006). Table 5: Working code (DK) and geographical name of the plot (LOCATION), soil use (USE, 311 = deciduous forest, 312 = evergreen forest, 313 = semi-deciduous forest), average yearly temperature (T, in °C), precipitation (P, in mm), number of days with snow (SNOW), insolation (SUN, in W/m2), potential evapotranspiration (EVAPO, in mm), De Martonn index (DEMAR =P/(T + 10°)), climate type (CLIM, 1 = slightly humid climate (DEMAR 25 to 51), 2 = moderately humid climate (DEMAR 51 to 100), 3 = intensively humid climate (DEMAR 101 to 200)). Meteorological data according to ARS (2006). DK Location USE T P SNOW SUN EVAPO DEMAR CLIM B6 Baske 311 10 2202 27 4435 656,0 110,1 3 B7 Merljaki 311 12 1493 3 4458 754,9 67,8 2 C3 Martuljek 313 5 2090 136 3234 517,7 139,3 3 C4 Fužinske planine 312 3 2551 151 4427 345,7 196,3 3 C5 Kneža 311 8 2581 63 3595 596,8 143,4 3 C6 Gorenja Trebuša 313 9 2149 51 4295 646,4 113,1 3 C8 Križ 312 11 1456 6 4785 695,5 69,3 2 D4 Zajama 312 7 1842 86 3706 625,5 108,4 3 D8 Smolovec 311 8 1825 40 4616 587,7 101,4 3 D9 Padež 311 9 1653 30 4292 630,2 87,0 2 E4 Ljubno na Gor. 313 8 1521 58 4406 632,3 84,5 2 E5 Lubnik 313 8 1799 65 3204 632,3 99,9 2 E7 Ravnik 312 8 1788 55 4401 621,0 99,3 2 F7 Rakitna 313 6 1654 82 4552 534,2 103,4 3 F8 Križna jama 313 7 1607 71 4316 576,4 94,5 2 F9 Snežnik 313 4 2358 114 3652 429,7 168,4 3 G4 Podvolovljek 313 4 2067 115 4321 331,8 147,6 3 G5 Rafolče 313 8 1416 47 4329 619,5 78,7 2 G6 Besnica 311 8 1383 56 4603 636,1 76,8 2 G7 Čušperk 311 8 1514 67 4472 635,2 84,1 2 H3 Kavšak 312 6 1628 93 4511 507,1 101,8 3 H4 Okonina 313 9 1484 49 4338 639,4 78,1 2 H5 Trojane 313 8 1451 60 3717 603,2 80,6 2 H6 Jelša 313 9 1313 44 4305 712,1 69,1 2 H7 Sela pri Šumberku 313 8 1316 55 4459 698,4 73,1 2 H8 Hinje 311 9 1471 59 4379 683,3 77,4 2 H9 Stojna 311 8 1607 64 3986 641,9 89,3 2 I2 Gortina 313 8 1206 65 4777 594,3 67,0 2 I4 Andraž 313 9 1278 48 4394 637,3 67,3 2 I5 Čeče 313 8 1370 56 4602 600,4 76,1 2 I6 Gradišče 313 8 1300 63 4822 585,8 72,2 2 I8 Draganja sela 313 9 1434 52 4342 672,6 75,5 2 I9 Sredgora 311 7 1596 82 3897 534,3 93,9 2 J2 Remšnik 312 8 1294 72 4270 582,0 71,9 2 J3 Komisija 312 4 1929 135 4600 379,4 137,8 3 J4 Pogorelec 312 9 1180 47 4471 626,0 62,1 2 J5 Svetina 313 8 1448 66 4538 539,7 80,5 2 DK Location USE T P SNOW SUN EVAPO DEMAR CLIM J6 Ledina - Sevnica 313 9 1210 41 4314 650,8 63,7 2 J8 Trdinov vrh 311 8 1344 71 - 537,4 74,7 2 K4 Kolačno 313 9 1245 38 4442 649,6 65,5 2 L3 Dravski Dvor 312 9 1123 42 4443 685,0 59,1 2 L4 Rabuda 311 10 1231 46 4019 656,3 61,5 2 M4 Gruškovje 313 10 1165 49 4210 695,7 58,2 2 N2 Bunčani 311 10 897 36 4509 693,2 47,2 1 N3 Runeč 311 10 1051 47 4386 709,6 52,5 2 Povpr. /Average 312 8 1567 62 4292 604,9 89,5 2 Najmanj /Min. 311 3 897 3 3204 331,8 47,2 1 Največ / Max. 313 12 2581 151 4822 754,9 196,3 3 Slika 9: Frekvenčna porazdelitev ploskev po 200-mm padavinskih razredih Figure 9: Frequential arrangement of the plots according to 200-mm precipitation classes Slika 10: Porazdelitev ploskev glede na povprečno letno temperaturo (v °C) in količine padavin (v mm) Figure 10: Arrangement of the planes according to the average yearly temperature (in °C) and precipitation quantity (in mm) 100 120 De Martonnov indeks Slika 11: Odvisnost debelin (v cm) organskih horizontov O BioSoil reprezentančnih talnih profilov od De Martonnovih indeksov njihovih ploskev Figure 11: Dependence of the organic horizons of the O BioSoil representative soil profiles thickness (in cm) upon De Martonn's indexes of their plots_ Slika 12: Analiza variance (ANOVA) debelin (v cm) organskih horizontov O BioSoil reprezentančnih talnih profilov po dveh tipih podnebja (zmerno humidnem in intenzivno humidnem) Figure 12: Variance analysis (ANOVA) of organic horizons O BioSoil representative soil profiles thicknesses (in cm) according to two types of climate (moderately humid and intensively humid) legah (slika 11). Take razmere in procesi so v veliki meri prispevali, da so imela tla profilov ploskev z intenzivnim humidnim podnebjem v povprečju še enkrat debelejši organski horizont kot tisti v zmerno humidnem podnebju (slika 12). 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Navedena navodila za opis talnega profila so zaradi njihove poenotene uporabe omogočila obdelave in primerjave podatkov o tleh in tudi drugih rastiščnih dejavnikih od vseh udeležencev programa BioSoil. Z njimi so ustrezno zajeti splošni podatki o profilih ter zelo natančno obravnavani in raz- členjeni številni dejavniki, ki oblikujejo tla, pa tudi značilnosti talnih plasti profilov. Slovenski strokovnjaki za tla in sorodna področja potrebu- jemo podobna, le nekoliko prilagojena (ali enaka) navodila za natančna pedološka proučevanja gozdnih rastišč. Slika 13: Dobra fotografija profila je nosilec mnogih podatkov in informacij. Fotografiranje profila na ploskvi G5 - Pogorelec (foto: T. Kralj). Figure 13: A good photography carries many data and information. Taking a photo of the profile in the plot G5 - Pogorelec (Photo: T. Kralj) Slika 15: Fotografija lokacije profila s prikazom njegove lege v prostoru je pomembna za interpretacijo in razumevanje talnih lastnosti. Primer lokacije profila na ploskvi D8 - Smolovec: flišnata matična podlaga, rastišče Castaneo-Fagetum (foto: T. Kralj). Figure 15: A photo of the profile location presenting its situation in the space is important for the interpretation and understanding of soil characteristics. An example of profile location in the plot D8 - Smolovec: flysch parent material, Castaneo-Fagetum site (Photo: T. Kralj) Podnebje je pomemben tlotvorni dejavnik. Njegovi vplivi so v veliki meri vzrok, da imaj o tla profilov v višjih legah na splošno debelejše organ- ske horizonte od tistih v nižjih legah in tla profilov ploskev z intenzivno humidnim podnebjem v povprečju še enkrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. 5 POVZETEK Gozdarski inštitut je na ploskvah slovenske goz- darske 16 x 16-km mreže izvedel mednarodni Slika 14: Na profilih smo označili meje posameznih horizontov. Primer distričnih rjavih tal na ploskvi H6 - Jelša (foto: T. Kralj). Figure 14: We marked the boundaries of individual horizons on the profiles. An example of dystric brown soil in the plot H6 - Jelša (Photo: T. Kralj) Slika 16: Ugodne podnebne razmere vplivajo na hitro mineralizacijo organske snovi, kar se odraža v tankih organskih in humusno akumulativnih horizontih. Primer primorskega profila B7 - Merljaki, na flišnati matični podlagi (foto: T. Kralj). Figure 16: Favorable climatic conditions affect the fast mineralization of organic matter, which is reflected in thin organic and humus-accumulative horizons. An example of a littoral profile B7 - Merljaki, on flysch parent material (photo T. Kralj) demonstracijski projekt BioSoil, ki je doslej največji skupni monitoring gozdnih tal in biodiverzitete v EU. Pripravljalna dela so se začela leta 2004, terenska pedološka in fitocenološka dela so bila opravljena v letih 2005 do 2007, laboratorijska in kabinetna dela pa so bila končana konec leta 2008. V prispevku je prikazan večji del projektu BioSoil namenjenega vodnika za opis talnega profila (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006), ki smo ga uporabljali skupaj s terenskimi obrazci za opise Preglednica 6: Hierarhija opisovanja značilnosti talnih plasti: vedno obvezen opis značilnosti na terenu (V), obvezen, če je prisotna (P), neobvezen (N), neobvezen opis značilnosti na terenu, če se jo ugotavlja tudi v laboratoriju (Č) Table 6: Hierarchy of description of soil layers characteristics: description of the characteristics always mandatory in the field (V), mandatory, if (P) is presentit, optional (N), description of the characteristics in the field optional, if they are also determined in the laboratory (Č) V P N Č Glavna značilnost Obvezen opis podznačilnosti Neobvezen opis podznačilnosti X Debelina horizonta zap. št. razločnost topo- grafi- ja X Barva osnove vlažno X Lisavost Barva pogostnost velikost kontrast meja X Redukcijske lastnosti Marmorira- nost Testi X Tekstura na terenu X Skelet Pogostnost velikost oblika razpa- dlost izvor X Vonj tal X Andične lastnosti Thixotropija majhna gostota X Struktura Tip stopnja velikost X Konsistenca Suho vlažno mokro X Poroznost % delež X Prevleke Izvor lokacija pogost- nost kontrast X Cementacija, zbitost Kontinuiteta vrsta struktura stopnja* X Noduli Pogostnost izvor Vrsta velikost trdota barva X Korenine Velikost pogostnost X Biološka aktivnost Pogostnost vrsta X Karbonati (ne)karbonat- nost kje kako vsebnost* X Sadra Prisotnost vsebnost* X Lahko topljive soli Prisotnost el.pre- vodnost* X Antropogeno narejene snovi starost količina stanje sesta- va X Antrop. prenesene snovi X Simbol horizonta reprezentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih ploskvah. Navodila so namenjena zbiranju naslednjih treh sklopov podatkov: 1. splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji; 2. o dejavnikih, ki oblikujejo tla; 3. o parametrih talnih horizontov, ki jih zabe- ležimo pri terenskem opisu talnega profila. V sklopu splošnih podatkov o talnem profilu smo na terenski obrazec zabeležili: ime projekta (Biosoil), delovno kodo ploskve, mednarodno identifikacijsko številko ploskve, ki je veljala tudi za profil, datum njegovega opisa, opisovalce, lokacijo (z navedbo krajevnih imen), geografske koordinate, nadmorsko višino. V sklopu podatkov o dejavnikih, ki oblikujejo tla, smo na terenski obrazec zabeležili: trenutne in predhodne vremenske razmere, vrsto podnebja, potencialne vire onesnaževanja, bližino prometnic, vrsto matične podlage, značilnosti reliefa (naklon, ekspozicijo, lego terena, tip reliefa, oblika pobočja in mikroreliefa), tip krajine, rabo tal, razvojno fazo sestoja, sestavo vegetacije, vegetacijski tip, vpliv človeka, značilnosti erozije, vodnih lastnosti (poplav, podtalne vode, oceno prepustnosti tal za vodo, dostopnosti vode za glavne rastlinske vrste, nasičenosti tal z vodo, vrsto površinskih vodnih tokov), oceno površinske skalovitosti, kamnitosti, površinskih razpok, površinske zaskorjenosti in prisotnost soli na površini tal. V sklopu podatkov o talnih horizontih smo na terenski obrazec vsaki od na profilu ugotovljenih in praviloma pozneje vzorčenih talnih plasti zabeležili: oznako plasti (s simbolom horizonta, ki mu talna plast pripada, in oznakami drugih, podrejenih značilnosti plasti), značilnosti njenih meja, njeno vlažnost in barvo ob opisu, značilno- sti skeleta, vonj tal, značilnosti njene strukture, konsistence, poroznost, biološko aktivnost, pre- koreninjenost, prisotnost karbonatov, lis in peg, prevlek, konkrecij, cementacije, zbitosti, lahko topnih snovi, antropogeno narejenih materialov, antropogeno prinesenih materialov, pH vrednost (če je bila določena na terenu, obvezno je bila tako določena v laboratoriju), oceno teksture (določena je bila s prstnim poskusom, služila je predvsem za kontrolo teksture, določene v laboratoriju) in humoznosti talne plasti. Značilnosti talnih plasti se med seboj razlikujejo tudi po obveznosti opi- sovanja na terenu (preglednica 6). V terenski obrazec smo zapisali še (domnevni) talni tip profila in morebitne opombe ter vrisali skico lokacije profila in skico talnih plasti profila. S ploskvami BioSoil so dobro zajete precejšnje podnebne razlike, ki vladajo v naših gozdovih. Glede na podatke iz digitaliziranih meteoro- loških kart (ARSO 2006) ugotavljamo, da na obravnavanih ploskvah najdemo povprečne letne temperature v razponu od 12 °C do 3 °C, pov- prečne letne padavine v razponu od < 900 mm do > 2500 mm in vrednosti De Martonnovega indeksa od 47,2 do 196,3, tako da jih lahko raz- vrstimo v tri tipe podnebj a: v rahlo humidno (pri vrednostih De Martonnovega indeksa 25 do 50), zmerno humidno (pri vrednostih 51 do 100) in intenzivno humidno podnebje (pri vrednostih 101 do 200). Tla profilov ploskev z intenzivno humidnim podnebjem so imela v povprečju dvakrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. 5 SUMMARY Forestry Institute performed international demon- stration project BioSoil, the largest common forest soil and biodiversity monitoring in EU until now, on the plots of the 16 x 16 km Slovenian forestry net. The preparations started in 2004, the field pedological and phytocoenological works were executed in 2005 - 2007, and laboratory and chamber works were closed at the end of 2008. This article presents the major part of the soil profile description guide (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006), intended for the BioSoil project, which was used together with field forms for description of the representative soil profiles, acquired in the permanent plots. The guidelines are intended for gathering the following three data complexes: 1. General data on soil profile site, registration, and location. 2. Data on soil-forming factors. 3. Data on soil horizons parameters which are recorded during field description of the soil profile. The following was recorded in the field form in the complex of general data on soil profile: project name (BioSoil), working code of the plot, international identification number of the plot, applying also to the profile, date of its descrip- tion, describers, location (including geographical names), geographical coordinates, elevation. The following was recorded in the field form in the complex of data on soil-forming factors: the present and past weather conditions, type of the climate, potential pollution sources, clo- seness of traffic routes, parent material type, relief characteristics (sloping, exposition, terrain position, relief type, slope and micro-relief form), landscape type, soil use, development phase of a stand, vegetation composition, vegetation type, human influence, erosion characteristics, water characteristics (floods, groundwater, estimation of drainage, water accessibility for the main plant species, internal drainage, external drainage type), estimation of rock outcrops, coarse surface frag- ments, surface cracks, surface sealing and surface salts presence. In the complex of data on soil horizons we recorded the following for every of the, in the profile determined and, as a rule, later sampled soil layers: layer marking (with the symbol of the horizon to which the soil layer appertains and with markings of other, subordinate layer characteristics), characteristics of its boundaries, its humidity and color during the description, skeletal characteristics, soil odor, characteristics of its structure, consistency, porosity, biological activity, rooting, presence of carbonates, mot- tling, cutanic features, concretions, cementations, compaction, readily soluble matters, man-made materials, human-transported materials, pH value (if determined in the field, determination in the lab is mandatory), texture estimation (determined by the finger test, serving above all as the control of the texture, determined in the lab), and humosity of the soil layer. The soil layers characteristics differ also with regard to the mandatory field description (Table 6). The field form also contains the (presumed) soil type of the profile and potential notes, a sketch of the profile location and a sketch of the profile soil layers. The BioSoil plots embrace well the considerable climatic differences in our forests. According to the data from the digitalized meteorological maps (ARSO 2006) we find average yearly temperatures in the range from 12°C to 3 °C, average yearly precipitation in the range from < 900 mm to > 2500 mm, and De Martonn's index values from 47.2 do 196.3; thus we can classify them into three climate types: slightly humid (De Martonn's index values from 25 to 50), moderately humid (values from 51 to 100) and intensiveli humid (values from 101 to 200). The soils of the plane profiles with intensely humid climate had in average twice thicker organic horizons than the ones in the moderately humid climate. * Terenska opažanja niso obvezna, če so pred- pisani laboratorijski podatki (obvezni so ali terenski podatki ali laboratorijski rezultati) 6 VIRI 6 REFERENCES AG-BODEN 2004. KA5: Bodenkundliche Kartieranleitung - 5. Auflage. Hannover, 438 s. ARSO, 2006. Povprečna mesečna in letna vsota korigiranih padavin za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna referenčna evapotranspiracija za obdobje 1971- 2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna relativna vlaga zraka za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna skupna višina novozapadlega snega v sezoni za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna temperatura zraka za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečno število dni s snežno odejo v sezoni za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo, Ljubljana FAO, 1990. Guidelines for soil description. 3rd edition. Soil Resources, Management and Conservation Service Land and Water Development Division. International Soil Reference Information Centre, Food and Agriculture Organisation of the United Nations, Rome, 70 s. FAO, 2006. Guidelines for soil description. 4th edition. Food and Agriculture Organization of United Nations. Rome, 98 s. FSCC, 2005. Comprehensive guidelines for soil description. Modified for optimal field observations of forest soils within the framework of the EU Forest Focus Demonstration Project BioSoil. Forest Soil Co-ordinating Centre(FSCC). Institute for Forestry and Game Management, Geraardsbergen, Belgium, 47 s. KOBAL, M., URBANČIČ, M., KRALJ, T., SIMONČIČ, P., 2006. Navodila za opis talnega profila za projekt BIOSOIL. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 40 s. SCHOENEBERGER, P., J., WYSOCKI, D., A., BENHAM, E., C., BRODERSON, W., D., 2002. Field book for describing and sampling soils. Version 2.0. Natural Resources Conservation Service, National Soil Survey Center, Natural Resources Conservation Service, USDA. Lincoln, USA. URBANČIČ, M., SIMONČIČ, P., PRUS, T., KUTNAR, L., 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 s., ilustr., http://petelin.gozdis.si/impsi/ publikacije/ atlas_tal.pdf USDA, 2003. Keys to Soil Taxonomy. Soil Survey Staff, 9th edition. Natural Resources Conservation Service, United States Department of Agriculture (USDA) , Washington, D. C., 332 s.