Poštnina plačana v gotovini I
ODVETNIŠKA PISARNA
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO3000000000000000
Uredništvo in upravništvo: Wildenrainerjeva ul. 15/111. Dopisi morajo biti podpisani
: in frankovani.-----—
•oooooooooooooooooooooooooooo -KXiZ
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA
OOOOOOOO 0000000000000000>0000000OOOOOOOO
= Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
OOOOOOOO OOOOOCXX OOOOOOOO'JOOOOOOO'
Štev. 5.-8.
V Mariboru, mesca novembra 1924.
Leto XI.
Vsebina: 1. Dr. Franjo Rosina (Dragotin Gilčvert). 2. Naši grobovi (general Maister). 3. Nekaj spominov na Dr. Franjo Rosina (Dr. R. Pipuš). 4. Ustanovna glavna skupščina Zveze društev privatnih nameščencev
Slovenije v Ljubljani. 5. Društvene vesti. 6. Razno.
		
		
JU
T
DR. FRANJO ROSINA
Življenje tvoje je menica,
Zarisana nezbrisnih črt,
Podpisana sta ti in smrt,
Dolžnik si ti, a smrt lastnica; Nikdar ne vsahne nje pravica,
Kdaj zadnji tvoj poteče rok Oj zemlje, smrti ti otrok?
Simon Gregorčič.
Dne 16. oktobra 1924 popoldne zaplapolale so v Mariboru črne zastave raz magistrata, Narodnega doma, Dijaškega doma, Mestne hranilnice in še nekaterih drugih poslopij. Bliskovito se je razširila po celem mestu pretresljiva vest, da je g. dr. Rosina na Dunaju nenadoma umrl. Še dve uri poprej prejela je pisarna iz Dunaja veselo sporočilo, da se je stanje g. dr. Rosini izboljšalo in da se vrne v spremstvu svoje soproge že v nedeljo v Maribor. Koj na to pa je izišel »Tabor«, ki je objavil v uvodniku žalostno vest pod debelo tiskanim naslovom: »t Dr. Franjo Rosina Dunaj, dne 16. oktobra. Tu je sinoči ob 21 uri umrl starosta mariborskih Slovencev r. dr. Franjo Rosina. Jutri 17. t. m. se prepelje njegovo truplo v Maribor.«
Pisarniško osobje je zadela ta vest kot udar z jasnega. Zona nas je obšla, oči so nam zalile vroče solze, srce se nam je krčilo, ter nas napolnilo z nepopi«™ bolestjo. Ne pokojnikovi otroci, ne njegovo pisarniško uradništvo, niti nobeden številnih sorodnikov in prijateljev ni mogel spregovoriti z njim zadnje besede. Nismo se mogli posloviti od njega ter še enkrat pogledati v njegov izraziti obraz, v njegove bistre oči. Za večne čase nam ga je ugrabila neizprosna smrt, ne bodemo
ga nikdar več videli; nikake besede nam ni mogel izreči v zadnje slovo, za večno smo ločeni od njega, ki smo ga v življenju prav radi imeli in visoko čislali.
Tačasuo pisarniško osobje spoznavalo je po bližje g. dr. Rosino največ od preobrata v zadnjih petih letih. Mislim, da ni jednega uradnika ali uradnice, kateremu bi se ob tej tužni vesti ne krčilo srce, kateremu bi ob britki izgubi od žalosti ne zarosilo oko.
Težko je bilo spoznavati dr. Rosino. Toda mi smo občutili njegov veliki duh, njegovo izredno nadarjenost, neuklonjeno energijo, ob jednem pa smo spoznavali pri njemu visoko razviti čut pravičnosti njegovo dobro srce. Pod navidezno trdo skorjo je udarjalo blago srce, prešinjeno ljubezni, mehkobe in človekojlubja.
Kaki tesni občutki obdajajo v tem pretresljivem trenotku še le njegovo družino, ožje prijatelje ter znance in čestilce med slovenskim narodom, za katerega je pokojnik desetletja uspešno deloval ter zanj žrtvoval vse svoje najboljše mladeniške in moške močil?
Za letošnjim deževnim poletjem je nastopila krasna solnČna jesen. Toda poprej zeleni logi in gozdovi so porumeneli. List za listom odpada raz najjakših hrastov. — Tudi železna volja, močan vir energije, kojo je g. dr. Rosina skozi desetletja in desetletja obvladal, sta usahnila. Zlomljena je njegova mogočna volja, njegov veliki duh je odplaval v višave, drago truplo pa bode prepeljano iz Dunaja v Jugoslavijo na domača slovenska tla, kjer bode položeno k večnemu počitku v rodno grobnico na Pobrežju.
Globok ti um in čut gorak Odzgor je dan,.
Značaj si skoval si krepak Kot gore nezmajan.
S. O.
Ob 601etnici dir. Franja Rosine (dne 29. septembra 1923) dbnesla je »Odvetniška pisarna« (št. 8, 9, 10) mesca novembra 1923 obširen životopis ter opis zaslug in plodbnosnega delovanja na raznih poljih rajnkega jubilanta'. Kako visoko je bil jubilant od vseh strani uva-ževan in čislan, pokazal je tudi' časten večer, ki ga je priredila Slovanska čitalnica v Mariboru dne 6. oktobra 1923 zvečer na čast narodhega delovanja dr. Rosine ob njegovi 601etnici. To jubilejno praznovanje razvilo se je v pravo oacdjlonallho manifestacijo. Zastopniki vseh diruštev, raznih korporacij in oblastev so v sijajnih govorih in v prisrčnih besedah proslavljali nevenljive zasluge 'jubilanta ter mu od vseh strani želeli še mnogo srečnih let. Slavljenec se je ves ginjen nad toliko lju-bovjo' in priznanjem proti polnoči v daljšem in duhovitem govoru zahvalil.
Naše društvo se je po zastopniku ter v našem glasilu pridružilo čestitkam ter želelo nam naklonjenemu dobrotniku miren potek jesenskih dini, da bi zaslužen jubilant v zadovoljstvu iti zdravju dOsegcl skrajno mejo človeškega življenja-
Takrat nismo slutili, da je slavljenec že tako blizu življemske meje., da njegova lučka le še brli In da ga bodo za jedilo leto v sveži 'gomili pokrivale jesenske
rože.
V ilsti številki smo se spominjali svežih grobov naših članov in dbbroitnikovi odvetnikov dr. Ivana Tavčar, dr. Vladilmira Semec, dr. Rudolfa Gruntar, notarjev Ignaca Gruntar, Tomo Šorli, tovarišice Mare Christof-
Kegl in tovariša Valentina Jug- Tam citirani Horacijev izrek: Moirs et fugaoem peirse-quitur virum* se je le prehitro izpolnil itudi nad takrat še Čvrstim in čilim jubir iarntom — dr. Rosino.
Kakor da bi usoda globok pomen tega latinskega izrekla hotela na neizprosen način posebno povdairiti na jedrnem najbolj energičnih mož, odvedla je g. dt. Rosino dine 27. septembra 1924 od krste njlegovega prijatelja dr. Turnerja iz Tuscula in od svojcev iz Maribora v Ljubljano, dne 11- oktobra 1924 že iZ Ljubljane mimo Maribora naravnost na Dunaj, kjer je kruta Morana koj na to, dine 15. oktobra 1924, opravila svoje neusmiljeno delo-
* *
Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral Nisi zaklepal domd ti žlahtnega blagodarova Sebi zročeno mladost, druge sl z njim bogatil Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, Nam in za nami dokžj vnukom obeta sadu.
Dr. France Prešeren.
Dr. Franjo. Rosina je bil rojen kot kmečki sin dne 29. septembra 1863 v Leskovicu prt Litiji. Plot dovršeni ljudski šoli je bil sprejet v AlojZijevišče v Ljubljani ter je tam dokončali gimnazijske študije. Od' leta 1884 do 1888 je študiraj in dovrši pravniške štuldije na Dunaju-Promoviral je dne 18. marca 1891 na vseučilišču v Gradcu pod predsedstvom rektorja dir. Ivana Eppinger, dekana dr- Ferdinanda Bischoff in promotorja dr. Emila Strohal.
Kot odvetniški konclpijent jd leta 1888 vstopil v pitamo odličnega odvetnika dr. Karola Slanc-a
* Smrt dohiti tudi bežečega moža.
v Novem mestu, old! tam je odšel vi Celje, (kjer je vstopil kot konciptjent v pisarno voditelja celjskih Slovencev dir. Josipa. Seirnec-a, od1 -todi je šel spet na Dunaj, kjer je napravili enoletno sodno prakso 'in ob enem tudi odvetniški izpit.
Kot ondvetniiilk se je naselil leta 1895 v Ljutomeru, od1 'ko-dbir se je leto 1901 preselil v Maribor, kjer de bival db svoje' smrti-
Pomočen Je bil dir. Franjo Rosiha dvakrat. Prvič se je poročil z g. KaroiihOi Robič, -hčerko državnega in deželnega poslanca in deželnega' odbornika Franca Robiča'. Ta soproga, mu je zapustila štiri otnoke: Vano, Igor-ja, Fedior-ja ih Tanjo- Fedbr jfe dhe 19. marca 1922 umrl.
Ko mu je smrt dlne 19. marca 1906 ugrabila prvo soprogo, se jb poročil drugič z g. Marijo- Riipschl, hčerko zdravnika in znanega rodoljuba Riipschla v Št. Jurju ob juž. žel-
Že kot diljlak je dopisoval v slovenske liste ter je bil dolga leta, sO-trudhik »Slovenskega Narodla«. Kot vi-.sokoš-clec se je zanimal polteg svojih študij itudii za politično in javno- življenje- Bill je agilen član akadbmičnega društva »Slovenija« ih zadh-ji čas tudi njega predsednik.
Kot koncipirat razvil je živahno delovanje na vse strani teir se pričel z velikim uspehom aktivno udeleževati javnega življenja. V dblenjski metropoli v Novem mestu je ustanovil »Dolenjskega Sokola«. Prišedši v Celje, je naše! -tam široko polje, ki je -potrebovalo energičnih in požrtvovalnih narodnih delavcev. Narodni voditelj' dir. Josip Sernec je zbiral krog sebe sposobne sodelavce, ki so orali narodno ledino- -ter pripravljali slovenskemu narodu osvoboditev izpod nemškega jarma.
Mladostni dir. Rosina jb ob strani svojega prijatelja dr. Ivana Dečko in drugih odličnih sovrstnikov globoko posegel v narodno delovanje. Takrat je priče! izhajati v Celju prvi -slove-nskl list »Domovina«. Dr. Rosina- je postal marljiv sotrudhik ter je v izbornih člankih neusmiljeno bičal takratne Slovencem krivične razmere v Celju. -Njegovi dopisi s p-seudbniimoim »Phiščavnik na Starem gradil« so postali strah nemških mogotcev in so tvorii zanimive debate- Kmalu pa je bila javna tajnost, kdo jC -ta »Puščavnik iz Starega gradil«.
Dir. Rosina -je bili v tesnih stikih s -slovenskim di-jaštvom na celj -ki gimnaziji. Ko- se je v Celju ustanovila slovenska tiskarna -ih -slovenski list, zganil se je tudi narodni- -čut slo-vemskegia, dijaštva* ki se je pričelo-organizirati ter dajati Idiiiška narodni zavednosti. Ta narodni pobrat -slovenskega' dijašltva pa- takratnemu gimnazijskemu raVniatel-ju: Petru Končnik -ni ka-r nič prijal. Pričel je preganjati kolovodje med1 slovenskim dijaštvom in bila bi jilm slaba- predla, da se ni- za -nje zavzel z vsem vplivom in ener-gijoim 'dr. Rosina, ki je slednjič ugnal pr-e-šernega perniško- čutečega- ravnatelju-
Tiak-rat so se bili -srditi narodnostni boji po Štor je-rskem in Koroškem. TabOirjani sO hodili kot apostoli med sllolv-einislko ljudstvo, katero so- po-učevali o njih pravicah, jih bodrili k vztrajnosti ter jim prerokovali osvoboditev.
Dr. Rosina kot priznan izboren jurist, dober govornik in neustrašen nasprotnik, nastopil je na številnih
Stran 3.
shodih po Štajerskem in Koroškem kot govornik. Njegova impozantna oseba, bistroumnost in jedemati govori slo- mu pridobili splošen ugled in priljubljenost med slovenskim ljudstvom.
Ko- se je 1-etia 1895 nastani dir. Rosina kot mlad odvetnik V Ljutomera, nastal jb -strah med ljutomerskimi nemčurjk ki so tokrat neomejeno gospodarili čez slovensko paro- Dr. Rosina jb -takoj energično organiziral borbo proti Nemcem, ter nadaljeval pričeto -narodno delovanje.
Kmalu je prišel v odbor taimošnje Posojilnice ter jb bil izvoljen kot poslanec v štajerski dbželni zbor, kjer je uspešno. delo-val skozi 6 Ibt.
Leta 1901 je preselil svojO- odvetniško pisarno iz Ljutomera v Maribor. Tu jb bilo široko- polje za. podjetnega narodnega delavca dr. Rosino. -Prežet sokolske ideje pogrešal je v Mariboru pravega ognjišča narodne misli- Za. -to je ustanovi Sokola, kateremu je bil prvi starosta. Čitalnica ga jb izvolila za svojega predsednika. Po smrti dir. Jerneja GUa-nčnika, lete 1905 postal je načelnik Posojilnice v Mariboru, kojie mesto -je obdržal <30 svoje -smrti Sodeloval jb skbro pri vseh narodnih in gospodarskih društvih- Po- preobratu je kot velik prijatelj in dbbrotnik mladine ustanovil za- slovenske d-ijake »Dijaški dom«, kojega načelnik je olstel dto- smrti.
Posebno vnet podpornik in veleduše-n dobrotnik je bil dir. Rosina mariborski Dijaški kuhlhji- Njej je daroval redho vsako leto večje vsote iz lastnega premoženja^ vrhutega ji jb pa- oskrbel od mariborske Posojilnice- toliko podporo, d!a- je bila Posojilnica Dijaški kuhihji največja podpornica. Za mariborske dijake je dr. Rosina žrtvoval tavianredho mmo-go.
Dr. Rosina, je bil dosleden v -svojih načelih. Tudi svojega prepričanja ni uiktilar menjal- Bil je vse svoje življenje liberalnega -mišljbnja in je kot pravi -demokrat ositavil to dolino- vrvenja in preobratov.
Prepuščam zgodovini in bolj kompetentnim osebam da pravilno- ocenijo vse zasluge in neumorno- delovanje pok. dr. Rosine. Omenim naj še samo-, da je stal d!r. Rosina od1 preobrata na čelu osvobodilnega pokre-ta v Mariboru, da je osnoval Narodhi svet -in v- iimenu istega proglasil Maribor kot slovensko last. Poleg generala Maistra in prof. dr. Verstovšeka gre za osvobojenje Maribora glavna zasluga dir. Rosini
« #
•
Ti branil si nam sveto pravo Z duha orožjem žive dni.
S. O.
Kakor je bil dir. Rosina neumorno- delaven na na-rodho-goisp-odla-rslkem ter političnem polju-, tako je posvečal vse -duševne -in telesne sile svojemu odvetniškemu poklicu. Preomejen je prostor, da bi na tem -mestu za-m-ogel povedati le majhen del -te-ga, kar -je dr. Rosina zasnoval, priboril in dbse-gel na jU-ridičnem ipolju- Njegovi spisi so« se po svojih »posebnostih« ločili otd dragih. Jasnost, iznajdljivost, bistroumni polet v- stvarno raziskovanje pravdne snovi in lep slog so Idlčili njegove spise, zabeljene tu in -tam s krepkimi izrazi- Človek se je s za-
nfmanjem poglobil v (dobro preštudirano snov, k! Je bila narekovana s čutom jurkličnega preipiričainja, da je čeisto te njilh sililo z vsem vehementnim .temperamentom braniteljevo hotenje in njegovo juiridično prepričanje.
Kakor na Taborih, nastopal Je dr. Rosina reprezentativno tudi v sodnih dvoranah. Dobro poznanje zakonov, njegov velik spomin, izborna praksa ter njegov ugled, vise to ga je delalo odličnega zastopnika in iskanega zagovornika, ki Je sodnikom imponiral ter porotnikom >s prepričevalno besedo- segal db srca.
UiradlniŠitvui je bil strog, pa pravičen ih dbber šef. Bojazljivcev, lenuhov in polovičarjev ni maral- Mnogo }e zahteval ter Ob vsaki priliki povdtairjal, dla se plače ravnajo po .sposobnosti in kakovosti izdelkov, ter se Je tega načela tudi dejansko držal.
Ko smo takoj po preobratu' leta 1919 ustanovili v Mariboru Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Je ta pofcrct pazno zasledoval. Ni mu bil nasproten. Uvažujoč spremenjene žiVlbemske razmere, vedno manjšo denarno, vrednost, naraščajočo, draginjo ter nove odvetniške tarife, sklical je z rajjhkim dr. Vladimirjem Semec-om leta 1919 in. 1922 ponovnokrat odvetnike in notarje k posvetovanju. Uspeh teh konferenc je bil, da so se najbolj pereča .stanovska in 'gmotna vprašanja uredništva potom našega društva .sporazumno v Obojestransko zadovoljnost .uredila. Pozneje prepustil Je dr. Rosina Vodstvo tozadevnih dogovorov svojlemu tovarišu' dr. Vladimirji! Sernec-ui teir so bili v njegovi pisarni napraim uredništvu merodajni doseženi sklepi* kakor jih Je društvo z dr. Sernecom formuliralo.
'Njegovo objektivno zadržanje o priliki' volitev v Pokojninski zalvod napram lastnemu uredništvu me je pomovnoknat potrdilo, o globoko vkoreninjenem čutu pravičnosti in korektnosti mojega šefa. Od takrat se je stopnjevalo moje in mojih tovarišev spoštovanje napram njemu.
Kakor je gotovo še vsem kolegom v živem spominu, stali ste si takrat zlasti dve borbeni stranki v posameznih edinicah v ostrem volilnem .nasprotju.
V edSnici I »Denarni zavodi« bili jle na listi »Združenih službodajialcev« postavljen kot kandidat tudi g. dr. Franjo Rosina. To listo, je — po naših neovrženih dokazih — podpiral objedhem volilni odbor »Združenih zasebnih nameščencev« ter Vodil neizprosen boj proti kandidatom »Strokovne in nadstrankarske liste«, na kateri sem v edinici V. med drugimi tovariši tudi jaz kandidiral.
Nasprotniki niso. štedili z osebnimi napadi in sem bil poleg drugih »šibainih« kandidatov te nekolegijalne gonje v zadbstni meri tudi Jaz udeležen, tor so me nezasluženo in prav po nepotrebnem — in sleidlnjič brez kotnečnega uspeha — imenoma vlačili po. časopisju nasprotne struje. Gotovi »interesirani« bančni ravnatelji — ki so samozavestno nastopali kot veljaki velikih denarnih zavodov — so hodili v pisarno nad mojega šefa v pričakovanju, da bodle isti »pritisnil« na me kot uslužbenca in predsednika našega društva. Ta trud' pa ni imel zalžeKjemega uspeha. Pokojni d!r- Rosina me je tozadevno le enkra nagovoril z besedami: »Sine ira et
studilo- Škoda, da se nismo poprej zjedinili. Ker pa sva sedaj na dveh nasprotujočih si kandidatnih listah, ne. bolde preostajailo druzega, kakor, da vsak svoje prepričanje zastopa; konečno se bodemo ob dobri volji že: znašli pri skupnem delu v Pokojninskem zavodu« je' dodal dobro voljno. Ves čas volilnega boja nismo do-znali, da bi bil g. dir. Rosina deloval pri svojih kolegihi ali pa pri uredništvu proti kandidatom naše liste.
Pri volitvah dne 5- februarja 1923 je bil na to izvoljen od svoje stranke med drugimi tudi d!r. Rosina, na naši listi pa jaz, kar ga ipa ni najmanje ozlovoljilo nar-pram meni kot uslužbencu.
Še na. zadhjO. sejo Pokojninskega zavoda dne 12:. julija 1924 je došel v Ljubljano. Med prvimi govorniki se je oglasil k besedi ter se prav toplo zavzel za nameščence.
Njegove odkritosrčne besede so. Izzvale med zborovalci splošno odobravanje, d!a mu je ploskala cela zbornica- Pritrjeval mu je še posebno radostno naš manjšinski klub, ker nam 'je govoril te srca. Dr. Rosina je dal takrat dtiškia splošni nevolji, da so delegati prejeli obširno' poročilo Pokojninskega zavoda še le sočasno z otvoritvijo seje, tako, da ga niso imeli časa niti prečrtati, kaj še le o. njem objektivno razpravljati- Med drugim je izrekel, da je sam mnogo let načelnik veliL koga denarnega1 zavoda Posojilnice v Mariboru iln pozna dobro ustroj raznih denarnih zavodov. Grajal je, da se denar nalaga le v banke in ga pri tozadevnih številkah kar »groza strese«. Pokojninski zavod je tu za nameščence, ne pa za kapitaliste. Naj se slabotnega podpira, ne pa one banke, ki imajo. «polne Žaklje*. Povedal Je še par bridkih resnic, ki bodo mogoče na pristojnem mestu zalegle, ker so bile izrečene od priznanega strokovnjaka in upoštevanega veljaka-
Ko smo od leta 1922 naprej izdajali lastno glasilo »Odvetniška pisarna«, ni izšla niti jedna številka^ da bi se pretežna snov ne bila stiskala v pisarni na dr. Ro-sinove stroje z njegovim maiterijalom. Že radi tega ima pok. dr. Rosina za naš pokret prvovrstne za-sluge in društvu ostane kot naš dobrotnik, večletni podporni član in naročnik našega lista v. 'svetlem spominu.
# *
Ko je viharjev sila prevelika, Togota njih se potolažit noče, Kamor val žene čoln obupajoče, Leteti ga puste rokd brodnika.
Dr. France Prešeren.
Dr- Rosina je bil krepke narave in velikega duševnega obzorja. Njegovo hotenje ni poznalo ugovorov.. Globoko vkoreninjen čut pravičnosti ga je spremljal na njegovih .samostojnih potih- Zaupal Je lastni razsodnosti in 'bistroumnosti. Kar je smatral za pravično in izvedljivo, to je skušali z železno voljo uresničiti. Kot ustanovitelj mariborskega Sokola, stal je istemu tudi kot starosta leta 1914 — krvavo leto pričetka svetovne vojne — na čete Tega leta 'Imel je Sokol razviti svojo
zastavo. Vlada, pa ite slavnosti v Maribora mi dovolila-Za to se je vršila -slavnost razvitja prapora v Rušah. Gospa Marija dir. Rosimova, roj. Riipschl, je praporu kumovala ter mu pripela tralk s pomembnim napisom: »Brani mejo!« Dr. Rosina pa je imel navdušen — znamenit — govor. Baš isti dlan pa so- v Sarajevu počili streli, ki so zadeli avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo soprogo, čemur je sledila svetovna; voijhai-
Oblasti so1 hitro spravile Sokolsko slavje v Rušah v zvezo s sarajevskim atentatom ter pričele divjo gonjo proti udeležencem svečanosti. Cela vrstai ruških narodnjakov je ibila po žandarjih odvedena v Gradec -ter po nedolžnem vržena v ječe. Dr- Rosina tudi ob takih nevarnih prillikalh ni poznal strahu. Energično je na pristojnih mestih interveniral za aretirance, toda v Gradcu ni uspel. Radi tega se je odpeljal dne 16. avgusta 1914 k minisrskemiu predsedniku -grofu Sturghu ter h generalnemu avditoriju na Dunaj- Tej1 intervenciji pa je sledila aretacija dr. Rosine samegai, ki je bil odpeljan dne 20. avgusta 1914 iz Maribora -ter vržen v graške ječe kot nevaren »veleizdajnik». — Inter a-nma silent leges. — Dr. Rosina se je tudi v zloglasnih graških zaporih hrabro držal. Daši je sam zrl -smrti v obraz, je bodril in tolažil svoje nesrečne tovariše. Dne 4. oktobra 1914 je bil sicer izpuščen iz ječe, toda nakopal sl je bolezen ter se, je bilo 'bati, da ji podleže. Iz ječe je moral takoj v sanatorij, kjer je bil dvakrat zaporedoma operiran. Njegova krepka narava je za takrat zmagala, toda kal bolezni je ostal. V naslednjih letih je iskal zdravja y Rogaški Slatini-. V zadnjem času pa je sladkorna bolezen •rapidno napredovala. Dr- Rosina se ji je dolgo časa upiral ter do zadnjega vršil svoj odvetniški poklic. Par dni pred smrtjo svojčga iskrenega prijatelja dr. Pavla Turnerja -se je že boril med pisarno in posteljo. Vendar ni -obležal v. postelji.
-Še na dan pogreba dira-. Turnerja dne 27. septembra 1924 bil je trikrat v pisarni. Za popoldne je naročil »Pisarno zapreti«, sam pa se je odpeljal v »Tuscuium«, da se poslovi od dragega prijatelja-
Ob krsti dra- Turnerja je potožil -svojemu mrtvemu prijatelju: »Cernu nisi počakal še 14 dni, da bi odšla skupaj.«
■Ro so odpeljali dra. Turnerja na Pobrežje, bil je dr. Rosina silno potrt. Še isti dan po pogrebu se je odpeljal s svojim prijateljem g- Dragotinom Hribarjem v Leonišče v Ljubljano. Voščila za njegov 61. -rojstni dan (29. septembra 1924) je že sprejemal v Leonišču. Za njegov god 4. oktobra 1924 se je še precej dobro počutil, ■dne 11. oktobra 1924 pa se je odpeljal ,vi spremstvu zdravnika g. dna. Hauis-a in svoje soproge na Du-naf. ne da bi izstopil v Mariboru-
Na Dunaju iskal je zadnje pomoči pri znanem špe-cijalistu prof- dr. Neumann-u. Bilo pa ni več rešitve. Zdravniške vede so odpovedale. Hipno se je stanje bolnika sicer zboljšalo-, toda sledila je reakcija- Njegova silna volja je bila zlomljena, njegov žilav odpor je podlegel dne 15. oktobra 1924 ob 21 uri. V Wilhelminen-spitaiu na Ottakringu bilo je njegovo -telo položeno za 36 ur, od' koder je sledil prevoz v Maribor. Kruta usoda
je hotela, da je dr. Rosina izdihnil svojo- blago -dušo v tujini -ravno na Dunaju, kjer je pred 10 leti podvzel nevarno intervencijo za- narodne žrtve in -si s tem nakopal ječo in z njo neozdravljivo bolezen.
# *
Pulvis es et in pulverem reverterls.
V nedeljo dne 19. oktobra 1924 ob 3. uri zjutraj dospelo je truplo pok. dr- Rosine iz Dunaja- v- Maribor. Ležalo je v dvojni kovinasti krsti v lesenem zabojb vi posebnem tovornem vozni Ob 9- uri je bil izvršen v navzočnosti) okr. zdravnika dra- Podiesnik-a ter carinskih in železniških organov obmejno-carinski, policijski in zdravstveni ogled.
Na -to je bila krsta prepeljana v Narodhi dom ter položena v orno drapi-ranem vesitibulu na mrtvaški oder. Številni venci in šopki) svežih rož so zagrnili prostorni vtestibul. Med belimi svečami, trepetajočimi lučkami v; sredi vencev in rož teži senior mariborskih Slovencev, obdan od častne straže — Sokolov vi slavnostnih krojih z golimi sabljami — ki stražijo ustanovitelja in prvega starosto- mariborskega Sokola.
Ves čas so se neštete množice vrstile pred Narodnim domom, da se še zadnjikrat poklonijo in poslovijo od svojega voditelja.
Danes opoldne odkrili so za kratek čas zgornjo krsto, da so mogli svojci in sorodniki še enkrat videti pokojnikov, obraz.
Tudi meni je 'bilo dovoljeno, da še enkrat vidim obraz svojega šefa, od kojega se v -življenju nisem mogel posloviti
Skozi stekleno okence nad glavo na notranji krsti sem Zagledal blagi obraz svojega šefa. Veličastnost smrti in neizbežna minljivost tega življenja me je presunila- Tu leži negibno telo omega, ki srno ga v življenju občudovali, spoštovali in radi imeli, ki nas je poučeval, tu in tam tudi pokaral, ki pa se je za nas d'obro-voiljno zanimal ter nam -v potrebi tudi dejansko pokazal, da za svoje uraidništvo in svojo okolico v srcu mnogo več čuti, kakor bi bilo po zunanjosti soditi.
Ni še izprememjeno to obličje, dasi je že šesti dan v, smrtnem objemu, čeravno je pripotovalo z dolgotrajno vožnjo iž Dunaja v domovino.
O-stekl-enele so njegove ostre oči, ki so včasih prodirale skozi in skozi. Desno oko je še na pol odprto; -toda ne zaiskri se več, ne vidi številnih obiskovalcev, ki bi radi videli te oči žive v prejšnjem sijajnem zanosu-Negibna so postala usta. Obnemela je njegova bistra govorica, ki je v življenju širom Slovenije navduševala Taborjane, prepričevala sodnike in ganila- porotnike vs sodni dvorani
Omahnila je njegova jasna misel, ki te čudovito delovala ter pričarala v njegovih ognjevitih govorih in izbornih spisih -naravnost čudežne iznajdljivosti. Alko je zadonel njegov glas ob posebnih prilikah — v časih morda tudi rezko, brezobzirno41— vzbudilo je to lahko -neugodje, toda mržnje ali sovraštva nikdar- Ganotje nas obdaja, vzgled minljivosti vsega nosvetnega nas preši-
nja. Treba Je odstopiti od' krste, ker prihajajo sorodniki, da tudi oni obudijo notranja čutila pred obličjem svojega dragega, ljubljenega, pokojnika^
Še zadtiji pogled v blago obličje. Težka bol napolnjujte notranjost, vendar naj bodo solze ob tem zadnjem slovesu s silo premagane. Ako nas duh pokojnika obkrožava, videl bode notranjost vseh onih obiskovalcev, ki s težkimi koraki zapuščajo to mesto zadnjega slovesa.
* *
Prerano si odšel pred nami.
Prej gost, bolj redek naš je broj
V deželo solnčno nad zvezdami
Nas vabiš, kličeš za seboj.
S. G.
Bližala se je ura, ko se narod poslovi od dolgoletnega voditelja spodnještajerskih Slovencev- Maribor se je napolnil žalostnih gostov. Od blizu in daleč so prišli ; kropit pokojnika ter so ostali pred Narodnim domom, raz katerega je plapolala črna zastava- Ogromna množica Je napolnila tri ulice, ki se tukaj križajo.
Zamišljeno so stale te množice in globoka resnost je odsevala iz njih obrazov-
Po izvršenih cerkvenih obredih govoril je žalni govor ob krsti svojemu prijatelju odvetnik dr. Piipuš. Tisoči in tisoči so odkritih glav nemo poslušali ginjene be- j sede v zadnje slovo. Rosne oči so izdajale, kaj se godi v notranjosti posameznikov. Ko je izrekel v slovo svo- J jernu prijatelju dr. Rosini g. dr. Pipuš zadnje besede, ga je prevzela globoka ginjenost, ki je zadušila njegove | zadnje besede, glas se mu jte pričel tresti in solze so ga zalile. Z njim vred1 je objela tiha tuga okrog stojteče prijatelje Ln znance, katerim so polzile preko lic solze žalosti.
Ganotje je naraščalo, ko je moški zbor Glasbene Matice zapel v srce segajočo žalostinlko- Milo-tožno je j zadonela ter se stopnje vaje razlegala nad tisočero množico v sinje višave:
»Vigred se povrne, vse se oživi,
Tratica pogrne se s cvetlicami,
Drobne ptičice pojč,
Spet v domačem gaf,
Al’ iprijat’la sem nazaj Nikdar vieč me bo. •. •.
! i ■	<
Na to so Sokoli dvignili krsto svojega prvega sta- . roste ter jo položili na mrtvaški voz.
• «
Na vozu že je krsta,
Za njim spremljevalcev vrsta Koraka za teboj.
S. G.
Žalni sprevod se je pričel pomikati proti Glavnemu trgu. Na čelu šolska mladina, na to dolga vrsta Sokolov, in Sokoiic mariborske žiupe s štirimi prapori, četa Or-jtmašev v kroju, Skavti, narodni poštni nastavljene!, pred krsto težko obloženi voz z mnogobrojnimi venci, na to četvero vprežen mrtvaški voz s krsto, ob kateri je korakala častna straža Sokolov.
Krsti je sledila dolga vrsta ihtečih sorodnikov.
Ogromna množica se je uvrstila v brezkončno dolg sprevod. Zastopana je bila vsa mariborska inteligenca. Med sprevodom je bilo videti zastopnike raznih društev od blizu in daleč. Vse te korporacije in osebnosti bilo bi težlko našteti-
Za sorodniki je stopak> celokupno odvetništvo, notarji in juristi, na čelu jim dr. Žirovnik kot predsednik Odvetniške zbornice. Med njimi je bilo opaziti mariborskega velikega župana g- dra. Vodopivca, zastopnike okrajnega in okrožnega sodišča v Mariboru, na čelu g-dvor. svetnika Fona, celjskega župana senijorja dr. Juto Hrašovca, ministra n. r. dr. Kukovca in druge.
Sledilo je Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru v močnem zastopstvu. Nadalje so izkazali zadnjo čast zaslužnemu: prvoboritelju: celotno načelstvo Demokratske stranke s predsednikom g. dr- Li-poldoim, mnogoštevilno častništvo z brigadirjem g. Nikoličem, odlični duhovniki in visoki' cerkveni dostojanstveniki, celo načelstvo Posojilnice, predsednik Slovanske čitalnice g. Kejžar, voditelj Ljudske knjižnice g. dri Reisman, bivši veliki župan g- dr. Pirkmaier, mariborski podžupan g. Druzovič ter nešteto drugih odličnih oseb in narodnih delavcev iz cele Slovenije.
* #
*
Še duh njegov živi med nami, Na delo nas budi in drami.
s. a.
Na Glavnem trgu se je med tem formirala tisoč-glava množica, ki jte v polukrogu pričakovala tužnl sprevod.
Pred magistratom je voz obstal. Šolska mladina,' Sokoli, Sokolioe, Orjunaši, Skavti in druge pred1 krsto uvrščene korporacije so se razvrstile ter obkroževale krsto. Nepregledna procesija odličnega občinstva za mrtvaškim vozom je obstala.
Na balkon magistrata je stopil prvi slovenski župan v Mariboru, g- Viktor Grčar, ter v iskrenih besedah slavil plodonosno delovanje in neprecenljive zasluge pokojnika. Med neštetimi zaslugami je ipovdaril zlasti dejstvo, dla je dr. Rosina: pred petimi leti z istega mesta proglasil Maribor za slovensko mesto in da gre njemu poleg generala Maistra in prof- dra. Verstovšek-a naj-večja zasluga in prva zahvala, da je postal Maribor jugoslovanska last. Občinstvo je odkritih glav poslušalo domovinske ljubezni prožiti poslovilen govor prvega župana slovenskega Maribora velezaslužnemu mestnemu svetniku in prvoboritelju za osvoboditev mesta Maribor.
• •
*
Oj solzna pot, oj zadnja pot,
Ti v kraje romaš nam neznane, Od koder več vrnitve ni,
Slovo nam bridke seka rane, Solze rosijo nam oči.
•:	s. g.
Po županovem poslovilnem govoru, ki je na navzoče napravil mogočen vtis, nadaljeval je pok- dr. Rosina
zadnjo pot k večnemu počitkui Mrtvaški voz se Je premaknil, nepregledne vrste v žalnem sprevodu so se zganile. Štirje Sokolski prapori so* zaivfhrali, otožni glasovi godbe »Drava« so turobno doneli, ko- je tihi pohod, ob kroževam od tisočere množice, nadaljeval zadnje spremstvo ,preko' dravskega mostu na mestno pokopališče v Pobrežju. Valovi deroče Drave so lesketali v zadnjih soUnčnih žarkih ter hiteli oib jugoslovanski periferiji proti Beogradu naznanjat, da je postal negiben oni mož, ki je vse svoje življtenske moči posvetil narodnemu delu in v obrambi svojega naroda zadobil kal, ki ga je predčasno iztrgala slovenski domovini.
Solnce je zatonilo, prvi mrak nas je objel, ko se je žalni sprevod ustavil pred portalom tihega domovanja mrtvih, da se jim pridruži tudi oni, ki je sam cesto spremljal svoje prijatelje in znance na ta kraj miru in sprave-
Pred šestimi dnevi ugasnila je luč življenja njemu, ki je stopal v prvih vrstah najbolj zaslužnih slovenskih prvohooteljev. Njegov veliki diuh je v tujini — na Dunaju — zapustil telesne ostanke ter splaval v nebeške višave. Njegovo truplo pa dobi danes v svoje naročje domača gruda, da se bodo spolnile pokojnikove želje in bo sipaval večno spanje poi besedah pesnika dr. Franceta Prešerna:
V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si' Jo ljubil presrčno ves čas-
Sokoli so dvignili krsto ter jo nesli na pokopališče do grobnice. V špalirju so se poslavljali Sokoli in Soko-lice, Orjumaši, Skavti in šolska mladina od svojega staroste in narodnega voditelja, množice so prenapolnile pokopališče, ko se je med žalujkami in cipresami bližalo dr. Rosinovo telo svojemu bodočemu bivanju.
Po blagoslovljenju in cerkvenih molitvah, pogreznila se je krsta v hladno grobnico. Ob odprtem groibu se je v čustvenem govoru poslovil od prvega staroste mariborskega Sokola brata dir. Rosine imenom Sokolskega Saveza br. dr. Pivko. V imenu Demokratske stranke pa je g- dr. Koderman v globoko zasnovanem govoru našteval nevenljive pokojnikove zasluge ter v vznešcnilh besedjih proslavljal njegovi spomin. Solze so razodevale, kaj Občutijo v tem trenotku srca vseh prisotnih. V imenu Organizacije jugoslovanskih nacijonalistov imel je lep poslovilen govor g. Rehar- Glasbena Matica je že v
mraku zapela »Blagor mu..........« Akordi te večno lepe
žaiostinke, ki so splošno ginjenost še povečali1, so valovali preko grobov, objeli vse groblje ter se konečno v otožnih odmevih zgubljali preko zidov.
Grobnica se je zaprla, mi pa smo se vračali v mesto tihi, zamišljeni, z globokimi občutki.
Zdlaj bivaš vrh višave jasne,
'Kjer ni mraku, kjer ni noči;
Tam solnce sreče ti ne ugasne,
Resnice solnce ne stemni.
S. G-
* *
\ *
Ob vznožju Pohorja v »Framu-Morje« leži domovje
__dr. Rosinova vila — v sredi vinske trte, bogatega sa-
dono'snika, razorane ledine in zelenih travnikov. Tam se je sprehajali on, ki je ljubil naravo1, negoval Vinsko trto, ter se solnčil na zelenih tratah- Kadar je snežna odeja pokrila okolico, nahajal se je gostoljubni! dr. Rosina čestokrat s svojimi prijatelji in povabljenci pri kozarcu rujnega vdnea v »stekleni verandi«. Ako pa je tam sameval, motril je ob stenah viseče slike čislanih pesnikov dra. France Prešerna, Simona Gregorčiča in drugih’ veljakov, dokler se niso pošlovili zadnji solnčni žarki od holmca na »Morskem« ter zatonili za pohorskim gorovjem.
Tudi danes je zatonilo zlato solnce za pohorskimi gozdovi, toda gospodar domov j a v »Morju« se ne poslavlja več od solnčnih žarkov. Njegov duh Je splaval nad solnčne višave, njegovo truplo pa se je preselilo k večnemu počitku na to stran Pohorja — na 'Pobrežje. Tam bode snival večno spanje. Ptičice mu bodo žgolele, žalujike in ciprese ga bodo obfcroževale ter mu dtelale senco; solnce pa ga 'bode pozdravljalo z jutranjimi žarki ter se od njega poslavljalo v večernem zatonu.
Kadar nas bode zanesla pot na tiho domovanje, bodemo se s pieteto spominjali prvenca izmed vodilnih mož ter pokladali na njegovo gomilo tudi rdeče na-geljčfce, katere je v življenju dr. Rosina posebno ljluibil-
Izrekam v lastnem imenu ter v imenu Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru njegovi žar lostni rodbini ter žalujočim sorodnikom in prijateljem globoko sožalje!
V Maribor u, dne 20. vinotoka 1924.
Dragotin G11 č v e r t,
pisarniški ravnatelj.
General Maister:
Naši grobovi.
Dvakrat je treščilo e kratkim) presledkom) med člane našega preobratnega narodnega sveta in sesala sta se dva njegova močna stebra: prvi dr. Vrstovšek in zdaj dr. Rosina.
Niti v mladih letiih skoro si niisem pridobil boljših in iskrenih prijateljev od teh dveh uzornih, značajnih in narodno zavednih mož. Saj me je pa tudi z njima združila itn potem1 vezala elementarna sila našega narodnega osvobojenja in samozavestno skupno delo za domovino.
• (Prijatelj Rosina je odšel v času aster in krizantemi, a te moje vrste niso venec iz teh jesenskih cvetk na njegov grob, ne, povil sem samo šopek spominčici in sicer v tisti pusti in trdi uri, fco nn je samostanski zvon zajokal vest, da je zabobnelo kamenje po rakvi dr. Rosine.
Ko je bil zadnjikrat pri meni, sva prebrskala vse te sledeče sladke in grenke a skozinskoz tople in mile spomine.
Spoznal sem ga šele med vojno1, 'ko se je vrnil iz graškega zapoTa, V narodnem domu sem! ga videl. Bled
je bil, suh. Obleka mu je h lame d rala na telesu. Šel sem ga pozdravit in miu častita!, da je zopet prost.
»Prost, ja,« je odgovoril. »Ubili so me tam v Gradcu. Poglejte, kakšen eemi!«
No pa Be j® vendar polagoma popravil in postal dosti dobre in vedre volje.
Dr. Rosina je v vsaki važnejši zadevi bistro pogledal v bodočnost in je vedno logično in pravilno sklepal. Dne 1. nov. 1918, takoj1 potema, ko sem se polastil poveljstva nad Mariborom, smo bili skupaj v Posojilnici: dr, Vrstovšek, dr. Rosina, ravnatelj Voglar, gosp. Dobravec, jaz itd. Vsi so žareli ob moj em poročilu. A jaz vseeno nisem bil popolnoma gotov, da se mariborski nemški' višji častniki ne zavedo in ne ovržejo mojih ukrepov še dopoldne, kajti je bilo v mesta 5 polkovnikov in 6 podpolkovnikov. Zahteval sem' zato od Nar. sveta, da me imenujejo za generala, ker da samo na ta način lahko obvladam situacijo, v Mariboru. Rosina se ijie takoj strinjal in pripomnil1, da je že sam mislil o temi. Sestavila sva besedilo za imenovalno listino, ki jo je potem sami narekoval g. Dobravcu. Kak© važnosti je bil ta dokument, se je izkazalo' že pol nre potem.
Kjer je bila upravičena potreba za denarno pomoč, je dr. Robina pravočasno priskočil. Naroduisvet je potreboval denarja in Rosina je odprl blagajno Posojilnice ter nakazoval prav visoke vsote, češ: »Denar je slovenski; če nami pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mali vsi in denar...« in je zaključil stavek s takimi podkrepilom1, da je držalo kakor petkrat zapečateno pifcmo.
V občevanju je bil v izrazih navadno malo kosmat in sicer ni delal razlike v osebah. Z dr. Vrstovškom je dr. Rosina kot podpre ds. Narodnega sveta prav dobro izhajal in sta drug drugega spoštovala. Niti ta niti oni ni brez medsebojnega soglasja v Narod, svetu ničesar važnejšega odločil. Večkrat mi jo Rosina omenil; »Z Vrstovškom je lahko delo. Dedec je skozinskoz pošten.« V istem smislu se je izražal tudi dr. Vrstovšek o dr. Rolsini.
Dr. Rosina d e bil ob preobratu vedno vesel in ves navdušen, ako je mogel kje pomagati. Tako tudi ob prvem štrajiku v delavnici ma 'koroškem kolodvoru. Napovedal šemi se na pol 6. zvečer v delavnico, da pojasnim štrajkujočimi položaj. Naprosil sem okr. glavarja dr. Lajmšiča, da bi tudi govoril. Rosina je prišel v mojo pisarno in se že pomudil, da gre z nami. Tudi županu dr. Sichmiiedereru sem sporočil, da nas je sprem-ljiail. — Ogrotauna delavnica jie bila strašno natrpana ljudi. In akoravno so se duhovi že nekoliko pomirili vsled Lajnšičevih in mojih o|bljub, namreč, da bodemo dali štrajkujočim moke, masti in sladkorja, ako začno zopet z delom1, moram priznati, da je Rosina s svojim' govoromi — in ta večer je posebno srečno govoril — mnogo pripomogel, da smo se pravzaprav čisto prijateljski ločili od pred dobro uro še rohneče in nasršene množice. Rosina je bil pač po vsem Mariboru znana in upoštevana osebnost.
Nenavadno bister in gibčen je 'bil njegov duh. Ob ravno omenjenem železničarskem štrajku smo .uieli na glavnem kolodvoru pogajanja z nemškimi železniškimi činitelji. Jaz sem' Rosini samo podat (i 'očk svojih zahtev glede železniške uprave z ozirom na moje vojaštvo in prehrano Maribora in že je sestavil popolne pogoje, katerih izpolnitev je v zadevni konferenci take odločno zahteval in se vsaki protizahtevi tako' spretno in jeguljasto izvijal, da so nazadnje obveljale vse naše točke s prav neznatnimi, najmanj nam ne kvarnimi iz-premembami. Ko- sem mu izrazil svoje veselje, da »jih« je tako potolkel, je zadovoljen in v smehu rekel: »Veš, general, sem že drugačne tiče ugnal, pa teh brkelj ne bom'?«
Mestna »iSohutzvvehr« —po naše »zelena garda« — je ko j prve dni po preobratu nevarne naraščala. Uhajali so nam v njo tudi nezanesljivi naši vojaki, ker so jih magistrat ovci dobro plačevali in jim dajali še pijače zastonj. Mi pa vedno manji vojakov. Zalo sem se nameril v Ljubljano po vojaško pomoč. Rosina z menoj, češ, če gresta dva, več zaleže. V Ljubljani so naju od povsod pošiljali v hotel »Union« ki srbskemu podpolkovniku Švaibiču, ki ,je imel edini pravico dodeljevati srbsko vojaštvo. Tisti dan je bil tudi Oset s Tolstega vrha pri Švabiču. Po daljšem razgovoru sem spoznal iz Švabi če vega izvijanja, da ali ne more ali noče dati vojaštva. Isto je takoj tudi Rosina razbral. Potegnil je uro in kratko rekel podpolkovniku: »Pozno je že. Vi imate gotovo važno delo tukaj, Maister pa v Mariboru. Hvala za lepa pojasnila. Kadar bodete imeli kaj odveč vojakov, pa jih pošljite Maistru v Maribor.« Med vožnjo domov je rekel: »Iz Ljubljane ne dobiš niči Ne soldov, ne Soldatov. Ti kar sam delaj,« in je naklepal nekaj ‘t.ucatov osoljenih priimkov na naslov raznih ljubljanskih činiteljev. Kaki so bili ti priimki, si lahko predstavljlaš, ako si slišal dr. Rosino, kadar je bil prav posebno hudo' nasajen.
O graškem zaporu Rosina ni rad govoril. Spomin nanji mu je bil vedno mučen, dahi je bil mož korajžen in se ni zlepa ibal ničesar. Senekovičeva policija je dan prej, iko sem razorožil zeleno gardo, iztaknila nemško pismo, ki nam' je razkrilo sklep naših nasprotnikov, da bodo dr. Vrstovška, dr. Rosino, dr. Hohnjeca, dr. Senekoviča in mene zajeli, na kakršenkoli način že. Vrstovšek je bil tisti čas v Ljubljani, Hohnjec je bil imel shod v Ljutomeru. Ta dva sta bila torej na varnem. Rosini sem za čez noč razorožitve ponudil zavetje v vojašnici, ker sem1 vendar računal s hudim odporom zelene garde in pričakoval, da navalč na nas »zaznamo van ce«. Pa ni sprejel! Šele po dolgem' prigovarjanju, ko sem ga namenioimla spomnil tudi graškega zapora, ki da se sedaj lahko ponovi, ako' nam razorožitev iz-podleti — se je vdal in odšel proti večeru na moj predlog v isvoijl vinograd. Drugo jntro ob 8. po razorožitvi je bil že pri meni in mi Stiskal roko — govoriti ni mogel, ker mn je preveliko veselje zadrgnilo grlo in srce.
Mislit je na vse, skrbel za vse. Neprestani dnevni in nočni napori so me v prvi polovici decembra 1918
docela zdelali. Do takrat je ibilo namreč vse delo meni naprteno: pogajanja z Gradcem in Celovcem', mešeta-renje z mariborskimi in obmejnimi nemškimi stranka*-mii in kar je ibilo glavno — vise vojaške :adev3. Zopet je Rosina sprožil pero. Dr. Vrstovšek mi je pravil, da je Rosina navalil namjjl: »Maister nam omaga. Če izpusti, gremo mi (Nar. svet) lahko 'kar v ljubljanski dvorec 6ejat.« Res so si potem razdelili nekaj mojega dela, tako, da je kolo zopet brez škripanja teklo.
Kakor dober duh je bil dr. Rosina povsod.
Med najhujšimi preobratnimi dnevi je bil 30. nov. 1918. Kurilnica, delavnica in prožno osebje v štrajku. Vlaki so stali. Razen tega od 8. ure dalje pogajanja z graško in celovško deportacijo. Deputacdja st raj kujočih itd. Položaj je bil tak, da nisem vedel, kaji prinese večer, kaj noč. Okoli 4. popoldne me pokličejo od pogajanj v soibo' poibočnika. Rosina je bil tam in. odposlan stvo naših narodnih železničarjev, ki so' mi prinesli z zborovanja v Nar. domu pisano spomenico', da bodo delali noč in dan, le, da železniški promet ne zastane. To je bilo naše odrešenje.Toliko se spominjam, da sem dr. Rosino in enega iz deputacije objel. Rosini pa solze v oči — in železničarjem.
Najbolj pa je oživel, kadar je bil pri pogajanjih z Nemci. Ko srno se kosali v Mariboru z deželnim glavarjem nemške Štajerske dr. Kaanom za demarkacijsko črto od Radgone do koroške meje, smo bili .seveda včasih pmv razburjeni in bojeviti. Po odhodu dir. Žerjava, ki je moral nujno v Ljubljano — je prevzel dr. Rosina deloma vodstvo debate. In kadar sta Kaan in dr. Kaair nilker najbolj stiskala in se tolkla po svojih panger-nrnnskiih prsih, ju je Robina mirno pičil, ne ko osa, temveč ko sršen, tako dia sta ta dva gospoda kar norela in se je deželni glavar dr. Kaan celo onesvestil same jeze.
Enako sijajno je zagovarjal naše stališče pred amerikanskim polkovnikom' Millesom hr je parkrat prav neusmiljeno' ošvrknil nemške očete po lažnjivih ustih. Sploh je ibilo zafrkavanje, sarkazem in tisti poredni ameb in mir uničujoče orožje dr. Rosine v debati.
Po dovršeni mobilizaciji sem odredil vojaško službo božjo v frančiškanski cerkvi. Navzoči so bili razen vojaštva člani Nar. sveta, uradništvo in polno civilnega prebivalstva. Cerkev nabasana, še' zunaj so stali. Po končani maši so zapeli s kora prvič v Mariboru: »Lepa naša domovina«. Vem, da je nam vsem navzočim brenkalo isvečanostno navdušenje po rebrih oib teh naših, v cerkvi še veličastnejših zvokih in besedah in skorovse oči so zarosele. Dr. Rosini, ki je stal par korakov od mene, niso oči zarosele, ne, mož Rosina je jokal in stresal z glavo in prsi so mn delale, ko kovač.
Ta trda lupina, ta grčava skorja je imela tako čutno jedro, tako mehek in nežen st ržen!
In kako nals je imel rad vse, ki smo iskreno slovensko čutili in goreli za domu in rod.
In kako je ljubil našo zeleno Štajersko in naš lepi Maribor *— svojo novo domovino in kako je objemal z
mladeniško močjo tisto sveto gorsko grudo, ki je zdaj njega objela v večni ljubezni.
Res je, da ga ne bomo več videli, toda taki možje, kakor je bil dr. Rosina, začno živeti v narodu šele po smrti.
Z dr. Vrstovškom sta že skupaj in pripravljata prostor za ves naš preoibratni Narodni svet, ki bo brez strankarske razlike s čistim in ostrim očesomi nadzoroval iz sinjih višin delo in samozavest zanamcev in tehtal, ako so vredni nekdanjega trdega truda, da so svobodni na lastni svobodni zemlji.
Dr. R. Plpuš:
Nekaj spominov no dr. Franja Rosina.
Ko sem v jeseni 1886 prišel na vseučilišče na Dunaju, sem tam v akademiičnem društvu »Slovenija« nar šel Franja Rosina med tistimi, ki so igrali vodilno vlogo med slovenskimi visokošolcd na Dunaju. Pri vsakomesečnih zborovanjih društva je posegal v debate z v etiki m uspehom vselej tudi Franjo Rosina. — Kmalu na to je bil tudi izvoljen za predsednika društva. V mojih očeh ga je zlasti tudi 'povzdigovalo njegovo prijateljsko občevanje s takratnimi odličnimi Slovenci na Dunaju, kakor so bili R. Pukl, Dr. M. Murko, Dr. D. Majaron, Cigale, J. Striitar, prof. Šuklje, dr. Triller in drugi. Akoprav se je moral Fr. Rosina za časa svojih študij sam preživljati kot stenotipist po raznih pisarnah, je s svojo izredno nadarjenostjo vkljub temu brez zamude pravočasno dovršil pravoslavne študije.
Ko' seirn jeseni leta 1892 prišel kot koncipijent v Celje, sem tam že našel dr. Franjia Rosina kot koneipi-jenta v pisarni dr. Jos. Serneca. V Celju je dr. Rosina največ občeval s pokojnim dr. Ivanom Dečkom, z dr. K. Treom in Dragotinom Hribarjem. Dr. Ivan Dečko je dr. Rosina uvedel v narodne in politične boje celjskih in štajerskih Slovencev, našel v njem' odličnega sotrud-nika in pozneje naslednika. Dragotinu Hribarju je dr. Rosina pomagal pri izdajanju in urejevanju »Domovine«. Veliko pozornost je vzbudilo takrat večje število dopisov »Puščavnika na Starem gradu«, v katerih je dr. Rosina, on je bil tisti puščavnik, neusmiljeno bičal pregrehe narodnih nasprotnikov v Celju. Dopisi so se čitali z velikim zanimanjem in našli celo posne-malca v dopisih »Puščavnika na Miklavževem hribu«.
Razume se, da se je dr. Franjo Rosina pridno udeleževal vseh društvenih in narodnih prireditev celjskih Slovencev. Z dr. Dečkom in dr. Treom ter Drag. Hribarjem je tudi pridno obiskoval razne politične in agitacijske shode. Z Drag. Hribarjem sta obiskovala tudi politične shode koroških Slovencev, kjer sta nastopala kot govornika
Leta 190L, ne 1904, kakor se je pisalo, je dir. Franjo Rosina svojo odvetniško pisarno' preselil iz Ljutomera v Maribor. Na ta način sem dobil jaz dobrega sotrud-
mika v boju1 za ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradih. Do takrat šemi bil v temi boju skoraj popolnoma osamljen. Med mariborskimi Slovenci takrat ni bilo moža, ki bi znal s krepko roko vzeti v rose vajeti političnega vodstva. Tu je dr. Rosina prišel ravno ob pravem času. Kmalu je bil splošno1 priznan kot politični vodja mariborskih Slovencev. Od takrat naprej1 pa do prevrata se vsaj v napredni slovenski stranki v Mariboru ni storil noben pomembnejši korak, da bi poprej ne dal dr. Rosina svojega privoljenja.
7. bistrim očesom je kmalu spoznal, da bi znalo vsemu njegovemu delovanju biti v veliko korist, če bi se mogel naslanjati na primerni denarni zavod. Vsled Tega je po smrti dr. Jerneja Glančnika, ki je znal do takrat zabraniti vsltop mlajših in odličnih narodnjakov v odbor Posojilnice, napel vse sile, da pride v odbor Posojilnice v Mariboru. S pomočjo svojih prijateljev in z živahno agitacijo, kakor je pri odbonovih volitvah Posojilnice niti poprej in ne siej ni bilo, se mu je posrečilo, da je ibil izbran za načelnika Posojilnice v Mariboru proti takratnemu mnogoletnemu odborniku in podpredsedniku Posojilnice, dr. Mlakarju. Z veliko ljubeznijo se je oklenil tega zavoda in ga spretno vodil do svoje smrti. Nobenemu drugemu društvu in zavodu ni posvetil toliko skrbi kaikor ravno Posojilnici v Mariboru.
Ker je spoznal, da more v političnem boju z uspehom nastopiti le, če tudi v gmotnem oziru od političnih nasprotnikov ni odvisen, je iskal m kmalu .našel priložnost, da si je v Mariboru nakupil lastno hišo in na ta način priskrbel lastno streho za svojo rodbino in svojo pisarno.
Dr. Franjo Rosina je z vso svojo dušo ljubil svoj slovenski narod in svojo slovensko domovino in se boril z vsemi silami za njih blagor in boljšo bodočnost. Vendar se je izogibal vsakemu nepotrebnemu izzivanju nasprotnikov in tudi vsem pretiranostim. Vedel je svoje zahteve vedno spraviti v sklad z obstoječimi razmerami in strezniti za tem, kar je dosegljivo. \ sled tega je tudi s političnimi nasprotniki kolikor toliko diobro izhajal, tudi pri njih si je pridobil spoštovanje. Do osebnih spopadov ž njimi skoraj ni prišlo nikoli.
Ker je videti1 v učeči mladini bodočnost svoje do-mlovine in svojega naroda, jo je z vnemo, z nasvetom in zlasti pred svojo boleznijo tudi gmotno izdatno podpiral. V odborovih sejah Posojilnice v Mariboru je bil vselej1 goreč zagovornik Dijaške kuhinje, raznih dijaških podpornih društev, pa tudi posameznih dijakov, ki so prosili za podporo.
Svoje cilje je znal dr. Rosina zasledovati z vso energijo. Gorje mu, kdor hi hotel križati njegove načrte. Tega je zdelal neusmiljeno s svojim' ostrim sarkazmom. Tudi s krepkimi izrazi ni sledil. Vsled tega je prišel večkrat v navskrižje tudi z drugimi rodoljubi. Nje gave puščice sta med drugim občutila tudi pokojni dr. K. Verstovšek in sedanji minister dr. A. Korošec. V debatah je znal spretno izpodbiti nasprotniške ugovore
ter natančno določiti in utemeljiti svojle predloge. Njegovemu 'krepkeimlu in odločnemu značaju je odgovarjalo, da je skušal povsod priti na vodilno mesto. Zavoljo tega ga najdemo pri vseh društvih, navadno kot predsednika ali podpredsednika. Nižja mesta je navadno odklanjal.
Po prevratu se je v Mariboru naseliloi mnogo mlajših slovenskih razumnikov. Ti so prevzeli marsikatero nalogo političnega, prosvetnega in narodnega dela in krenili 'kmalu po lastni poti. Dr. Franjo Rosina, ki je bil poprej vajen, da so o vseh takih vprašanjih njega vsaj vprašali za svet, je to bolelo. S krepkimi izrazi je dal dostikrat duška svoji nevoljl nad novimi voditelji slovenskega javnega življenja v Mariboru.
Pokojni dr. Rosina je imel vedno čiste roke. Zastopal je sicer Stališče, da se mora opravljeno delo tudi plačati. Ravno taik-o pa je zastopal tudi stališče, da je treba, za domovino in za narod se žrtvovati, da se torej narodno, posvetno in politično delo ne sme nagrajati. Nikdar -e ni pečal z umazanimi in dvomljivimi špekulacijami. Kot kmečki sin pa se je vedno zanimal tudi za kmetijstvo. Nakupil si je malo posestvice v Framu in vselej z velikimi veseljem poročal o1 uspehih svojega kmetovanja.
V aružbi je znal dr. Rosina vedno igrati odločilno vlogo. Bil je dovtipen, tudi vesel, vendar nikdar razposajen. Znal ijo zanimivo pripovedovati razne dogodke, družba ga je rada poslušala. Kdor se mu je pa zameril, tega je bičal neizprosno. Vsled tega so se ga tudi mnogi izmed njegovih znancev, ki so ga sicer spoštovali, Ibolj ibali kakor so ga ljubili.
Svojo1 deco je pokojni obožaval. O njej je govoril vselej z velikimi ponosom. Vsled tega ga je tudi neizmerno bridko zadela smrt njegovega mlajšega sina. ®©(^Qi9®S6i9Si9®^t©StSX3i©6S93i9@SSi3Si9Si3a®<3i9Q®®a
Ustanovna glavna skupščina
»Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani«.
Z ustanovitvijo Delavskih zbornic (Uradni list 20. 8. 21 in 13. 7. 1920 št. 211) postala je nujna potreba osredotočenja zastopnikov delavstva, kakor tudii onih zasebnega naimeščenetva. Zlasti organizacije, klubi in razna zastopstva zasebnega nameščenstva so po Sloveniji tako raztresena, da nimajo med seboj škoro nika-kega stika, da jim manjka vsaka vez v najbolj važnih skupnih stanovskih vprašanjih.
Za Slovenijo bila je Delavska zbornica ustanovljena v Ljubljani, v kojo1 jle bilo poklicanih 50 delegatov in sicer 40 članov iz vrst delavcev! in 10 članov izmed nameščencev.
Naloga teh delavskih žbornic naj Ibi zlasti bila ščititi ekonomske, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev. Nadalje dajati poročila, napenja in predloge pristojnim državnim in samoupravnim! organom o ureditvi delovnega razmerja med delodajalci
in 'delojemalci, v 'vprašanjih 'delavskega zavarovanja itd. Tudi imajo natoigo, da pazijo na državna in samoupravna ob 1 astva, da slednja pravilno izvršujejo vse veljavne zakone, ki se direktno ali indirektno tičejo interesov delavcev in nameščencev. Delavske zbornice imajo nadalje pravico pošiljati poltrelbne vloge na pristojna oblastva, oddajati mnenja o ustanavljanju in organizaciji javnih naprav, tičočih is© delavstva in na-meščenstva ter talke naprave po lastni inicijlativi ustanavljali in organizirati, posredovati pri Oklepa.njun kolektivnih pogodb, pri sporih med delodajalci in delojemalci, intervenirati pri državnih uradih, voditi statistiko in zbirati podatke o vprašanjih, tki se tičejo delavstva in nameščenstva ter podajati tozadevna poročila ministrstva za socialno politiko.
S tem je podana delavcem) in nameščencem možnost, da daje svoje lastne inicijative zakonodaji, da pomaga reševati svoje zadeve ini da postane eden izmed odločujočih činiteljev v javnem; in zakonodajnem življenja.
Ker pa se interesi rman nelnega delavstva v m nogo-brojnem oziru razlikujejo od stremljenj naimeščenstva, odnosno, duševnega delavstva in ker je zastopstvo obeh skupin v Delavski zbornici v takem razmerju, da ob vsaki priliki odnosno vedno lahko preglasuje 40 delavskih delegatov onih 10 izmed maimieščenistva, tako, da je nameščemstvo v tej Delavski Zbornici zastopano le na papirju, faktično pa je celotno nameščeustvo po celi Sloveniji takorekoč brez zastopstva, odnosno izročeno na milost in nemilost dobri ali zli volji delavskih zastopnikov, uvideli so zastopniki in organizacije priv. nameščencev že koj oh otvoritvi Delavske zbonrice 'potrebo lastne Zbornice.
Ob otvoritvi Delavske zbornice dne 8. 1. 1922 ustanovil se je »Klub zasebnih nameščencev, ki je podal po svojem načelniku g. Evgenu Lovšin v zbornici progra-matično izjavo, ki zaMeva med drugi m-.
a) ustanovitev posebne zbornice privatnih nameščencev ali vsaj
h) ustanovitev posvetovalnega zbora uradništva pri
ministrstvu za socialno politiko.
V Avstrijski republiki in Nemčiji že poslujejo take uradniške zbornice poleg delavskih zbornic. Kakor je iz večkratnih objav v našem in drugih listih o delovanju Delavske Zbornice v Ljubljani razvidno, so bili ddegati zasebnih nameščencev še vedno po večini delavskih delegatov preglasovani. Najbolj upravičeni predlogi zasebnega nameščenstva propadajo v Delavski zbornici, ker večina sproti potepta v prah vse manjšinske zahteve, ja celo one pravice, ki so v »zakonu o zaščiti delavčev« privatnetmtu nameščenstvu izrecno zajamčene.
Dri zadnji seji Delavske Zbornice so voditelji delavskih zastopnikov delegatom nameščencev ironično v oibraz povedali, da se bo že treba privaditi splošni praksi majoriziranja, češ, 40 je vendar štirikrat več kot 10.
Tem bolj upravičena je' zahteva Po posebni zbornici privatnih nameščencev, kor v sedajni Delavski
zbornici so tisoči in tisoči privatnih namieščeneev brez faktičnega zastopstva!!
2.
Klub »Zasebnih nameščencev« v Delavski zbornici je večkrat pretresal to važno vprašanje ter iskal po pripomočkih, da se temu zlu odpornoro ter pribojujo privatnim nameščencem upoštevanj© ini zakonito zastopstvo \ lastni Zbornici.
V	to svrho pa je potrebno, da zastavijo vse organizacije posameznih strok privatnih nameščencev veđ svoj vpliv, da se zave vsak privatni nameščenec svojih dolž-no.-ti in pravic, da se vsi privatni nameščenci po celi Sloveniji organizirajo pri svojih strokovnih društvih in vsa ta društva in organizacije vstopijo v centralover piistopijo k »Zvezi«.
Ustanovitev Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije vzel je v roke »Klub zasebnih nameščencev Delavsko zbornice«. Inicijativno je vodil predpriprave klubov načelnik tov. Evgen Lovšin in za njim klubov tajnik tov. Val. A. Urbančič ob sodelovali ju ostalih delegatov v navedenem 'klubu ter drugimi predstavniki večjih organizacij. Delj časa je vršil pripravljalni odbor že vse funkcije, ki so bile namenjene za uspešno delovanje Zveze. Pred 3 leti smo že ustanovili lastno glasilo »Organizator«, ki je od' takrat naprej po potrebi izhajalo. Naložilo se je kataster posameznih organizacij privatnih nameščencev, ki so že ali pa še bodo pristopili k Zvezi, dajalo se je strokovnim organizacijam potrebna navodila, prirejali so se shodi, vodil se je stvaren, a cdločen boj v letu 1903 o priliki volitev v Pokojninski zavod. Za te volitve postavil je Klub priv. nameščencev Delavske zbornice ter naša Zveza lastne kandidate na »'Strokovni in nadstrankarski listi«, od katerih je pri volitvah dne 5. 2. 1903 zmagalo 9 kandidatov in 9 namestnikov.
Pripravljalni odbor Zveze je dogotovil svoje delo ter je za 25. marca 1923 sklical v gofcatilno pri Mraku ustanovno glavno skupščino Zveze. Toda takrat še smisel Zveze vseh društev privatnih nameščencev v okvir ju stanovske centrale ni dozorela, važnost enotne organizacije in skupne vezi še ni prodrla pri vseh društvenih odborih. Radi tega smo takrat 'skupščino preložili na poznejši čas ter sklenili resolucijo, katera je bila. v »Odvetniški pisarni« meseca maja 1924 že objavljena.
3.
V	nedeljo dne 13. Julij a 1904 ob 11 uri dop. se "je konečno vršila v sejni' dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ustanovna glavna skupščina, kjer je bila Zveza tudi formalno ustanovljena.
Navzoči so bili Zvezni delegati in odborniki, katere so delegirala včlanjena društva.
V	odsotnosti1 predsednika pripravljalnega odbora tov. Evgena Lovšina otvoril je zborovanje njegov namestnik tov. Val. A. Urbančič, ki je v globoko zasnovanem govoru pozdravil skupščino ter v obširnem referatu poročal o predzgodovini, o pripravljalnem) delu
in vseh težkočah, s kojimi se je imel pripravljam odbor boriti, predno je zadoibila sigurne obrise nameravana Zveza. Ker je bilo tozadevno obširno poročilo že priobčeno v Zvezinem glasilu »Organizator« sit. 6-7 24 — katero itak dobivajo brezplačno naši redni člani — nakazujem člane, da pazno' prečitajo dotično skrbno pripravljeno poročilo.
Ker pa »Organizator« ni mogel priobčiti vse snovi, katero se je na skupščini predelalo in od katere odpade del razmofcrivanj le na posamezna strokovna društva, naj bodo na kratko rekapituilirani oni govori, ki zanimajo zlasti odvetniško in notarsko uredništvo.
Po izčrpnem poročilu tov. Val, A. Urbančiča se je priglasil K besedi g. Riko Tory, načelnik »Pomočniškega zbora« gremija trgovcev v Ljubljani, ki je v prisrčnih besedah pozdravil skupščino, želeč ji obilo uspeha ter je zlasti povdarjal, da so se v Zvezi že dosedaj udejstvovali nekateri člani Pomočniškega zbora gremija trgovcev, da pa se ta organizacija kot taka žal ne more formelno pridružiti Zvezi, ker temu nasprotujejo njih štatuti in ker ima v smislu obrtnega reda nad njimi vrhovno nadzorstvo obrtna oblast.
Na to je bil brez debate soglasno sprejet »Poslovnik« Zveze, ki Obsega 26 paragraiov.
K tretji točki: »Poročila včlanjenih društev« se priglasi kot prvi k besedi tov. Dragotin Gilčvert, predsednik Društva odvetniških in' notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru ter izvaja:
»Prinašam Vami pozdrave od Drave, od našega društva odvetniških in notarskih uradnikov. Predvsem mi je dolžnost zahvaliti se imenom društva vsem dosedanjim Zveznim funkcijonarjem za vsa pismena povabila, obvestila i. t. d., kar vse jim je dalo po razumnem prcvdarku naravnost obilo posla. Žal, da se poslavlja od nas tov. Lovšin, to ne ostane v neizbrisnem spominu "le tovarišem okoli Zveze, temveč tudi ostalim našim tovarišem v oddaljenih krajih. Ni mi treba podrobno slikati njegovih neprecenljivih zaslug za Zvezo in stan privatnih nameščencev, kajti njegove zasluge so preveč jasno vidne. Prosim tov. predsednika, da sporoči tov. Lovšinu iskrene pozdrave in zahvalo našega društva.
Lansko lelto smo se razšli, ker so bile rane, ki so nami bile zadane za časa volitev v »Pokojninski zavod« še prekrute, danes pa se je položaji zboljšal. Že-Mmy da bi bilo čimpreje zastopanih v Zvezi kar največ mogoče ljubljanskih stanovskih društev. Odbor pa bo moral gledati, da bode resno na deliu za prospeh naše institucije. Ce pomislimo, da imamo v celi Sloveniji okrog 10.000 privatnih nameščencev in da bi se nam posrečilo te organizirati v naši Zvezi, potem nam bode budi mogoče razširiti list v socijalino revijo, kar je že uvodoma predvideva tov. Urbančič. Kar se tiče našega odvetniškega in notarskega uradništva smo prav majhen člen te verige, če zamoremlo že tako primerjati, ker to uredništvo ni tako organizirano, kot bi bilo želeti. Nasvetoval bi »Zvezi«, da pritegne v svojo sredo tudi na-
še ožje sotovariše iz Celja in Ljubljane. Veseli me pa, da imam čast na tej skupščini pozdraviti tri gospodične iz vrst ljubljanskega odvetniškega uradništva, ko jih lansko leto še ni bilo videti. Žalosten pojav je, da ibaš odvetniško in notarsko uradništvo v Sloveniji nima smisla za organizacijo in molče zre izkoriščanja svojih predstojnikov. Prosim tov. predsednika, da stremi po organiziranju imenovanih in s temi miui bo lahko raču-niti z 200—300 novih članov, kar bode tudi vpoštevamja vredno.
Omenil bi, da izhaja naš separatni stanovski list, sedaj pod imenom »Odvetniška pisarna« že 26 let; in sicer so bile njegove uprave: v Celju, Ljubljani, Gorici in sedaj v Mariboru.
V Ljubljani je po mojem tmnemdiu pripisovati neorganiziranost odvetniškega in notarskega uradništva dejstvu, ker ono nima iskrenih voditeljev, ki bi se žrtvovali za mlajše in ker vsi ti nimajo prave obrambe napram penzijonistom in redncirancem iz državnih služb, prihajajoč v vedno večjemu številu na mesto prvih. Zaključujem v nadi, da se veseli in v podvojenem številu snidemo na drugoletni skupščini in izrekam ponovno najtoplejšo zahvalo za vestno poslovanje dosedanjim Zveznim funkcijonarjem, speoijelno tov. Lovšinu in Urbančiču. — Na svidenje!«
Nadalje so govorili v imenu svojih organizacij tov. Stepišnik iz Zagorja za Društvo rudniških nameščencev \ Trbovljah, ki je ena najmočnejših organizacij' zastopanih v Zvezi ter tov. Alojzij Poženel v imenu Društva nameščencev Kranjske industrijalne druži be — Jesenice.
Na to je dobila besedo tov. Ema Deisinger, odvetniška uradnica v Ljubljani, ki je v imenu pripravljalnega odbora snujočega se Društva odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti v lepo zasnovanem govoru izvajala tako-le: Cenjeni Zborovalci! Predvsem mi je dolžnost zahvaliti se predsedniku mariborskega društva g. Gilčvertn za prijazne interese do ustanavljajočega se društva odvetniškega uradništva, kakor tudi Zveznim funkcijonarjemi, ki se resno pečajo s »tem pokretom.
Naše društvo je šele v razvojnem stadiju. Nujna potreba nas je privedla do tega, da se organiziramo, ko smo uvideli naš brezuspešen položaj, da smo, 'kakor pravi Francoz, »homme de rien«, torej toliko kot človek, posvečen poginu, ker ne zmaguje hoja za obstanek.
Podlaga sedanjega družabnega življenja je, — bomo homini lupus, kateri železni zakon se ravno vi sedanjem času z vso krutostjo uveljavlja in obvladuje ves velikanski stroj družabnega življenja ter vodi usodo in zgodovino posameznih družabnih naprav. Poedi-nec se temu zakonju ne more upirati in je pogoj njegove človeške eksistence jako dvomljiv. Uradnik naše stroke je obsojen v trajno delo, stavi vse svoje moči v službo svojega šefa, vendar mu njegov življenski pogoj ni zagotovljen, še več, zakriti moram oči, ako po-
gledam) malce v bodočnost in svojo usodo. Obupnejši položaj preti malokateri drugi uradniški kaitegori ji. Mi smo nekak socialističen integral, ki je oMsojen na bedo in pomanjkanje, stanovati po kleteh in pod streho in v zaduhlih mtestnilh luknjah ali razpadlih bajtalh, medtem), ko drugi žive gosposko in stanu primerno življenje. Treba je tedaj, da odpremo oko, ter se skupaj borimo za dobtojnejšd svojo človeško eksistenco. Zatorej »e- tudi vprašanje našega Obstanka ne da rešiti drugače, kot potom' skupne organizacijo, ako hočemo istinitio doseči pravičnejšo živlijensko podlago in da nam ne bode življenje otrovano. Vsaki dan nami kaže znova brezupno topost. Bodisi, da nas je sedanja moderno politika in zakonodaja, sklicuje se na svobodo vsakega poedinca, ovila od zibeli do groba v najneraz-rešljivo mrežo paragrafov, odlokov in odredb, ki smo vanjo zamreženi, kakor sviloprejka, vendar nami vse to ne pomaga nič, svobodni nismo, pogoji naše človeške eksistence so več kot ogrožani, miedteml koi vrši zakon izkoriščanja pO delodajalcih svojo uničujočo nalogo. Edino naš spas Je, da se združimo. To je tista magična moč, ki more spremeniti in izboljšati naš položaj.
Treba je edino, da dozori v nas zavest do polne višine, da se zavemo vsi svojih razrednih interesov in ogromne svoje organizovane volje. Naš lek je v organizaciji, močni in jiaki, zakaj mi se 'bojujemo' z delom' za pravico življenja, vsled' česar jo tudi ne borno pustili teptati. Ipafc so resnfčno časi nezaupanja in zbeganosti; vendar se nie smiemlo držati budistične abstinence, češ, vsak poedincc naj si pomaga sam, mi moramo v nase sile položiti stalnost zajedničkega delovanja in nehanja, ki ustvari včasih v resnici čudeže.
Naš predpogoj je torej; da se naša življenska vsebina, naš položaj izboljša. Upajmo' torej: na boljšo bodočnost v imenu trdno zasidranega prepričanja o uspehu naše organizacije.
Skupščinarji so s ploskanjem pritrdili, da odobravajo celotno vsebino energične delegatinje iz vrst odvetniškega uradništva. Tov. Giičvert je čestital svoji mladi koleginji na neusitrašenosti in srečno izbranih mislih, bodreč maloštevilno odposlanstvo ljubljanskih tovarišic k vstrajnosti in čim) hitrejšemu oživljenju samostojnega Društva odvetniških in notarskih uradnikov Ijhibttjamske oblasti, da stopi z istimi naše društva v stanovske stike.
Imenom1 Društva trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani govoril je tov. V. A. Urbančič naglašujoč reorganizacijo tega društva, ki bode skoro Zvezi najjačja opora.
Tov. Ante Štromar iz Dravograda je poročal o organizacijskem delu v Mežiški dolini.
Na to je povzel besedo Z vez in predsednik tovariš Urbančič, ki jle omenjal, da je svoji pristop k »Zvezi« priglasil tudi »Savez apotekarskih saradnika, sekcija Slovenija« (delegirani delegat »Saveza« je itelefonično sporočil, da ima ravno ta dan službo, da žal ne more priti ter je poslal pozdrave skupščin ar jem in vzel z
zadoščenjem na znanje, da je Zvezni odbor izvolil njih zastopnika tov. Jože Žabkar-ja za II. Zveznega podpredsednika).
Glede ostalih organizaciji je tov. Urbančič omenil, da je Zveza z vsemi v prijateljskih stikah, z večino pa v pogajanjih za vstop v Zvezo. Konečno je povdaril: »Iz vseh dosedanjih govorov je izzvenelo, da smo sicer še mladi, da pa imamo trdno voljo in dovolj energije, da nam bo po preteku enega leta mogoče dokazati, da smo najmočnejša organizacija v Sloveniji in da se mora vsled tega z nami računati. Vsekakor bo treba mnogo dela in mnogo sainozatajevanja, predno bomo mogli doseči cilj, ki smo si ga postavili.
Zvezin predsednik je na to poročal o 5. in 6. točki dnevnega reda o »Pokojninskem zavodu in pokojninskem zavarovanju«.
Pri tej točki razvnela se je živahna debata. Obširno je razpravljal položaj in sporna vprašanja podrav-natelj Pokojninskega zavoda g. dr. Vranoič. Skoz in skoz stvarne in zanimive, mestoma jako burne, debate so se udeležili tov. Urbančič, Likovič in naša koleginja gdčna. Deisinger. Tovariš Topoljšek kot zastopnik »Društva rudniških namleščencev v Trbovljah« je nato prečital ostro resolucijo s protestom! navedenega društva proti Pokojninskemu zavodu. (Resolucija je bila dobesedno natisnjena v Organizatorju št. 5, 6, 7, kojega naj vsakdo pazmo prečita).
Na te so sledili posamezni referati ter so bile soglasno sprejete resolucije, ki obravnavajo' najbolj pereča stanovska vprašanja:
1.	Nameščenska zbornica. 2. Trgovska bolniška blagajna. 3- Delavska bolniška blagajna. 4. Ureditev pokojnin iz naslova pokojninskega zavarovanja (pridobljene pravice). 5. Resolucije v stvari socijalnega zavarovanja. 6. Delovni čas. 7. Nedeljski počitek. 8. Prazniki. 9. Zasebni trgovski tečaj. 30. Trgovski vajenci. 31. Učne mioči na strokovnih gremijih in obrtno-nadaljevalnih šolah. 12. Volitve v Obrtno sodišče. 13. Gospodarski svet
Resolucija tičoča se Namcščen&ke zbornice se glasi:
Ker interesi nameščenstva v Delavski zbornici zaradi premialega zastopstva niso zadostno zastopani, zahtevamo, da se z zakonom ustanovi:	»NameScenske
zbornice«.
K te ji točki se oglasi k besedi mariborski deiegat tov. Giičvert in izvaja:
Dragi tovariši in tovarišice! Od vseh danes sprejetih resolucij, je naš sklep glede ustanovitve lastne nameščenske zbornice jeden najbolj važnih, ki sili v ospredje, da se z njim na prvem mestu havimo. Mnogo simo pričakovali od1 Delavske zbornice, ker smo se nekateri — v naši naivnosti — zanašali na čut pravičnosti in možatosti posameznih zastopnikov v Delavški zbornici. Mislili smio, da 'bomo- kot možje sporazumno reševali v dotični zbornici vsa vprašanja; naj se že tičejo samo delavstva, ali le nameščenstva, odnosno skupnih teženj in koristi.
Toda neznansko smo se zmlatili. Onimi delegatoma Delavdke zbornic«, ki so tu navzoči, je itaik dobro znano, teko gospodari delavska večina z našo* manjšino. Ne (pustimo se sicer od teh — našemu polk reta nasprotujočih ejetnentov — terorizirati, vendar glasen odpor zastopnikov nameščenstva v Delavski zbornici ne zaleže, ker nas delavski zastopniki oib vsaki priliki preglasujejo. Mi 'simo že apelirali na uvidevnost in čut pravičnosti teh delavskih zastopnikov in priznam, da so nami nekateri — strankarsko še no popolnoma zakrknjeni — delegati v marsičem pritrjevali, a. ko je prijšloi do glasovanja, uveljavil se je pri njih ves vpliv njih voditeljev in demagogija je zmagala tudi pri omahljivcih, tako, da so čestokrat tudi talki proti našemu klubu glasovali, ki so še pred glasovanjem naše predloge odobravali.
V pomanjkanju- resnih argumentov i-n v opra-vičlbo ponavljajočega se nasilja, pridejo nasprotniki s številkami na dan, rekoč: 40 je vendar več Kot 10 ter ponavljajo obglodane fraze o m-ajloiriziranju, ki je žal v vseh korporacijah in tudi v državnem! zboru na dnevnem redu.
Privatno nameščenstvo po Sloveniji pa je preveč številno in zavedno, da ’bi klonilo tilnik ter v Delavski zbornici odnehalo in pripustilo, da bi večina zaimogla slaviti veselje nad »podložno« manjšino češ: »Temu treba se privaditi, sprva sicer težko gre......« (-Glej po-
ročila o Delavski zbornici Odvetniška pisarna januar 1922, imurc 1922, januar 1923, november 1983, in maj 1924).
Radi tega 'bodi prva skrb Zveze, -da -ob soidelavnosti vseh -organizaciji in privatnega nameščenstva iz vseh stanov čimpreje ukrene vse potrebno, da bode uzakonjena
Nameščcnska zbornica.
Kakor je ob otvoritvi Delavske zbornice naš klub Zasebnih nameščencev podal programa!ično- izjavo po lastni zbornici ali vsaj lastnem pododboru, tako tudi jaz danes v zavarovanje interesov odvetniškega in notarskega uradništva po -celi Sloveniji — izražam' željo po ustanovitvi
Zbornice odvetniških in notarskih uradnikov po Sloveniji;
do ustanovitve take lastne zbornice pa pododbor v N-a-meščen-ski zbornici za naš stan.	^
Že na občnih zborih v Mariboru dne 1. oktobra 1921 in Celju dne 2. 10. 1921 jte odvetniško- in notarsko urad-ništvo povdarjlalo potrebo take institucije ter je sklenilo vse potrebno ukreniti, da se uzakoni- dve zbornici odvetniškega in notarskega uradništva po' Sloveniji in sicer edno za ljubljansko oblast s -sedežeml v Ljubljani, drugo za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru (Glej tozadevno poročilo v Odvetniški pisarni v novemberski številki leta 1931),
Do danes vsled razcepljenosti odvetniškega in notarskega uradništva in nezavednosti po celi Sloveniji raztresenih tovarišev — še ni prišlo d’o vresničenja teh sklepov.
V avstrijski republiki uspešno- delujejo c d države uzakonjene «Kamlmern dier Advokatursgehilfen« in posebej! »Krunlmer-n der Notari-atsgehilfen«. Te zbornice so našim nemškim kolegom obvarovale in celo' povzdignilo pozicije v teh pisarnah tudi v času največjega navala onih uradnikov in -oficirjev v privatne službe, ki so bili od državnih mest reducirani.
Tudi pri nas so- poskušali navaliti državni uradniki na odvetniške in notarske pisarne. Juristoiml se je delcimla posrečil beg v privatne pisarne (gotovo v veliko veselje številnih odvetnikov in notarjevi!'?), penzi-jonig t o v- n e ju r is t o v pa so se naše organizacije z vsemi sredstvi uspešno branile in tako- obvarovale marsikatero mest-o za novi naraščaj in'za -one starejše kolege, ki so vse življenje žrtvovali razvoju odvetniških in notarskih pisarn. Tudi mezdno -gibanje bi v našem sloju trpelo, ako bi se bili ugnezdili v naše pisarne državni penzijo-nisti, ki 'bi vsled pokojninskih prispevkov in v oči gl e d strokovne ne izobrazb e v zahtevah popuščali ter rušili v pisarnah slogo in disciplino.
Lastna uzakonjena zbornica za naš sloj pa je tudi iz tega razloga potrebna, da bomo mi, -kakor šefi, imeli pregledi, kako uradnišitvo in koliko- ga ije po tozadevnih pisarnah. Zbornico bodo v zaščito naših interesov, bodo pa nad nami vršile tudi strogo nadzorstvo, da se v pisarne no bode sprejemalo deklet ali dečkov pod 18 leti, da bodo izključeno nastavljanje državnih penzijio-nistov po teh pisarnah in da bode vsalk uradnik-ica vpisana v to zbornico. Potem ise bode uradni št vo bolj zavedalo- važnosti točnega izpolnjevanja, pisarniških dolžnosti, ker bode nad' njimi bdela lastna zbornica, ki jih hode v -potrebi tudi zaščitila pred 'krivičnimi ati samovoljnimi ukrepi njih šefov.
Posebno pažnjo1 '.a evidenco bode zbornica mr rala polagati pri izdajanju legitimacij za sodno zastopstvo v smislu § 31. c. p. r
Desetletja so se. organ'za-ei je trudile, da so slednjič izvojevale noVeio iz leta 19)4, po kateri zamere jo starejši, kvalificirani uradniki dobiti od Odvetniške zbornice legitimacijo za sodno zastopstvo ro § 3] c. p. r.
Novela je izšla, ker so naš. zastopnik) dr. Ofner, dr. Ellenibogen in drugi v dunajskem parlamentu izrecno povdarjali, da dobe legitimacije od Odvetniških zbornic le oni' uradniki, ki so po mnogoletnem službovanja1 v to sposobni, najman j pa morajo dotičniki dokazati 10 letno uradovanje po odvetniških in notarskih pisarnah.
Včeraj pa sem slišal, da so v Ljubljani dobile mlade uradnice, brez vsakega strokovnega znanja, od Odvetniške zbornice legitimacije ter hodijo k T. narokom) na sodišča zastopati.
Kako je tako zastopstvo' in kak utie dolbi pri tem prizadeta stranka, si lahko mislimo.
V Mariboru so redki pojavi, da bi k I. naroku pristopil kak penzijonis.t ali kaka uradnica, od 'katerih nima noibedna tozadevne legitimacije, ker še niso 10 let vi službi.
SamO enkrat smo opazili pri I. narokih mlajšo uradnico, ki pa je bila poslana iz Celja od odvetnika g. dr. Rakun Alojzija. Slišali smO1 pa pozneje od nekaterih svetnikov, da zastopstvu po takih deklicah ne bodo pripuščali in da bodo sploh o tem' poročali na pristojna mesta, da se ne juristom odvzame zastopstvo.
Ker ste 3 mlade koleginje od naše stroke tu navzoče, mle ne smlete slabo razumeti, ako govorim odkrito. Ni naperjena misel proti temu, da bi budil ženske ne smele zastopati- pri sodiščih. Odkar imaimio ženske sodnike in odvetnice, je naravno, da smejo tudi uradnice zastopati, kakor uradniki. Naše tozadevne zahteve pa merijo na to, da mora biti ženska uradnica tako strokovno izobražena kot mtoški uradnik in da mOira tudi dokazati lOletno službovanje po odvetniških in notarskih pisarnah, predno sme nij'en šef zaprositi pri Odvetniški Zbornici! za njo za legitimacijo.
Ako Se bodo tozadevno zlorabe nadaljevale, bode prišel kmlaliu dan, ko ne juristom ne bode več priznano zastopstvo pred sodiščih na podlagi novele iz leta 1014 in naš stan bi s tenu izgubil eminentno važno- pravico, za katero smo se cela desetletja z vsemi sredstvi bojevali.
Radi tega imti je zelio simpatična resolucija Zveze 'po ustanovitvi Nameščenske zbornice ter proteinu, da odbor vi dotični zbornici predvideva poseben oddelek zbornice odvetniških in notarskih uradnikov po Sloveniji z lastnim pododborom.
Tov. gdčnaL Ema Deisinger je na to govorila o brezposelnosti, tov. Gilčvert in Fran Volčanšek pa o zvezinem1 tiskovnem fondu in zvezinih prispevkih. Ko so'še ostali referenti podali konečne izjave in je bil zvezin prispevek za vsaJkega včlanjenega uda določen mesečno na 2 Din., za kar pa vsaik dolbi brezplačno Organizatorja, zaključil je predsednik olb /3 uri to lepo uspelo zborovanje.
Vsakoletna skupščina Zveze se ima po možnosti vršiti na Vidovdan. Za bodoče leto je skupščina določena za Vidovdan o priliki velesejma v Ljubljani. Takrat naj bi se zajedno vršil prvi kongres vseli privatnih nameščencev iz cele Slovenije.
Zvezin odbor se je konstituiral tako-le; Predsednik tov. Valentin A Urbančič, Ljubljana;
I.	podpredsednik tov. Fran Volčanšek, Trbovlje;
BI. podpredsednik1 tov. Jože Žabkar, Ljubljana; tajnik tov. Vladimir Pfeifer, Ljubljana; blagajnik tov. Fran Indihar, Ljubljana; pregledovalci računov: tov. Likovič in Novak iz Ljubljane in tov. Stepišnik iz Zagorja.
Društvene vesti.
Dvojne novoletne plače. Kakor v zadnjih letih, ima
dobiti uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah tudi ob novem letu 1925 dvojno plačo- Bančni uradniki prejemajo poleg dvojne novoletne plače, še posebne visoke nagrade za bilanco. Enakih nagrad bi morali ob zaključku leta biti deležni tudi uradniki pri advokaturi in notarijaitu, zlasti pisarniški ravnatelji, odnosno oni vodilni uradniki, ki morajo ob koncu leta poleg vsakdanjih uradniških opravil zaključiti tudi letne račune, razposlati ekgpensarje ter skrbeti, da -se zaostanke pravočasno izterja. V avstrijski republiki -dobi uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah poleg dvojne novoletne plače tudi 'dvojno septerribersko plačo kot nabavni prispevek. V stari Avstriji je že desetletja obstojal običaj, da so vodilni uradniki' (takozvani solicitaforji) dobili za novo leto posebne nagrade v obliki še enkratne plače za -novo leto. Ta opravičen običaj se je izvajal doslej z malimi izjemami po vse-j Sloveniji in se je 'Obdržal tudi po preobratu v Jugoslaviji. 'Da pritiče dvojna novoletna nagrada v prvi vrsti pisarniškim ravnateljem, so šefi že zdavnaj uvideli. Ta nagrada naj bi bila tudi nekako oškodovanje za vse one mnogoštevilne zgube, ki oškodujejo skoro vsakega blagajnika pri blagajniškem poslovanju. Vslad novega taksnega zakona pa se tozadevne diference še povečujejo. Kolikokrat je treba pri sodiščih vloge ddkolekovati, dodati naknadne razsodnine i- t d. Človeško je, da se marsikateri kolek, izdan izven pisarne, pozabi pozneje Vpisati v blagajno. Škodo trpi oni, ki vodi blagajno. Vsled' nepretrganega uradovanja pri sodiščih je treba dan na dan delati poizvedbe v zemljiški knjigi ali izvršilnih oddelkih odnosno vlagati vloge izven uradniških ur, ki veljajo za advokaturo in nota-rijat- Teh nadur nikdo posebej ne honorira. Iz teh razlogov — poleg vseh drugih — je pravično, da dobijo dvojno novoletno plačo tudi uradnice in prizadeti kon-cipijenti.
Poziv zamudnikom. Bližamo se koncu letošnjega leta. Bilanca uprave našega lista izkazuje mnogo zamudnikov in celo talkih, ki Se lanske naročnine za naše stanovsko glasilo niso poravnali. Tisk je drag in naše društvo se ima boriti z velikimi finančnimi težkočami, alko hoče vzdržati list vsaj na sedanji višini Tiskovni fond vzdržuje po večini naše društvo. Apeliramo torej na stanovsko zavest vseh naših članov in članic ter na uvidevnost gg. šefov in prosimo vse naše cenjene nar ročnike, da d o 'konca tega leta poravnajo po priloženi položnici zaostalo naročnino, 'da nam bode v prihodnjem letu omogočeno, list vsaj v dosedanjem obsegu izdajati. Poživljamo vse ono uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah, ki še niso naročniki našega, glasila, da si z novim letom naročijo to e d i n o stanovsko glasilo, nabirajo za naš list inserate, prispevajo za tiskovni fond ter skrbijo za gradivo.
Upravništvo-
Celjskim tovarišem v vednost. Prihajajo nam številna vprašanja, zakaj ne pošljemo našega glasila raznim
članom in članicam Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Odgovor: Pri občnem zboru 2. oktobra 1921 bilo je v Celju in dan poprej, 1- oktobra 1921, na občnem ziboru v Mariboru sklenjeno, da izdajate slkupno obi društvi naše stanovsko glasilo »Odvetniško »pisarno«. Naročnino glede naših članov naj pobira naše društvo, Celjskih članov pa ondotno društvo. Kot začetni prispevek za tiskovni fond' je nakazalo Celjsko društvo 1000 K, naše pa 2000 K. Naši člani so po večini vsa tri leta glasilo točno plačevali. Celjski člani so baje naročnino plačevali pri Celjskem društvu, slednje pa nam od pobrane naročnine vkljub večkratnim opominom do danes ni poslalo niti vinar ja. Zato srno z današnjim dnem list ustavili vsem članom Celjskega društva razum onim, ki so naročnino nam direktno nakazali. Kdor želi dobivati list, naj si ga z novim letom pri našem (društvu naravnost naroči, zastonj pa lista nikomur ne bodemo več pošiljali, ker smo tozadevno že itdk za težke tisočake oškodovani.	Odbor.
Rožno.
Advokat — papež. Meseca julija 1924 je izročil papežev nuncij Ceroltti pariškim advokat o mi papežki dar, ki je zanimiv, Je to slika, ki predstavlja francoskega advokata Guy Foucoulta, ki je bil z imenom Klement VI. izvoljen leta 1265 za papeža. To je edini advokat, ki je rosil na glavi papeško tiaro.
Himen. Na bimikoštni pondeljeK se ja poročila v Sevnici ob Savi naša članica in tajniška namestnica gdč Anica Zaveršnik, strojepiska v pisarn* dr. Rosine in dr. Ra poteč, odvetnika v Mariboru, z gosp. Petrom Kolnik, poštnimi uradnikom v M ari Poru. V Hočah se je dne 19. avgusta 1924 poročil naš član tov. Š-tefan Medved, pisarniški ravnal3;j v pisarni dr. Koderman in dr. Slokar, odvetnika v Mariboru, z gdč, Justi Coretti, učiteljico iz Maribora. Novoporo-čencemi iskreno čestitamo ter želimo v zakonskem stanu obilo trajne sreče in zadovoljnosti.
Promocija. Na zagrebškem1 vseučilišču sta bila promovirana za doktorja prava in sicer dne 1. 8. 1924. gosp. Ivan Šest an, odvetniški koncipijent pri g. dr. Li-poldu, odvetniku v Mariboru1 in dne 30. 0. 1924 g. ki i-hajlo Stajnko', odvetniški koncipijent pri g. dr. Ferdu Lasiču, odvetniku v Mariboru. Novoimenovana doktorja in naša večletna člana naj sprejmeta tem potom naše iskrene čestitke.
Imenovanje v državni službi. Bivši predsednik društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju obrtni komisar go^p. Ignacij Založnik je bil meseca jlunija 1924 imenovan za adjunkta v uradu za pospeševanje obriti v ekspozituri v Celju.
Smrtna kosa. V Celjiu je preminul dne 7. junija 1924 tov. Ivan Križan, bivši odvetniški in notarski solicitator. Ob ustanovitvi Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov y Celju) ter oh pričetku izdajanja strokovnega lista »Slovenska pisarna« 1.1896 služboval je v Celju kot solicitator pri odvetniku dr. Babniku in ji© bil naš član ter soltrudaik. Ohranimo mu blag spomin. Njegovi soprogi in otrokom izrekamo naše sožalje.
Odvetniški izpit je položil pred višjim1 deželnimi sodiščem v Ljubl jani dne 17. oktobra 1921 naš član gosp. dr. Anton Pirnat odvetniški koncipijent. Castila-mo. Kakor slišimo, se namerava naseliti novi odvetnik v Mariboru. Novemu odvetniku želimo vsestranskih uspehov.
Delavska zbornica sklicuje V. skupščinsko sejo v sejmo dvorano mestnega magistrata v Ljubljani za nedeljo 30. novembra 1924. ob 14. uri s sledečim dnevnim redom1:
1.	Odobritev zapisnika.
2.	Poročilo predsednika
3.	Nastavitev tajnika.
4.	Odobritev proračuna,
5.	Sklepanje o pravilih in pravilniku zbornice.
OBČNI ZBOR
ptujske skupine društva odvetniških in notarskih uradnikov se vrši
v nedeljo dne 21. decembra ob 10. nri dopoldne v Narodnem domu v Ptuju.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika olsrednjega društva v Mariboru.
2.	Poročilo fumkcijonarjev ptujske skupine:
a) predsednice, b) blagajnika, c) tajnika.
3.	Valitve novega odbora.
4.	Raznoterosti.
Članstvo iz Ptuja prosimo za točno in polnoštevilno udeležitev. Mariborskemu članstvu priporočamo, da se ta dan poda v Ptuj v večjem odposlanstva.
Izdaja in zalaga: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Maribora. / Tisk Mariborske tiskarne d. d. / Odgov. urednik FRANJO MOŠKON