5/2017 letnik CXIX 141 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebele ne čutijo brezmatične. Izkoriščam veliko število mladih čebel dojilj, ki hočejo delati. Zakaj bi jih puščal ne- izkoriščene v panju, ko pa so lahko koristne pri pridelavi mlečka?! Verjetno ste opazili, da nikjer ne omenjam krmljenja čebelje družine med pridelovanjem matičnega mlečka. Mleček mora biti pridelan na osnovi naravne hrane če- bel, tj. medu in cvetnega prahu. Menim, da je takšen mle- ček boljši. Na tej točki bi se rad navezal na razmišljanje g. Oštirja (2012), ki pravi, da bi morali dati večji pomen ma- tičnemu mlečku, ki je pridelan brez krmljenja s sladkorno raztopino. In sicer da z nenehnim hranjenjem s sladkorno raztopino ne silimo čebeljih družin k večji pridelavi, am- pak vzamemo, kolikor pridelajo pod naravnimi pogoji. To razmišljanje potrjuje Yamaguchi v svoji raziskavi, v kateri je dokazal, da lahko pod določenimi pogoji dosežemo nepri- merno višjo kakovost pridelanega matičnega mlečka (Ya- maguchi, 2014). Pogoji pridelave in kakovost pa so že popol- noma novo poglavje, o katerem bi lahko nastal nov članek. Zaključek Velikokrat me čebelarji vprašajo: Kako se pravilno mleč- kari? Moj odgovor pa je vedno enak, napačne tehnologije za pridobivanje matičnega mlečka ni. Odvisno je od čebelarje- ve filozofije in želenih ciljev! Če je čebelar pridelal mleček in je zadovoljen s količino, potem je njegov način pridelave pravilen. Viri: http://www.fao.org/docrep/w0076E/w0076E00.htm (3. 9. 2013) Janković, A. (1979): Matični mleč. V: Pčelinji proizvodi hrana i lek/med, mleč, polen, pčelinji otrov, vosak, propolis. 3. izd. Beograd, Kultura: 111–158. Kikuji, Y. (2014): About the Natural Beekeeping Method. Kikuji Yamaguchi Official Website. http://kikuji-yamaguchi.com/natural_apiculture. html (10. 1. 2014) Krel, R. (1996): Value-added products from beekeeping. Rome, FAO. Nation, J. L., Robinson, F. A. (1971): Concentration of some major and trace elements in honeybees, royal jelly and pollen, determined by atomic absorption spectrophotometry. Journal of Apicultural Research, 10, 1: 35–43. Oštir, T. (2012): Skupljanje mleča EZI Queen sistemom. Pčelarski žurnal, 14: 34–37. Poklukar, J. (1998): Matični mleček. V: Od čebele do medu. Poklukar, J. (ur.). Ljubljana, Kmečki glas: 418–419. Sabatini, A. G. in sod. (2009): Quality and standardisation of Royal Jelly. IBRA. http://ihc-platform.net/sabatinijaas2009.pdf (15. 8. 2013) Miha Metelko metelko.m@gmail.com Poleg matice in delavk imajo tudi troti v panju posebno in nenadomestljivo vlogo. Njihova vloga je pogosto podce- njena ali celo spregledana. Tako si veliko čebelarjev priza- deva ustvariti optimalne razmere za vzrejo matic, vzreji trotov pa namenjajo precej manj pozornosti. Čebelarji se zavedamo, da je odbira družin, iz katerih jemljemo vzrej- ni material (ličinke za cepljenje ali pokrite matičnike), po- membna, saj se z dedovanjem na mlade matice prenašajo tako slabe kot tudi dobre dedne lastnosti izvorne družine. Ob tem pa moramo vedeti, da je to le polovica dedne zasno- ve, ki jo bodo mlade matice prenesle na delavke v novi dru- žini, saj drugo polovico prispevajo troti, s katerimi se mlada matica spraši. Življenjski cilj trotov je parjenje z matico. To nalogo lahko opravijo le v obdobju rojenja, tj. zgodaj poleti, ko mlade matice izletavajo na praho, zato družine vzrejajo trote predvsem v tem obdobju. Vsaka matica s semenčicami, ki jih od trotov prejme na prahi, pridobi 50 odstotkov dednine očetovskih družin (trotarjev) ter jo z oploditvijo jajčec prenaša na delavke. Delavke so potomke ene matice in več trotov, s katerimi se je sprašila matica. Sorodnost med dvema delavkama, ki Maj in junij sta meseca, ko imamo v čebeljih družinah največ trotovske zalege. Količino urav- navajo delavke z gradnjo trotovskih celic in s či- ščenjem teh pred zaleganjem matice. Čebelarji (pre)pogosto pokrito trotovsko zalego iz družin odstranjujemo nenačrtovano, ker vemo, da se varoje raje in uspešneje razmnožujejo v trotov- ski kot v delavski zalegi. Na ta način zmanjšu- jemo napadenost čebel z varojami. Vendar – ali so troti v panju res tako nepomembni, da lahko vsevprek odstranjujemo trotovsko zalego? Odbira trotov Glavnina trotov, ki prašijo naše matice, prihaja iz čebeljih družin, nastanjenih v oddaljenosti do 3 km od našega stojišča. 5/2017 letnik CXIX142 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE imata skupnega očeta, je 75-odstotna (super- sestre), med dvema delavkama, ki nima- ta skupnega očeta, pa 25-odstotna. Zaradi tega je izje- mno pomembno, da maticam v okolju, kjer se bodo prašile, zago- tovimo čim večje šte- vilo trotov, ki prenašajo dobre lastnosti. Ti so še zlasti po- membni na plemenilnih postajah, kjer je zagotovljeno, da se matice parijo s troti iz odbranih družin. Na teh postajah lahko troti iz 20 čebeljih družin (trotarjev) oprašujejo ma- tice iz sočasno nameščenih 500 plemenilnikov. Vsaka dru- žina, ki je skrbno negovana, sočasno vzdržuje pribl. 2000 trotov. Ko so stari približno deset dni, začnejo izletavati in v starosti 12–14 dni dalje so godni za parjenje. Matica se povprečno pari z 12 troti. Po uspešni oprašitvi se v panj vrne z več kot 100 milijoni semenčic, ki so sprva začasno shranjene v njenih jajcevodih. Končna shramba se- menčic je semenska mošnjica, v kateri je shranjenih največ 6 milijonov semenčic. Matica zato izloči kar 94 % semenčic, ki jih na prahi prejme od trotov, preostanek pa ji zadostuje za zaleganje jajčec do konca njenega življenja. Troti, ki prašijo matice na določenem območju, tja pri- letijo s širšega območja. Če je območje gosto poseljeno s čebelami, se matice povečini prašijo s troti iz čebeljih dru- žin, ki so od stojišča oddaljene do tri km. Na tako velikem območju je v Sloveniji približno 20 stojišč s 300 čebeljimi družinami. Vse te družine so potencialni trotarji, seveda če iz njih izletavajo troti. Zaradi poznavanja teh zakonitosti je zaželeno, da če- belarji v najboljših čebeljih družinah sistematično vzre- jamo trote, iz povprečnih in podpovprečnih družin pa sistematično odstranjujemo pokrito trotovino. Še zlasti je pomembno, da pokrito trotovino sistematično odstran- jujemo v družinah, v katerih opazimo čebele z rumenimi obročki na zadkih. Druga pomembnejša merila, na katera moramo biti po- zorni pred odbiro, so še: mirnost, čistilni nagon (da je podnica stalno čista), ro- jivost ter medonosnost. Poleg tega je priporoč- ljivo skrbno izbrati kraj plemenjenja matic, in to ne samo na podlagi dostopno- sti in urejenosti lokacije, ampak tudi na podlagi prisotnosti dobrih čebeljih družin, iz katerih bodo izletavali troti. Ob poznavanju te zakoni- tosti je v našem interesu, da imajo tudi okoliški čebelarji dobre čebelje družine in da izvajajo odbiro trotov, saj iz nji- hovih družin prav tako izletavajo troti, ki prašijo naše ma- tice. Tudi dobre matice, podarjene sosednjemu čebelarju, pozitivno vplivajo na prihodnje generacije naših čebel. Če bi trote selekcionirali vsi čebelarji, bi se naše matice pra- šile s kakovostnimi troti in selekcijski napredek glede rejskih ciljev, zapisanih v rejskem programu, bi bil hitrejši in celovi- tejši. Zato v prihodnje intenzivneje izvajajte odbiro trotov! dr. Peter Kozmus Strokovni vodja PRO peter.kozmus@czs.si Polovico dedne zas­ nove čebelje družine prispevajo matice, drugo polovico pa troti. Zato v prihod­ nje intenzivneje izva­ jajte odbiro trotov! Pri odbiri družine za vzrejo trotov moramo biti pozorni na obarvanost obročkov na zadkih delavk. Čebelarski center Saša Luče pa je bila le prva stopnica do našega končnega cilja, to je plemenilna postaja za vzre- jo plemenskih čebeljih matic. Geografske danosti so na območju Zgornje Savinjske doline skoraj idealne, saj je na tem območju kar nekaj dolin, ki jih obdajajo visoke gore. Delovna skupina ČZ SAŠA je kmalu po ustanovitvi zveze začela iskati primerno lokacijo. Pregledali smo več možnih lokacij v občinah Solčava in Luče ter najprimernejšo izbrali na območju Podvolovljeka, natančneje dolino Lučka Bela. Lučka Bela je dolina, ki se v smeri od juga proti severu zač- ne v dolini Podvolovljek. Leži v občini Luče. Njen začetek za- znamuje ozek, soteskast vhod na nadmorski višini približno 580 m, ki se po strmem klancu nato počasi razširi v tipično alpsko dolino. V dolžino meri dolina približno 6 km, njen zaključek pa je na nadmorski višini pribl. 1100 m. Dolina se O organizirani vzreji matic na našem obmo- čju smo začeli razmišljati ob ustanovitvi Če- belarske zveze SAŠA. Zavedali smo se, da so naše naravne danosti in neobremenjen čebe- lji sklad odlična osnova za vzrejo kakovostnih čebeljih matic kranjske sivke. Ob veliki anga- žiranosti Občine Luče smo v letu 2012 svoje- mu namenu predali Čebelarski center Saša Luče, ki je na vzpetini nad Lučami pod Radu- ho. Čebelarski center Saša Luče smo zgradili predvsem z namenom vzreje gospodarskih matic in za namen izobraževanja čebelarjev in krožkarjev. Plemenilna postaja Lučka Bela