POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 17. OKT. 1957 Leto IX — Štev. 42 Cena din 10.—
DRŽAVLJANI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE !
Volitve v občinske ljudske odbore, ki bodo v nedeljo, dne 20. in v soboto 26. oktobra letos, bodo ne samo izraz volje ljudstva, ki voli svoje predstavnike v organe ljudske oblasti, temveč tudi pregled vseh naših uspehov v izgradnji socializma in socialističnih družbenih odnosov kakor tudi v dosedanji izgradnji socialistični komun.
Z uspešno izgradnjo socialističnih družbenih odnosov v državi ter z dosledno borbo za neodvisnost in socializem je naša država pridobila v svetu velik ugled. Jugoslavija je pomemben moralno-politični činitelj sodobnega napredka socialističnega razvoja v svetu in aktiven sodelavec v naporih za napredek socialistične misli in prakse.
Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore bodo v času, ko se ljudstva vsega sveta borijo za to, da odstranijo vojno nevarnost in okrepijo mir na svetu.
Naša država je ena od najaktivnejših pobornikov politike aktivne miroljubne koeksistence med narodi, brezkompromisni borec za mir, za čimprejšnje uresničenje splošnih teženj človeštva, za razorožitev in odstranjevanje nevarnosti nuklearne vojne, za enakopravne odnose med narodi in državami, za dosledno spoštovanje suverenosti vsake države.
Taka zunanja politika naše države je dobila veliko priznanje v svetu in v praksi je pokazala, da razlike v družbenih sistemih in političnih koncepcijah ne predstavljajo zapreke za dobre in prijateljske odnose med državami.
Jugoslavija je danes ena tistih držav, ki je z velikim številom držav sveta razvila zelo plodno in raznovrstno sodelovanje na političnem, ekonomskem in kulturnem področju.
Dosegli smo velike uspehe v našem gospodarskem razvoju. Nacionalna proizvodnja naše države raste iz leta v leto. Od zadnjih volitev do danes smo povečali industrijsko proizvodnjo za 74 odstotkov. V prvi polovici letošnjega leta je industrijska proizvodnja narasla za 19 odstotkov v primeri s proizvodnjo v istem obdobju lanskega leta. V zahvalo precejšnjim sredstvom, ki smo jih vložili za razvoj kmetijstva, in po zaslugi naše politike za razvoj socialističnih odnosov na vasi so doseženi prvi resni uspehi tudi v kmetijski proizvodnji.
(IZ PROGLASA GO SZDL JUGOSLAVIJE)
Lefošnji občinski praznik v Soboti
75 let prostovoljnega gasilstva
Prebivalci soboške občine so proslavljali svoj letošnji praznik v znamenju 75. obletnice delovanja soboškega prostovoljnega gasilskega društva. Oddolžili pa so se tudi borcem in žrtvam, ki so padle za našo svobodo.
Zadnjo nedeljo so se kmalu po budnici začeli zbirati gasilci v svečanih uniformah; v občinsko središče so prihajali iz vseli krajev. Ob devetih so krenili v povorki z zastavami in godbo na čelu proti pokopališču in tam položili vence na skupni grob padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Proti poldnevu so priredili praktično gasilsko vajo na Glavnem trgu. kjer jih je nato pozdravil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Jože Velnar, jim čestital k jubileju, hkrati pa jih pozval, naj tudi na nedeljskih volitvah pokaže-
jo svojo enotnost in privrženost smotrom Socialistične zveze.
V ponedeljek zvečer so v prostoru pred kino dvorano svečano odprli razstavo umetniških del prof. Evgena Titana, v torek so mladinci odigrali šahovski turnir, včeraj so na soboškem avtobusnem postajališču razvili prapor občinskega Odreda predvojaške vzgoje, danes, ko je glavni dan praznovanja, pa bo v dvorani hotela »Zvezda« svečana seja občinskega vodstva SZDL, na katero so bili povabljeni tudi ugledni politični in javni delavci, zastopniki množičnih organizacij in nekaterih večjih delovnih kolektivov.
S. K.
Dobro obiskana predvolilna zborovanja v ormoški občini
V nedeljo je bilo predvolilno zborovanje pri Miklavžu. Na tem zborovanju je govoril kandidat te volilne enote, podpredsednik OLO Maribor, tovariš Jože Tramšek. Tega dne je bilo zborovanje tudi pri Tomažu kjer je govoril član Okrajnega odbora SZDL za Maribor. To je bil najbolje obiskani predvolilni sestanek v občini. V Rucmancih pa je govoril na predvolilnem sestanku sekretar občinskega odbora SZDL tovariš Ivo Rajh. V tem kraju so največ govorili o elektrifikaciji in potrebnem kreditu, ki ga bodo najeli pri KZ Tomaž. Drugod so več govorili o notranji, zunanji in gospodarski politiki.
		 J. R.
Z zadnje seje obeh zborov OLO M. Sobota
Bolj praktično urediti gospodarjenje v gozdovih
V soboto, 12. oktobra, je bila v M. Soboti zadnja seja obeli zborov okrajnega ljudskega odbora. Seji je prisostvoval tudi republiški ljudski poslanec in organizacijski sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga. Oba zbora sta na ločenih sejah razpravljala o reorganizaciji gozdnega gospodarstva.
Doslej je za gozdove skrbela okrajna gozdna uprava, v bodoče pa bodo za smotrno gospodarjenje skrbela kmetijska posestva, med katera so bile tudi razdeljene gozdne parcele. Največje površine so bile dodeljene v gospodarjenje lendavskemu kmetijskemu gospodarstvu, in sicer 5354 ha, ostalim pa manjše površine. S posebnim dodatkom je bil sprejet sklep glede gozdov, ki jih bo dobilo Kmetijsko gospodarstvo Črnci-Apače. Del površine (819 ha) bo dobila KDZ Žepovci, Občinski ljudski odbor v Radgoni pa bo moral urediti glede preskrbe z lesom apaških kolonistov. Prav tako bo še potrebno urediti vprašanje gozdov, ki jih ima v ljutomerski občini ptujsko podjetje »Dravinja«. Ti gozdovi so boljši od tistih, ki sta jih dobili vinogradniški gospodarstvi Ljutomer in Jeruzalem.
Ta prenos gospodarjenja je poročevalec tov. Jože Slavič utemeljil s tem, da so. gozdovi že prej spadali v sklop posestev in da bodo zaradi tega kmetijska gospodarstva lažje gospodarila, ker bodo lahko zaposlila delavce tudi v zimski sezoni, ko delo v kmetijstvu nekoliko zamre. Poleg tega pa je gozdarstvo tudi neposredno povezano s kmetijstvom. Ta ukrep narekuje tudi težnja, prenesti vse gospodarjenje na gospodarske organizacije. Tudi ni nobene bojazni zaradi nepravilnega izkoriščanja gozdov, ker bodo ostali gozdarski referenti pri ObLO, ki bodo imeli tudi nalogo kontrolirati delo v gozdovih in izvajanje gozdnih planov, ki jih bo potrjevala okr. gozdna uprava. Osrednji namen tega ukrepa pa je tudi bolj praktična urediti gozdarsko službo.
V nadaljnjem je OLO razpravljal še o dajanju poroštev za najemanje investicijskih kreditov vinogradniških gospodarstev G. Radgona, Kapela in Ljutomer v znesku 73,4 milijonov din za obnovo 51 ha vinogradov in 40 ha sadovnjakov. Poleg tega je OLO še sprejel sklep o priključitvi zadružnega trgovskega podjetja »Agromerkur« k soboški Kmetijsko-gozdarski zvezi in potrdil odlok
ObLO Ljutomer o likvidaciji pletarskega podjetja v Ljutomeru zaradi izgube, ki je nastala pri tem podjetju. Na prošnjo sveta za zdravstvo OLO je bil tudi odobren znesek 5 milijonov dinarjev za cepljenje proti poliomielitisu.
V
nedeljo: vsi na volitve !
VELIKI
OKTOBER
1917
20.	oktobra
Lenin nelegalno prispel iz Finske v Petrograd.
21.	oktobra
Lenin opozarja partijo na nujnost takojšnje oborožene vstaje. »Vsako odlašanje pomeni smrt«. Predlaga konkreten načrt za vstajo.
23. oktobra
Zgodovinska seja CK boljševiške partije, na kateri je bila sprejeta Leninova resolucija o oboroženi vstaji. — Resolucija poziva partijske organizacije, naj vsa praktična vprašanja rešujejo s tega stališča.
25. oktobra
Pri Petrograjskem sovjetu formirajo Vojaški - revolucionarni odbor kot legalni štab vstaje. Na čelu odbora: Podvojski in Antonov — Ovsejenko.
Na Cankovi in v Lendavi — se pripravljajo na proslave
Pred kratkim so ustanovili na Cankovi poseben odbor, ki bo vodil priprave za proslavo 40-letnice oktobrske revolucije.
Javne proslave nameravajo prirediti na Cankovi, v Gerlincih, Pertoči in Rogaševcih, poleg tega pa bodo proslave tudi po vseh šolah. V tem času bodo priredili tudi razna predavanja in seznanili ljudi o pomenu tega velikega dogodka.
E. M.
*
Pomembno zgodovinsko obletnico proletarske oktobrske revolucije bodo proslavili v lendavski občini v vseh večjih središčih in vaseh. Na proslave se že pripravljajo. V Lendavi, Polani, Turnišču in Dobrovniku bodo tudi akademije.
O ustanavljanju osemletk
Popoldne sta oba zbora na skupni seji razpravljala o šolski reformi in o korakih, ki so bili v našem okraju storjeni za postopen prehod na enotno osemletno šolanje. Občinski ljudski odbori so v glavnem ob koncu avgusta sprejeli sklepe o ukinitvi nižjih gimnazij in jih združili z osnovnimi šolami v enotne osemletke. Na osnovi teh sprememb je sedaj v okraju namesto 16 nižjih gimnazij 33 osemletnih šol, poleg teh še 18 podružničnih šol s 5 razredi, 38 podružničnih šol s 3 razredi in 12 nepopolno razvitih šol.
S šolsko reformo je urejen pouk v prvih treh razredih, v ostalih bo pa postopoma urejen v prihodnjih letih. Tako bomo počasi dobili šole, ki bodo ustrezale našim družbenim potrebam.
Tov. Kimovec, ki je tudi sodeloval pri diskusiji, je dejal, da je bil najvažnejši namen reforme ustvariti ustrezni učni načrt za prve tri razrede in tega uresničevati ter ustvariti možnosti za razvoj osemletk, ne pa ostro spreminjati šolske okoliše, kar ima ponekod negativne posledice. Tako morajo na primer prihajati v Lendavo otroci tudi iz 12 kilometrov oddaljenih krajev. Nasilno so tudi združeni z lendavskimi otroci, ki so ves čas obiskovali nižjo gimnazijo, ki je imela druge kriterije in dajala otrokom tudi
več znanja. Taka spojitev bo brez dvoma negativno vplivala na nadaljnji razvoj teh učencev.
Na osnovi daljše razprave je OLO sklenil, da se strinja z ustanovitvijo osemletk v krajih, ki jih je predložil okrajni svet za šolstvo v skladu s sklepi ObLO, ki pa naj še posebej razpravljajo o nekaterih primerih.
Š. B.
96-ODSTOTNA VOLILNA UDELEŽBA V LJUTOMERSKI OBČINI?
To ni predvidevanje kakšnega Gallupovega instituta, marveč predvidevanje, ki je rezultat živahnega predvolilnega delovanja v ljutomerski občini. Za tekmovanje, ki ga je razpisalo okrajno vodstvo SZDL, so se odločile vse osnovne organizacije SZDL s svojim občinskim odborom na čelu; v občini resno predvidevajo, da bodo pri volilni udeležbi zabeležili vsaj takšen rezultat kot pri dosedanjih volitvah: 96 odstotkov.
Veliko pozornost posvečajo tudi mladim volivcem, ki so dopolnili 18. leto starosti in bodo letos prvič stopili pred volilne skrinjice. Te mlade volivce bodo še pred volitvami sprejeli v SZDL in jih tudi tako pripravili za enakopravno izpolnitev važne državljanske dolžnosti.
Ustvarjeni so temelji za naš gospodarski razcvit
Preteklo nedeljo je bilo v G. Radgoni precej dobro obiskano predvolilno zborovanje. Namesto napovedanega tov. Ivana Krefta, ki je moral po važnih opravkih kot zvezni poslanec v Beograd, je govoril na zborovanju tov. Ivan Horvat, član OO SZDL.
Tovariš Horvat je dejal, da moramo iti na bližnje volitve z jasnim obrazom, kajti uspehi, ki so bili doseženi pri graditvi našega socializma, so tako veliki, da jih nihče ne more spregledati. Poglejmo samo Gornjo Radgono, sicer manjhno mestece, kaj je pridobila v tem času. »Dobili ste dva stanovanjska bloka, ogromen napredek kaže radgonska opekarna, dobili ste prenovljen grad za radgonsko osemletko, asfaltirani del radgonske ulice, kar so storili tudi v Radencih, obnovljeno poslopje za šolo na Murščaku in v Orehovcih, postajo na Moti
itd. Vse to bo služilo našemu ljudstvu, z vsem tem pa se je izboljšal življenjski standard.
In tako smo zgradili po vsej domovini ogromno. Tudi kmetijstvo, ne samo industrija, je dobivalo ogromne vsote denarja, da bi še moderniziralo, da bi nam dajala zemlja več, kot je dajala to doslej. Tako smo ustvarili trdne temelje za naš gospodarski procvit.
Mladinci so zborovali
Zadnjo nedeljo so v Lendavi, Turnišču in Gaberju zborovali mladinci, ki bodo v nedeljo prvič kot polnoletni državljani stopili na volišča in oddali svoje glasove za ljudske odbornike. V Lendavi se je zbralo nad 100 mladincev; pogovorili so se o raznih gospodarskih problemih v občini in o kandidatih. Sklenili so, da bodo šli med prvimi na volišča.
Seveda so še težave in te bodo še trajale nekaj časa. Vendar moramo gledati nanje s treznimi očmi, z realnimi pogledi, brez nepreračunljivih očitkov, ki niso vredni poštenega državljana.«
Nato je govornik seznanjal navzoče, med katerimi je bilo mnogo mladine, kar je dokaz, da se je pričela zanimati za. našo stvarnost v večji meri kot doslej, zakaj še volitve v zbore proizvajalcev.
Vsi zborovalci so z živahnim ploskanjem sprejeli govor tov. Horvata in ni dvoma, da bodo Radgončani kot eden odšli na volišče to nedeljo in prihodnjo soboto, ko bodo volitve v zbore proizvajalcev.
To željo je izrazila ob koncu zborovanja tudi tov. Levarjeva, sekretarka občinskega komiteja ZK, ki je zborovanje tudi vodila.
-ar
Zadnje priprave v radgonski občini
V radgonski občini bi lahko govorili o pravcati volilni mrzlici v zadnjem tednu. Vsi vaški odbori SZDL so imeli razširjene seje, ki so se jih udeležili tudi gasilci, člani RK, mladinskih organizacij in drugih društev. Razpravljali so predvsem o pripravah za nedeljske volitve v občinski zbor. Ustanovili so tudi vaške aktive, ki bodo pomagali pri volitvah. Zadnjo soboto in nedeljo pa so poučili vse volilne komisije o samem
postopku pri glasovanju.
Na volitve se je dobro pripravila tudi gasilska organizacija. ObGZ je razpisala tekmovanje vsem svojim društvom. Društva so tekmovanje sprejela; tekmovala bodo v volilni udeležbi in v času glasovanja. Pri vseh društvih so bile ustanovljene posebne komisije, ki bodo o glasovanju svojih članov sproti poročale Občinski gasilski zvezi v Radgoni.
Ika
Obdobje, za katero bomo izvolili nove odbornike, je obdobje nadaljnjega boja za zboljšanje življenjskega standarda
(Iz „Proglasa“
SZDL Jugoslavije)
Egiptovske čete v SIRIJI
Jz Kaira je 14. oktobra prispela vest — nenadno, zato pa je v mnogih državah tudi vzbudila presenečenje — da so se egiptovske čete en dan poprej izkrcale o sirskem pristanišču Latakiji.
Vest pa kljub trenutni dramatičnosti ni presenetila objektivnih poznavalcev razmer v arabskem svetu, saj je znano, da sta Egipt in Sirija sklenila sporazum o skupni obrambi že pred dvema letoma, ko sta ustanovila tudi skupno poveljstvo, kateremu načeljuje generalmajor Abdel Hakim Amer, egipt. obrambni minister in vrhovni vojaški poveljnik.
Kakor poročajo, je Sirija pozvala egiptovsko vlado, naj pošlje svoje vojaške oddelke v deželo, predvsem zaradi naraščajočega zbiranja turških čet in izgredov ob njenih mejah, proti čemer je protestirala pri turški vladi in opozorila tudi generalnega sekretarja Orga-
nizacije združenih narodov.
Na sirski strani izjavljajo, da je arabska enotnost edino poroštvo za trajen mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, in dajejo hkrati zagotovilo, da bo Sirija ostala nevtralna tudi o prihodnosti. Zahvaljujejo pa se Egiptu za vojaško pomoč in celo predlagajo, naj bi 13. oktober, dan prihoda egiptovskih čet o Sirijo, proglasili za narodni praznik obeh arabskih držav.
Tako pravijo poročila. Vse pa kaže, da gre o tem primeru izključno za obrambo koristi in neodvisnosti dveh arabskih držav, ki se vedno bolj združujeta — ne samo na vojaškem, marveč tudi na gospodarskem in drugih področ-
jih — da bi tako lažje kljubovali raznim mahinacijam in grožnjam z Zapada, pa tudi intrigam znotraj arabskega sveta, ki so jih povzročili v glavnem samo zunanji vplivi (Bagdadski pakt, Eisenhowerjeva doktrina itd.).
Morda bodo spet kje napravili iz te muhe slona, kakor je že navada, če se male države upro vmešavanju od zunaj po večjih silah, toda čas bo tudi tu pokazal svoje — namreč, da ne kaže zamerjati malim državam, ki se o obrambi svojih skupnih koristi združujejo in družno branijo svojo neodvisnost, pa četudi je vmes arabski nacionalizem, ki ga zlasti na Zapadu kaj radi napihujejo do oblakov.
V NEDELJO ODDAJMO
ŽE V ZGODNJIH
JUTRANJIH URAH
NAŠE GLASOVE ZA
NAJBOLJŠE
KANDIDATE!
Prijatelj med nami
V naši državi prebiva že nekaj dni sovjetski obrambni minister, štirikratni heroj Sovjetske zveze maršal Georgij Konstantinovič Žukov, ki je prišel k nam na povabilo Zveznega izvršnega sveta in vrača obisk našemu obrambnemu ministru, armadnemu generalu Ivanu Gošnjaku, ki se je pred nedavnim mudil v Sovjetski zvezi. V spremstvu maršala Žukova so še nekateri višji sovjetski vojaški voditelji.
Maršala Žukova smo v Jugoslaviji sprejeli kot svojega prijatelja in velikega borca iz usodnih dni, ko smo se skupno bojevali na življenje in smrt proti fašizmu, hkrati pa smo ga sprejeli kot uglednega sovjetskega državnega voditelja, ki je tudi osebno prispeval za normalizacijo političnih in držav-
nih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Zato ne skrivamo, da je njegovo bivanje v Jugoslaviji preraslo okvire običajnega vljudnostnega ali vojaško-uradnega obiska, da je torej njegov obisk tudi politično zelo pomemben in da bo mnogo prispeval k nadaljnjemu, še pristnejšemu sodelovanju med obema državama, ki gradita socializem.
Naš gost je bil deležen takega priznanja na vsej svoji poti po Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, kjer je med drugim obiskal Litostroj in Muzej NOB, v katerem je dal tudi priznanje junaški borbi slovenskega ljudstva za svobodo, kajti povsod, tudi med preprostimi ljudmi, je bil toplo sprejet kot naš bojni tovariš in velik prijatelj.
ZEMLJA
JE DOBILA
NOVEGA
SOPOTNIKA
4. oktobra letos so sovjetski znanstveniki poslali na višino 900 km umetni satelit, ki še zdaj kroži okrog zemlje — Veliko razburjenje po svetu — Napovedan drugi sovjetski umetni satelit — Po izjavah znanstvenikov bodo ljudje kmalu lahko poleteli na luno.
Od 4. oktobra letos kroži okrog zemlje 58 cm široka in 83 kg težka kovinska krogla, nov zemljin satelit ali sopotnik. V vesolje so ga poslali sovjetski znanstveniki v okviru Mednarodnega geofizičnega leta, da bi signaliziral s svojima, dvema močnima radijskima oddajnima postajama dragocene podatke o višjih slojih ozračja s tiste točke, odkoder človek doslej še ni imel nobenih točnih podatkov, razen predvidevanj, teoretskih izračunov in ugibanj.
Po svetu je nastala razumljiva razburjenost. Znanstveniki so si enotni v tem, da je nastal začetek novega obdobja v človeški zgodovini, obdobja, ko bo človek lahko prodrl do drugih planetov in jih raziskal. K temu pa se je seveda primešala v nekaterih, predvsem ameriških krogih zavist in jeza zaradi izgubljenega prestiža, kajti tudi ZDA se z vso naglico pripravljajo, da bi poslale tak umetni satelit okrog zemlje.
Nekateri so dvignili velik hrup proti ameriški vladi, ki je po njihovem kriva, da so ZDA izgubile prvenstvo pri pošiljanju satelitov v vsemirje, drugi pa pravijo, da se je s tem povečala tudi vojna nevarnost. Satelita samega v taki obliki sicer ni mogoče izkoriščati v vojne namene, toda bolj nevarna je raketa, ki ga je ponesla v vsemirje. Kdor ima tako raketo, lahko pošlje vodikovo bombo v katerikoli konec zemlje.
Izkušeni in razsodni politiki pa pravilo, da je nastal čas, ko bo človeštvo moralo za vselej prenehati misliti na vojne, kajti odslej bi vsaka vojna prinesla popolno iztrebljanje ljudi na zemlji. Zdaj je treba misliti na to, kako bi s skupnimi napori izkoristili te ogromne znanstvene pridobitve v dobrobit vsega človeštva. Tako je dejal tudi naš predsednik Tito.
Toda pustimo to »politično« stran novega Zemljinega sopotnika. Čeprav so že pred dnevi napovedali, da bo počasi padal in zgorel v nižjih slojih
Zemljinega ozračja, še vedno kroži v isti višini nad njo. Njegova maksimalna hitrost je 29 tisoč km na uro. To je največja hitrost, kar jo je kdajkoli dosegel neki predmet, ki ga je izdelal človek. Kroži po elipsasti poti in je zdaj bliže, zdaj dalje od zemlje. Zato so ga na nekaterih krajih sveta videli tudi s prostim očesom kot zelo svetlo, premikajočo se zvezdo. Krogla je namreč prevlečena s snovjo, ki do 90 odstotkov odbija sončne žarke. Radijski postaji, ki sta v notranjosti krogle, imata doseg 10 tisoč km. Delovali bosta kake tri tedne, kajti za toliko časa bodo baterije dajale tok. Satelit pa lahko še potem kroži okrog zemlje, le da ne bo več oddajal signalov.
Toda že v novembru — po nekaterih časopisnih vesteh bo to 7. novembra, ob 40- letnici oktobrske revolucije — nameravajo sovjetski znanstveniki poslati v vesolje novi umetni sa-
telit, ki pa bo bolj izpopolnjen kot prvi. Pravijo, da bodo v njem tudi živali. Na ta način hočejo znanstveniki ugotoviti, kako prenašajo živi organizmi tako velike višine.
V bližnji bodočnosti pa bodo ogromne rakete nosile v vesolje tudi satelite, v katerih bodo ljudje. Taki sateliti se bodo po določenem času vrnili na zemljo. Znanstveniki tudi pravijo, da ni več daleč dan, ko bo prva raketa obkrožila mesec in posnela tudi tisto, njegovo stran, ki je nikdar ne vidimo. Potem pa bodo prišli na mesec tudi ljudje.
Nihče se več nejeverno ne smehlja ob teh napovedih. Zdaj, ko kroži okrog nas prvi umetni satelit, je znanost dokazala, da je napredovala do te stopnje, da lahko uresniči take davne želje človeštva.
Po najnovejših vesteh je sovjetski satelit že več kot osemdesetkrat obkrožil zemljo. Po teh vesteh naj bi satelit pošiljal tudi telefotografije na zemljo. Agencija TASS je sporočila tudi nekatere prve zaključke, do katerih so prišli sovjetski znanstveniki, ko so dešifrirali radijska poročila iz satelita. Ugotovili so, da imajo višje plasti atmosfere manjšo gostoto, kot so doslej mislili in da je temperatura tam mnogo nižja, kot so predvidevali doslej.
Precej je še vedno ugibanj o ra-
keti, s katero so poslali satelit v zrak. Sovjetski znanstvenik, prof. Pobedonoscev je v moskovskem radiu izjavil, da moderna tehnika in material s katerim razpolagamo, omogočata izstrelitev satelita s pomočjo treh raket. Prva se dvigne do višine približno 50—80 km od zemlje. Ta je najmočnejša. Tu se loči in začne delovati druga raketa, ki poleti s hitrostjo 18 do 20 tisoč km na uro. Tedaj stopi v akcijo tretja raketa, ki požene satelit do naj višje točke na njegovi poti ter mu da hitrost 20 tisoč km na uro. Satelit se takrat loči od rakete in začne sam svojo pot okrog zemlje, raketa pa leti za njim. Prvi dve raketi se vrneta na zemljo. Na tak način so sovjetski znanstveniki spravili tudi prvi satelit v zrak.
Sovjetski znanstvenik Vladimir Linnik je izjavil, da je hitrost s katero se giblje umetni satelit, le za četrtino manjša od hitrosti, ki je potrebna, da bi poslali naprave v kozmični prostor ali na druge planete. Dejal je tudi, da je hitrost satelita osemkrat večja kot hitrost lune.
Zanimivo je tudi novo pravno področje, ki se je odprlo z izstrelitvijo umetnega satelita. Pravniki o tem že razglabljajo. Stojimo torej res na pragu novega obdobja človeške zgodovine, kot so poudarili mnogi svetovnoznani znanstveniki.
Maketa rakete, s kakršno so sovjetski znanstveniki izstrelili prvi umetni satelit v vesolje. Satelit je viden kot majhna krogla v gornjem koncu rakete
Soboška občina
J
O
Ž
E
V
E
L
N
A
R
Letos, ko znova proslavljamo naš praznik, je prav, da pogledamo, kaj smo storili po osvoboditvi, in ugotovimo, če smo vredni nasledniki tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo.
Najprej je bila potrebna prevzgoja državljanov, saj smo prej osi živeli v drugačnem vzdušju, kot pa ga je terjala nova doba. Marsikaj smo morali odpraviti, boriti smo se morali proti raznim reakcionarnim ostankom in proti osem tistim parolam, ki so jih širili novi družbi nenaklonjeni ljudje, da bi zasejali zmedo med našimi ljudmi. Začeli smo obnavljati domovino in uresničevati petletni načrt.
*
Prvo socialistično podjetje, ki smo ga ustanovili že leta 1946, je bilo gradbeno podjetje »Sograd«, ki se je po dolgotrajnem premagovanju težav naposled ustalilo in se uveljavilo. Tega leta smo ustanovili tudi mestna industrijska, trgovska in obrtna podjetja pod skupnim imenom MITROP. Že od vsega začetka je najbolj uspevala galanterijska industrija, sedanja »Panonija«, ki je izdelovala vse najpotrebnejše naprave za gospodinjstvo, kmetijstvo itd. Oprli smo tudi prve trgovine socialističnega sektorja, gostilne, razna obrtna podjetja, toda vse te gospodarske organizacije bi poslovale bolj uspešno, če ne bi bilo leta 1948 rožljanja ob madžarski meji. Takrat še ni bilo nobenih investicijskih sredstev, a dediščina po stari Jugoslaviji je bila zelo skromna. Preuredili smo tovarno perila v obsežno in dobro poslujoče podjetje. Zgradili smo tudi novo tovarno mlečnega prahu, ki se dobro uveljavlja in predela v prah dnevno okrog 19.000 litrov odkupljenega mleka, razen tega pa izdelujejo v tovarni surovo maslo, sir in druge izdelke; že v bližnji prihodnosti pa bodo pridobivali iz sirotke tudi mlečni sladkor in mlečno kislino. Dobro poslujejo tudi mlini, nismo pa zadovoljni z odkupnim poslovanjem, ki ga opravljajo kmetijske zadruge in »Agromerkur«. Odkupu kmetijskih pridelkov bomo morali posvečati več pozornosti, saj je tudi od njega odvisna naša kmetijska proizvodnja.
Za nemoteno funkcioniranje kmetijskih strojev skrbi dobro uveljavljeno podjetje »Agroservis«. V občini imamo tudi dvanajst kmetijskih zadrug, ki se bodo morale v prihodnosti odločneje zavzemati za napredek kmetijstva in povečanje pridelkov. Zadrugam manjkajo kmetijski strokovnjaki, vendar pa bodo lahko s pomočjo strokovnjakov iz socialističnega sektorja, raznih ustanov in kmetijskih posestev zadovoljivo opravile svoje poslanstvo na podeželju. V zadnjem času, ko je h kmetijstvu vse bolj usmerjena tudi naša gospodarska politika in ko je to prizadevanje dobilo tudi pravno obliko v resoluciji Zvezne ljudske skupščine, so naše kmetijske zadruge s svojimi višjimi vodstvi vred vse bolj osredotočene v kmetijstvo, kar je jamstvo, da bodo tudi pravi uresničevalci pridelovalnega sodelovanja (kooperacije) s kmetovalci in da bodo pri tem prizadevanju dosegale vedno večje uspehe.
Tudi Vodna skupnost je že marsikaj prispevala za kmetijstvo, čeprav večkrat slišimo, da še ni pokazala tistih uspehov, ki jih kmetje pričakujejo od nje. Otipljivih rezultatov resda ni, toda opravljenega je že mnogo drobnega dela — ne samo v merilu enega kraja ali občine, saj vemo, da se njen delokrog razteza ob vsej Ledavi in njenih pritokih. Njeni uspehi pa se vendarle kažejo v tem, da ob poplavah ne beležimo več takšne škode, kot smo jo še morali v bližnji preteklosti. Če ne bi gradili razbremenilnika, bi bila Sobota že najmanj dvakrat poplavljena. Dela pri kanalu pa sedaj dobro napredujejo. Letos bodo zgradili mostove in razbremenilnik bo kmalu povsem funkcioniral. V zvezi s funkcioniranjem razbremenilnika in odvajanjem vode pa so še drugi odvodni in dovodni kanali, ki jih že gradimo. Delovanje Vodne skupnosti je potemtakem dolgoročno in lahko pričakujemo večje uspehe komaj po nekaj letih.
V prizadevanju za napredek kmetijske proizvodnje bosta lahko mnogo pomagali družbeni kmetijski gospodarstvi Rakičan in M. Sobota; prvo je že staro in uveljavljeno posestvo, drugo pa šele urejujemo in se že kažejo prvi uspehi smotrnega dela, kajti kolektiv je enoten in bo, če bo tako napredoval tudi v prihodnosti, lahko kmalu služil za vzgled ostalim gospodarstvom. Kolektiv se tudi strokovno in prosvetno usposablja; lani je imel svojo kmetijsko-gospodarsko šolo. letos pa želijo organizirati šolo za strokovno izpopolnjevanje. Prepričani smo, da bodo kmetijski strokovnjaki z obeh posestev aktivno pomagali tudi našim kmetijskim zadrugam, saj je nam vsem skupen smoter: napredek kmetijstva in dobrobit vsega našega prebivalstva in družbene skupnosti.
Pomembna pridobitev za našo občino je tudi podjetje »Pomurski tisk«. Dolgo smo se potegovali za staro tiskarno, pa je nismo dobili, sedaj pa imamo novo, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in prav dobro napreduje. Tudi podjetje »Kroj« se lepo razvija. Gradijo nove prostore, s katerimi bodo mnogo pridobili. Omenim naj tudi podjetji Opekarno in Seperacijo kremenčevega peska v Puconcih. V obeh podjetjih povečujejo storilnost z raznimi sodobnimi napravami.
Veseli smo. da imajo vsa naša podjetja aktivno bilanco, razočaral pa nas je »Agromerkur« ki bi moral kot največje podjetje ustvarjati milijone sredstev za sklade. Pri naših podjetjih pa opažamo, da ni pravega načrtnega gospodarjenja in da nimajo perspektivnih načrtov za svoj razvoj, zato pa tudi ostajajo na mestu, ne da bi se širila in uveljavljala večji napredek. Samoupravni organi v podjetjih bodo morali bolj skrbeti za načrtno in perspektivno gospodarjenje, pri čemer naj bodo deležni večje pomoči. Na splošno opažamo, da podjetja bolj malo prosijo za investicijske kredite, če pa, so njihove prošnje brez dovolj dokumentiranih investicijskih programov. V zadnjem času smo pridobili za to delo strokovnjake in vse kaže, da se bo obrnilo na bolje.
V naših podjetjih imamo delavsko upravljanje, toda ponekod so se delavski sveti še vse premalo
Kako pomagati zaposleni ženi?
Strokovna in kulturna izobrazba državljanov je eden izmed važnih pogojev za večjo proizvodnjo in sodelovanje ljudi v družbenem upravljanju. Izobraževanje ljudi pa ni bilo smoter vseh družbenih ureditev. Politični režimi tovarnarjev in bogatašev so z načrtnim razpredanjem omrežja enorazrednic puščali ljudi v temi neznanja. Človeka, ki ga vera uči, da mora trpeti, ni težko odvrniti od kakršnihkoli zahtev, zato pa ga je tudi mnogo lažje izkoriščati kot nekvalificirano delovno silo.
V	naši družbeni ureditvi pa težimo k temu, da ljudem, ki si želijo znanja, omogočimo strokovno izobraževanje. Posebno bi morali pomagati naši ženi, ki je imela dosedaj najmanj možnosti, da bi si pridobila strokovno kvalifikacijo, saj jo poleg delovnega časa vežeta tudi težavno gospodinjsko delo in skrb za nego in vzgojo otrok. Ne pretiravam, če trdim, da je to že druga zaposlitev, ki terja celega človeka. In ravno ta žena ima premalo časa za svoje izobraževanje in kulturno razvedrilo. To pa ji lahko omogočimo, če jo razbremenimo drobnega gospodinjskega dela. Načinov te pomoči je več: od uslužnostnih servisnih služb pa do otroških kotičkov. Za sedaj pa samo o enem: družbena prehrana za družine zaposlenih mater in samcev.
*
V	M. Soboti imamo preveč gostiln, ki skromno životarijo in dajejo preveč skromna sredstva v družbene sklade. Nekaj sto družin zaposlenih mater in nekaj samcev pa
občutno pogreša gostišče za družbeno prehrano. Naj bo to menza? Ne samo menza, temveč nekaj več! Družine naj bi lahko odnašale brano tudi domov, samci pa naj bi se hranili v gostišču. Bogat kmetijski okoliš in prodajalna tovarne mesnih izdelkov bi lahko zagotovila kakovostno in ceneno hrano.
Lansko aktivno prizadevanje sindikalnih organizacij za menzo nam dokazuje, da bi tako gostišče imelo obilo gostov. Občinski ljudski odbor pa naj bi ta predlog pomagal uresničiti. Naj ne bo dolgih likvidacijskih postopkov, marveč pameten dogovor o reorganizaciji dobre gostilne v gostišče za družbeno prehrano.
Vsi tisti, ki želijo razbremeniti zaposleno ženo drobnega gospodinjskega dela in ji tako tudi pomagati do uveljavljanja v organih družbenega upravljanja, pa tudi tisti, ki želijo pomagati pri reševanju problema prehrane samcev, bodo zagotovo podprli tako akcijo.
Marija Prizmičeva
Delovni ljudje Pomurja!
S svojim množičnim sodelovanjem pri teh volitvah še enkrat potrdite pravilnost politike, ki je delavski razred in narode Jugoslavije spremenila v neposrednega upravljalca družbene proizvodnje.
POMURSKI VESTNIK, 17. okt. 1957
2
danes in jutri ...
uveljavili, čeprav so najvišji organ upravljanju in so uspehi podjetja tudi v marsičem odvisni od njihovega delovanja. Prav ob zaključnih računih smo opazili, da ni pravih poslovnih uspehov v podjetjih, kjer delavski sveti ne posvečajo dovolj pozornosti delovni storilnosti in drugim ključnim vprašanjem v proizvodnji. V takih podjetjih promet nazaduje in izgubljajo naročnike.
V zadnjem času je podjetje »Panonija« poslalo na trg nekaj novih izdelkov in vse kaže, da bo z njimi tudi prodrlo, kar bo precejšnja pridobitev saj zaradi tega ne bo trpela proizvodnja gospodinjskih strojčkov in naprav za kmetijstvo.
Najstarejše podjetje je Tovarna mesnih izdelkov, ki pa je s svojimi napravami že dokaj zastarela. Najbolje bi bilo, če bi zgradili novo tovarno na primernejšem mestu in tako, da bi povsem ustrezala tehnično-higienskim predpisom. Toda tega za sedaj ni moči uresničiti. Zato se je delavski svet odločil za popolno rekonstrukcijo tovarne, kar jih bo sicer veljalo mnogo denarja, toda to je bilo treba storiti, kajti Pomurju je taka tovarna potrebna in koristna, tovarna pa ima v pokrajini bogato surovinsko zaledje.
Soboške trgovine so v zadnjem času precej pridobile na svoji zunanjosti (Agromerkur, Koloniale, Prekmurski magazin), svoje prostore ureja tudi Zarja, kmetijska zadruga pa pripravlja lokale za trgovino z zelenjavo in mesnico. S temi preureditvami in modernizacijo pa še ne moremo biti zadovoljni, saj je še precej trgovin v slabih in higiensko neustrezajočih prostorih, ki smo jih dolžni dostojneje urediti — ne samo zaradi nas. marveč tudi zaradi naraščajočega tujskega prometa.
V Soboti imamo mnogo gostiln, lahko bi rekli, da celo preveč, toda potrebne so preureditve. V vseh gostilnah so za silo uredili prostore, toda v mestu manjka prijetnega in reprezentativnega gostinskega lokala. V hotelu »Central« so sicer uredili zunanjost poslopja in notranje prostore, vendar je ta lokal za soboške razmere pretesen, zlasti še ob praznikih in v zimskem času. V hotelu »Zvezda« so se letos odločili, da bodo začeli postopoma preurejati svoje prostore za moderen hoje! in restavracijo. Delovni kolektiv je o tem že razpravljal in upamo, da bomo kmalu dobili takšen hotel in restavracijo, ki bo v ponos mestu in vsemu Pomurju.
Na komunalnem področju je Sobota že mnogo pridobila, mnogo pa še pogrešamo. Še v nedavni preteklosti so bili na Lendavski cesti in ob ulici Štefana Kovača globoki cestni jarki, katere sedaj srečujemo le še v stranskih ulicah. Uredili smo Kolodvorsko in delno tudi Titovo ulico s tlakovanjem, na Titovi cesti smo na desni strani tlakovali pločnike s pralnimi ploščami, urejeno je avtobusno postajališče, odcep iz Lendavske v Partizansko ulico, na glavnih ulicah so urejeni robniki, a v zadnjem času smo asfaltirali središče mesta in vse njegove najprometnejše ulice. Pri delu sta nas znatno podprli republiška in okrajna cestna uprava, pa tudi podjetja, stanovanjska skupnost in nekateri zasebniki, ki so s svojimi sredstvi uredili robnike. Tudi tehtnico smo premestili na periferijo mesta, tako da sedaj ne bo več ovirala cestnega prometa. V načrtu imamo tudi ureditev tržnice v središču mesta, vendar pa bo precej odmaknjena od mestnega vrveža( na bivšem šolskem vrtu med Cvetkovo in Titovo ulico), kjer je šolska baraka, ki je že zdavnaj odslužila. Predvideli smo tudi prostor za avtoservisno postajo na križišču Slomškove in Bakovske ceste. Na pokopališču pa bomo letos dokončno uredili mrtvašnico.
Letos gradimo štiri stanovanjske bloke na ulici Štefana Kovača, napravljen je že tudi načrt za poslovno poslopje komunalne in zadružne banke ob avtobusnem postajališču, a železniška uprava namerava prihodnje leto dokončno postaviti moderno postajno poslopje. V načrtu imamo tudi gradnjo stanovanjskega bloka na vogalu Kolodvorske in Partizanske ulice za uslužbence bolnišnice, DOZ namerava' zgraditi poslovno poslopje s stanovanjskimi prostori v središču mesta, prav tako tudi podjetje Pomurski tisk. DES že ima načrte za zgraditev poslovnih in stanovanjskih prostorov na Lendavski cesti, trgovsko podjetje Tehnopromet bo že letos razširilo svoje poslovne prostore in si zgradilo stanovanja. Izgradnjo mesta pa šele v zadnjem času pravilno usmerjamo, saj smo poprej gradili v glavnem samo na njegovi periferiji, kar pa ni bilo prav. Sobota, ki je bila pred kratkim komaj razsežna panonska vas, dobiva sedaj iz dneva v dan prijetnejše zunanje lice; z gradnjo blokov pa bomo nadaljevali tudi v prihodnosti, razen tega pa bomo gradili tudi vrstne hiše na zadružni osnovi.
Mnogo skrbi nam povzroča tudi šolstvo. Pred
durmi je šolska reforma in organizacija osemletk. Šolska poslopja v občini so v obupnem stanju in le gimnazija ima primerno poslopje. Tudi šolsko poslopje v Krogu ne ustreza sedanjim potrebam. Letos smo že prišli tako daleč, da smo naročili načrte za osemletko v Bakovcih, ki jo bomo zgradili postopoma po paviljonskem sistemu. V naši občini naj bi bilo pet osemletk in dve nerazviti osemletki. Svet za šolstvo bo moral sestaviti perspektivni načrt, potem pa poskrbeti za to, da bomo v določenem obdobju dobili denarna sredstva za popravilo šolskih poslopij, da bodo lahko zares služila reformirani šoli.
Svet za zdravstvo pa je že sestavil perspektivni načrt, zato je že tudi uresničena lokacija za gradnjo bodočih prostorov dečjega in ženskega dispanzerja, za šolsko polikliniko in zobno ambulanto. Družbeno upravljanje pa je v zdravstvu še posebno potrebno, saj izdajamo vsako leto težke milijone v zdravstvene namene.
Potrošniški sveti v naših trgovinah pa sploh še niso zaživeli; posamezni člani ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da je tudi v tej panogi gospodarskega delovanja potrebno družbeno upravljanje. Sveti pa morajo čimprej začeti delovati, da bomo tako izpopolnili vrzel, ki jo vsi čutimo v našem mestu.
Tudi v naših vaseh se je začelo novo življenje. Kraji dobivajo vse bolj prijetno zunanje lice. Delovno vnemo podeželskih občanov pa smo dolžni še bolj podpirati. Na splošno velja: tam, kjer je dober krajevni odbor, tudi vasi napredujejo: uredili so prehode čez jarke in potoke, pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji mostov, popravili so ograje in mrtvašnice na pokopališčih. Sredstva, ki so bila pri roki, zdaleč ne bi zadostovala za vse, kar je bilo opravljenega. Brezplačno sodelovanje občanov je nadoknadilo manjkajoča sredstva. V mnogih vaseh so asanirali vodnjake. Malim asanacijam pa bomo tudi v prihodnosti morali posvečati več pozornosti, kajti zdrava pitna voda, urejena dvorišča in gnojišča ter ureditev drugih komunalnih naprav — vse to bo preprečilo marsikatero bolezen in to bo zopet v korist skupnosti.
V naših vaseh stojijo še nedograjeni zadružni in gasilski domovi. Zadružni domovi bi že bili povsem dograjeni, če bi prebivalstvo kazalo ves čas toliko delovne vneme kot je je v začetku gradenj. Zadružni domovi pa ne smejo ostati v surovem stanju. Predvsem je dolžnost kmetijskih zadrug, da jih dogradijo in si tako pridobijo v njih potrebna skladišča in garaže. Naši gasilci pa so dobro razumeli potrebe prebivalstva po prostorih za shajanje in kulturno izživljanje, pri svojem prizadevanju pa so dobili tudi njegovo izdatno podporo. Začete gasilske domove pa bo potrebno čimprej dograditi, da bo prebivalstvo lahko prišlo do prostorov za kultumo-prosvetno delovanje.
Na slabem smo tudi pri telovadnih domovih. Samo v Soboti imamo primerne prostore za telesno vzgojo, drugod pa so šole in telesno-vzgojna društva brez zaprtih telovadnih prostorov.
Ne smemo pa pozabiti niti stanovanjske skupnosti, ki je že opravila marsikaj koristnega za prebivalstvo, zlasti še pri zmanjševanju stanovanjske krize; lani je dogradila stanovanjski blok na Lendavski ulici, zgradila blok v Kolodvorski ulici, sedaj pa zastopa investitorje pri gradnji štirih stanovanjskih blokov na ulici Štefana Kovača. Hišni sveti so dobro organizirani in uspešno poslujejo, zlasti še v večjih hišah. Stanovanjska skupnost skrbi tudi za izboljšanje življenja malega človeka;
nabavila je že štiri pralne stroje in sesalec prahu, ki si jih lahko vsakdo izposodi proti primerni odškodnini. V prihodnosti naj hi presenetila gospodinje še s kakšnimi drugimi modernimi napravami za njihovo razbremenitev pri delu.
*
Volitve novih občinskih in okrajnih organov so pred durmi. V tem času praznujemo tudi občinski praznik, a v nedeljo, 20. oktobra, dokažimo. da cenimo pridobitve NOB in povojne socialistične graditve, zato si izberimo takšne zastopnike, ki nas pri svojem delovanju v ljudskih odborih ne bodo razočarali, marveč bodo dosledno uresničevali vse tiste pristojnosti, ki so jih sedaj pridobile občine.
Iz prispevka JOŽETA VELNARJA
ZBORI VOLIVCEV -
REDNA ZVEZA MED DRŽAVLJANI IN LJUDSKIM ODBOROM
Prijazna Lendava, ki leži ob vznožju Lendavskih goric, se je v zadnjih letih razvila v močno gospodarsko in kulturno središče jugovzhodnega Pomurja. V tem okolišu je bila pred dvema letoma ustanovljena po obsegu in številu prebivalcev največja komuna v našem okraju. Številni naftonosni stolpi v neposredni bližini mesta so znani širom po naši domovini. Nad 1000 ljudi iz okoliških vasi in sosednje Hrvatske se odločno bori za razvoj mlade naftne industrije. Tu so našli delo mnogi, ki so nekoč mogli iskati kruh v tujini. Iz zakotnih neznanih delavnic so se razvila močna obrtna podjetja: mizarstvo, mehanika in plinarna. Po obsegu sta se znatno razširili tudi dežnikarna in opekarna. Globoko je  zaorala v ledino lendavska zadruga z nad 500 člani, ki sodi med  najmočnejše na
obeh bregovih Mure. Kratko rečeno: »Rezultat in posledica uveljavitve komunalnega sistema je brez dvoma boljše, poglobljeno obravnavanje skupnih komunalnih problemov. Vsekakor pa je pri tem treba upoštevati, da je komuna zaokrožena celota, kjer je potrebno posvečati vsem krajem enako pozornost.
Uspešno delovanje krajevnih odborov — premalo sredstev za komunalne potrebe
Bilanca občinskega ljudskega odbora na zadnjih zborih volivcev go-
vori, da je bilo delovanje krajevnih odborov dobro. V začetku se je pokazalo, da delovanje krajevnega odbora, ki obsega več vasi, ni uspešno. Sedaj imamo v lendavski občini 29 krajevnih odborov, ki so pokazali veliko iniciativo pri reševanju komunalnih vprašanj, še posebno kot dobri organizatorji in mobilizatorji lokalnih virov. V zadnjih dveh letih so bili deležni minimalnih finančnih sredstev, kar je v znatni meri povečalo njihove uspehe. Slednje je vplivalo tudi na delovanje zborov volivcev, množičnih organizacij in na povezanost državljanov s krajevnimi odbori.
Lep primer sodelovanja krajevnega odbora z množičnimi organizacijami in KZ je bil v Veliki Polani. Več pozornosti krajevnih odborov pa je v bodoče pričakovati pri sklicevanju zborov volivcev.
O komunalnem delovanju v zadnjih letih še nekaj v številkah
Prostovoljno delo pri popravljanju vaških poti, čiščenju jarkov itd. je vredno nad 5 milijonov dinarjev. V zadnjih petih letih je bilo v občini elektrificiranih 18 vasi, v letošnjem načrtu pa je še 9 ostalih vasi. Poleg tega je bilo lani finansirano iz cestnega sklada nad 2 milijona dinarjev za popravilo mostov, poti itd. Letos pa je bilo za komunalno delovanje uporabljenih nad 10 milijonov dinarjev, kur odpade na popravilo mostov po vaseh, zamenjavo glavnega plinovodu in vodovoda v Lendavi. V mestu so zrasli trije stanovanjski bloki z 22 družinskimi stanovanji, kar pa še zdaleč ne zadostuje.
Pereč problem v občini so pokopališča in mrtvašnice. Sem sodi tudi ureditev lendavske tržnice, kajti sedanji način trgovanja je nekulturen, cene pa prodajalci, ki ne po-
znajo tehtnic, določajo po svoji volji.
Proračunski dohodki naglo naraščajo iz leta v leto. kar nam povedo naslednje Številke: v letu 1955 je občinski ljudski odbor gospodaril s 30, a letos že z 91 milijoni dinarjev. Od tega odpade samo na socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito 19 milijonov dinarjev. Ta velika vsota pa še ne zadostuje. Problemi s tega področja so v lendavski občini mnogo bolj akutni v primerjavi z ostalimi. Zdravstveni dom s pomožno postajo v Veliki Polani in samostojno postajo v Dobrovniku v zadnjih letih zelo uspešno opravlja svoje poslanstvo.
Odbornik naj bo stalno povezan z volivci
Taka je bila ugotovitev na zadnjih zborih volivcev v lendavski občini. Odborniki so se na zbore slabo pripravljali. Le redki so bili primeri, da so jih tudi samostojno vodili kot n. pr. v Turnišču. Kobilju in Vel. Polani. Odbornik mora dobro poznuti gospodarsko problematiko svojega okoliša in biti ljudski odbornik. Zbori volivcev, kjer so v zadnjih tednih predlagali kandidate, so to tudi potrdili. Po 51 zborih volivcev in 4 listah državljanov kandidira za novi občinski ljudski odbor 113 kandidatov. Med temi bo izvoljenih 31 odbornikov v občinski zbor in 25 v zbor proizvajalcev. V večini vaseh so bili sprejeti kandidati, ki jih je predlagala SZDL. Listo državljanov pa imajo v Mostju, Kamovcih in Turnišču. Omembe vredno pri sprejemanju kandidatur je tudi to, da so ponekod le spoznali vlogo, ki naj bi jo odigrale naše žene in mladina v bodočem ljudskem odboru. Med kandidati je 5 žena in 6 mladincev, ki so s svojim delom to zaslužili in kar bodo volivci ob glasovanju gotovo upoštevali.
Zanimivo je dejstvo, da je od 40 dosedanjih odbornikov občinskega ljudskega odbora kandidiralo samo 18, a na zborih volivcev pa so jih predlagali le 10. Od 113 kandidatov je 29 članov ZK, ostali, razen 3, pa so člani SZDL. Občini ustreza tudi socialni sestav: 35 delavcev, 28 ma-
(Nadaljevanje na 4. strani)
V NEDELJO POKAŽIMO NA VOLITVAH, DA SMO Z VSEM SRCEM ZA NAPREDEK SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, NAŠE DOMAČE POKRAJINE, OBČINE IN KRAJA . . . ZATO GLASUJMO VSI ZA NAJBOLJŠE KANDIDATE!
» ... zdravstveno službo je treba »prenesti« na teren ... kajne...!« je dejal nekdo na sestanku zdravstvenih delavcev.
Vse prav in lepo, toda računi, ki jih dobiva okrajni zavod za socialno zavarovanje, kažejo na očitna nesorazmerja pri stroških.
Samo dva primera.
V prvem zdravstvenem okolišu imajo okrog 2.500 zavarovancev, a so v letošnjem prvem polletju našteli kar 7.527 obiskov bolnikov no domu. Drugi, sosednji okoliš, ki združuje štiri občine in ima okrog 6.500 zavarovancev, pa se je postavil z več kot enkrat manjšo številko:
3.169 obiski.
S kakšno »lahkoto« pa merodajni pospravljajo tako obilne račune, lahko cenjeni bralci razberejo na sliki. Celo avtomobil je moral priti na pomoč. Čigav pa je, uganite!
DA
SE
NE
P
O
Z
A
B
I
Hitlerjevska Nemčija je bila polna koncentracijskih taborišč. Število internirancev iz vseh taborišč bi moglo biti fantastično. Prav tako število vseh pobitih in umrlih v teh taboriščih.
Nemci so imeli taborišča rafinirano urejena. Krematorij s sežigalno dvorano, s streliščem, plinsko celico in z dvorano za obešanje, je bil skrit pred radovednimi očmi. Vsa večja taborišča so imela svoj krematorij ali celo dva. Naj opišem krematorij po zapisu: Das Krematorium in Dachau (Augenzeugenbericht von Willy-Furlan-Horst, Filmaufnahmeleiter in Wien, Schützhäfling Nr. 45086). Vsa taborišča kakor tudi vsi krematoriji so bili zgrajeni po enakem načrtu. Willy Furlan-Horst si je ogledal krematorij še isti dan, ko je bil Dachau osvobojen. — Kdor je stopil v krematorij, je v njem tudi izginil. Čeprav so interniranci deloma vedeli, da Nemci ubijajo s plinom, se vendar ni nič točnega znalo. Tisti namreč, ki so pomagali v krematoriju ali morali pomagati, (oskrbovali so kurilne naprave, transport mrtvih, pomagali pri uničevanjih, opravljali vsa čistilna dela) so bili po določeni dobi likvidirani z jetniki vred.
Krematorij je stal na majhnem gozdnatem predelu,
čisto blizu esesovskegu taborišča. Poleg krematorija so bili na zahodni strani pesjaki za čistokrvne volčjake, na levi pa strelišče. Esesovski psi so ubogali le esesovce in to na migljuj. Stražili so jetnike. Če je kateri jetnik hitreje stopil, že mu je sedel pes za vratom. Nekatere jetnike so psi dobesedno raztrgali. Zanimivo je, da so imeli ti volčjaki vsak zase svojo utico, s prostim iztekom na 10 m2. Medtem pa je moralo tudi do 7 internirancev spati na dveh pogradih, proti koncu 1944 in 1945 pa niti na pogradih ne, temveč na golih cementnih tleh in še to gosto natrpani. Volčjaki so bili pač esesovski pripadniki.
Strelišče je bilo komaj 15 m2 velik, z rogoznico iz ločja obdan del vrta. Razdeljen je bil v dva dela, v sredini griček iz zemlje v obliki klina. Tako so z vsake strani istočasno ustrelili 10 do 12 oseb v tilnik. Tu pa niso bili pobiti samo jetniki iz taborišča, temveč tudi dezertirani esesovci, civilisti in marsikateri jetnik, ki je preveč vedel in videl.
Krematorij je imel sežigalno dvorano, plinsko celico in še 5 plinskih celic za dezinfekcijo ušivih oblek. — Vsi interniranci so s strahom hodili na kopanje. Nikoli nisi vedel, ali si prišel v plinsko celico ali v kopalnico.
Vsi so dobili kos mila in kos cunje za brisačo. Cisto goli so morali vstopiti. Tisti, ki so prišli pod tem poveljem: »Baden gehen« v plinsko celico, se niso vrnili v barake. Plinska celica je izgledala prav tako kot kopalnica. Rafinirano, kajne? Imela je le jeklena vrata z neprodušnim zapiračem, na katerem je pisalo z velikimi črnimi črkami: PRŠNA KOPEL. Prostor je bil 30 m2 velik, visok za višino moža s kahlicami obložen in brez oken. Na stropu so bile 4 lopute, v vsaki skrita ena dovodna plinska cev, in 12 popolnih vodnih razpršilk. Na tleh 4 odtočne rešetke z rafinirano vgrajenimi odvodnimi cevmi. Na eni stranski steni je bila linica, skozi katero se je esesovec naslajal pri opazovanju umirajočega »kopališčarja«.
Obešanja so bila v sežigalni dvorani. Vzdolž dvorane se je vlekel težak hrastov gredelj z 8 obešalnimi napravami. Kako »odlično« je bilo to urejeno. Par korakov od tod so se deliktom že režala duri od peči, kamor so bili po tem porinjeni.
Sežigalna dvorana je imela 4 peči. Istočasno so porinili v eno peč 6 do 7 izstradanih, samo iz kože in kosti sestoječih se trupel. In vse 4 peči so bile v polnem obratovanju, celo proti koncu
1941. in še 1945. leta do osvoboditve. Na beli steni je pisalo z velikimi črnimi črkami: Tu je čistoča. Dolžnost si je roke umiti. Ironija o čistoči rok, v krematoriju. Kaj pa vest esesovcev?
Naval za sežig umrlih in pobitih je bil 1945 že tako velik, da Nemci niso utegnili skriti zločina pred osvoboditelji. Gore trupel v krematorijih. ob barakah in v barakah v vseh taboriščih so zastrupljali zrak in srca že apatičnih internirancev. Nekateri interniranci so še na pol živi prišli na kup mrtvih in celo v krematorijsko peč. Zanimivo je, da so bili interniranci telesno čisto oslabljeni in nezmožni hoditi, ne zadrževati blata, saj je bilo vse okuženo s tifusom, grižo in drugimi boleznimi, n so vendar bili pri zavesti do konca, čeprav si niso mogli pomagati ali se braniti pred krematorijem. Uši je bilo že toliko, da so nosile ljudi, ne obratno - in to ni v šali povedano.
Esesovci so bili sadisti in rablji. Imeli pa so svoje pomagače iz vrst kriminalcev, nepolitičnih kaznjencev. Ti so bili včasih hujši kot esesovci sami. Da so pobijali jetnike z gorjačami ali streljali samo v trebuh in pustili žrtve krvaveti, jih brcali in zmerjali s psovkami in še žive porinili v peč, je resnica, to-
da kljub temu mnogim ljudem neverjetna.
Ob osvoboditvi taborišč so inozemski foto — in filmreporterji slikali te gore trupel in niso mogli verjeti svojim očem, ko so gledali preživele internirance: večina jih je izgledala kot živi skeleti.
To so samo grozodejstva, ki so bila na skrivaj v vseh taboriščih v krematorijih po vsej Nemčiji. Koliko mučenj so doživeli interniranci na apelih, ko so morali po ve dan stati mirno pred barakami, čisto goli v zimi, ali klečati celo popoldne pred barako, po revirih, kjer so delali poizkuse na živih ljudeh brez narkoze, jih zastrupljali, pobijali z železnimi drogovi, tepli z biči in jermeni?
Poleg tega strašnega strahu pred »Baden gehen« oz. pred plinsko celico, so interniranci še stradali, pa morali težko delati, da so zboleli. Če pomislimo, da so dobili na dan četrt ali pol litra na vodi narezane repe (Steckrüben), včasih kuhano ali ne. in 1—2 cm debeli kos kruha (toda kakšnega?), proti osvoboditvi pa še tega ne po nekaj dni ali tednov. — Danes že težko to vse verjamemo. Zato pa, da se ne pozabi . . . 	NB
POMURSKI VESTNIK, 17. okt. 1957
3
MNOGO KORISTNIH
PREDLOGOV
Zadnji petek se je zbralo v M. Soboti 115 volivcev na množičnem sestanku, za katerega je dalo pobudo vodstvo terenske organizacije SZDL »Center«. Med volivce so prišli tudi kandidati 26. in 27. volilne enote, ki so zbranim povedali nekaj svojih misli o bodočih nalogah občinskega ljudskega odbora.
Razprava je bila zelo živahna in podanih je bilo tudi precej koristnih predlogov. Zbrani volivci so se zavzemali predvsem za boljšo zdravstveno preventivno službo, ki bi naj državljane varovala pred obolenji in tako prihranila občini težke milijone, ki jih sedaj plačuje za bolniške stroške, za pravočasno ureditev šolskih prostorov, ki ne zadostujejo več za sedanje število šoloobveznih otrok, za boljše poslovanje trgovine, predvsem pri preskrbovanju potrošnikov z zelenjavo, sadjem in mesom, za ureditev primernega prostora, na katerem bi odlagali odpadni material, in kanalizacije pri tovarni mesnih izdelkov, od koder se zlasti poleti širi neznosen vonj in daje videz neurejenih preven. ukrepov v korist zdravja meščanov, za ureditev sodobnih stojal za kolesa (tudi po glavnih ulicah), ki sedaj stojijo, ležijo ali pa se kvarijo po pločnikih itd. Razpravljali so tudi o finančni politiki, skladih, varčevanju z elektriko v kritičnem času, nerazumljivi podražitvi mesa v prodajalni mesnih izdelkov in podobnih problemih, ki najbolj žulijo soboškega potrošnika. V razpravi je bilo še posebej poudarjeno, naj bodo bodoči odborniki bolj povezani s svojimi volivci in da naj dajejo vsaj odgovore na njihove predloge.
Na sestanku sta volilni enoti napovedali druga drugi tekmovanje v volijni udeležbi in tehnični izvedbi volitev.
-eva
IZ HODOŠA
V LJUBLJANO —
Z MOTORNIM VLAKOM
S soboške železniške postaje so nam sporočili, da vozi vsako soboto zvečer (v M. Soboto pripelje ob 20.20) motorni vlak do Hodoša, od koder se vrača proti Ljubljani v ponedeljek zjutraj (odpelje iz Hodoša ob 3,29).
Motorni vlak vozi direktno v slovensko glavno mesto, ni pa nič dražji kot navadni potniški vlak.	-sk
Predvolilne vesti iz Ormoža
Na zadnji seji ObLO so spremenili občinski statut v tem smisla, da bo štel bodoči občinski zbor 30, zbor proizvajalcev pa 23 odbornikov. Prva skupina (industrija) bo v zboru proizvajalcev zastopana s 3, druga skupina (kmetijstvo) pa z 20 odborniki. 534 občanov bo volilo v občinski zbor po enega odbornika.
Ormoška občina je ena izmed sedmih, kjer je kmetijska skupina domala sedemkrat močnejša kot industrijska v zboru proizvajalcev.
*
S posebnim sklepom je občinski odbor določil, da bo v občini odslej samo 19 krajevnih odborov namesto dosedanjih 38. Tako so omogočili boljši sestav krajevnih odborov, razen tega pa tudi solidnejše obravnavanje nalog ene celote. Ustrezno tej spremembi bodo reorganizirali tudi vaške odbore SZDL.
*
V razpravah so se volivci na 6vojih zborih močno zanimali za delovanje ljudskega odbora. Največ so razpravljali o komu-
nalnem delovanju v občini in posameznih vaseh; to delovanje je bilo uspešno, saj je občina prispevala nad 2 milijona din svojih sredstev, krajevni odbori 2 in pol milijona din, medtem ko so občani opravili za okrog 4 milijone din prostovoljnega dela. Zgradili so 5 večjih mostov, uredili vaško razsvetljavo v 6 vaseh, urejevali ceste v Pršetincih, na Runeču in pri Miklavžu ter kanalizacijo v Ormožu. Vrednost komunalnih del je sedemkrat večja, kot bi jo v enakem času lahko uresničile prejšnje občine.
*
V občini je 10 šol. Na zadnji seji ObLO so se odločili za tri osemletke: v Ormožu, pri Miklavžu in Tomažu. Šole obiskuje 2600 učencev, poučuje pa 64 učiteljev. Manjka še 21 učnih moči, občina pa štipendira 25 bodočih učiteljev. Letošnji proračun za šole znaša 30 milijonov din. Z okrajnimi sredstvi so začeli graditi šolo na Krogu: za prvo gradbeno etapo bodo potrebovali 27 milijonov din. Občinski ljudski odbor pa je namenil 2 milijona 800 tisoč dir. za ureditev šole na Humu in pri Miklavžu ter za ureditev učiteljskih stanovanj pri Tomažu.
Za socialno skrbstvo in zdravstvo pa je zmerom premalo sredstev, čeprav izdajo več kot je predvideno v proračunu. V občini dobiva podpore 200 ljudi. Krajevni odbori so posvečali premalo pozornosti sestavljanju predlogov za podpore, saj tu in tam še vedno ugotovijo, da jih posamezniki prejemajo neupravičeno.
*
Zdravstvo je še vedno dokaj kritičen problem, čeprav so letos dobili dva nova zdravnika. Za stalnega zdravnika se zavzemajo zlasti pri Tomažu in mu že tud: pripravljajo stanovanje. Temu kraju pa je zdravnik tudi potreben, saj imajo prebivalci najoddaljenejših krajev tomaževskega okoliša tudi po 23 km do ormoškega zdravnika. Na Kogu urejujejo zdravstveno postajo. Najtežje pa je z zobozdravniško službo, saj imajo v vsej občini komaj enega zobozdravnika.
*
O vodni skupnosti so razpravljali zlasti volivci Sejanec, Ključarevec in Ivanjkovec, ki želijo ustanoviti to organizacijo predvsem zaradi tega, da bi lahko očitneje napredovali v živinoreji in tudi poljedelstvu (gnojenje).
V	občini je nad 500 krav pod molzno kontrolo. Njihova povprečna molznost znaša 2600 litrov na glavo. V glavnem redijo živino pinegavske pasme. Živinorejci so imeli letos precej škode, saj je bilo okrog 400 krav metiljavih, s čimer izgubijo letno nad 4 milijone din. Tudi plemenskih bikov imajo premalo (34). Največjo škodo povzročajo zakotni biki.
*
V	ormoški občini so lani in letos zaposlili 883 delavcev in delavk, med njimi okrog 30 sezoncev. V tem času sc je začelo učiti obrti 45 mladincev in mladink. Zaposlitev so v glavnem dobili vsi, ki so se zanimali za delo.
*
Na svojih zborih so volivci izbrali 110 kandidatov, med njimi tudi 11 žená, kar pa je odločno premalo. To nesorazmerje pa lahko popravijo volivci ra nedeljskih volitvah, če bodo oddali svoje glasove za predlagane kandidatkinje. Posamezne organizacije v ormoški občini pa tudi tekmujejo za čimboljšo izvedbo volitev in čimvečjo udeležbo volivcev pri glasovanju.
J. R.
(Nadaljevanje s 3. strani)
lih kmetov, 20 srednjih kmetov, ostali pa so uslužbenci, prosvetni delavci in obrtniki. Prav tako bodo kandidati znatno pomladili novi ljudski odbor, saj jih je 2? do 30 let starih, 50 od 30—40 let itd. Med Madžari je 32 kandidatov.
Kljub manjšim težavam, ki so nastale pri predlaganju kandidatov v tistih enotah, ki združujejo 2 vasi, so se volivci sporazumeli tako, da so predlagali kandidate obeh naselij. Priprave za volitve v občini dobro potekajo. Vsi kandidati so se zadnji teden zbrali v Lendavi in se pogovorili o bodočem gospodarskem delovanju v občini.
Kaj pravijo volivci in kandidati?
Se vedno pa je premalo razumevanja, da so žene potrebne v ljudskem odboru. Tako mi je odgovorila Marija OBLAKOVA, ki kandidira v Lendavi in jo kot delavno ženo poznajo v vsej lendavski občini. Marija je nato še dejala: »Sem član sveta za socialno skrbstvo, kjer smo žene, kljub temu, da smo v manjšini, rešile marsikateri problem. Mnogi moški ne uvidevajo, da žene z mnogimi predlogi in delom, ki ga oni ne vidijo, lahko mnogo koristijo. V tem pogledu smo bile ženske v zadnjih letih zapostavljene, zato ni čudno, da so nekatere celo izgubile voljo do dela.«
Predstavnika madžarske manjšine Ludvika VLAJA sem vprašal, kaj meni o izbiri kandidatov v, Lendavi. Brez pomišljanja je dejal, da je bila izbira dobra, pravilna in demokratična. Madžarska narodna manjšina je zastopana vsepovsod. Popolnoma pravilno je, da kandidirajo tudi ženske. V prihodnosti naj se upravni organi občine ne vmešavajo v pristojnosti svetov in s tem povzročajo nezadovoljstvo državljanov, kakor se je to v zadnjih letih večkrat zgodilo v zvezi s stanovanjskimi zadevami. Na področju komunalnega delovanja pa je potrebno posvetiti enako pozornost tudi ulicam v spodnjem delu mesta, kjer stanujejo delavci. To niso velike stvari, vendar jih volivci upravičeno kritizirajo.
V Mostju imate listo državljanov, sem vprašal predsednika SZDL Jožefa Zvera. Kaj pravite o tem? Na listi državljanov kandidira Ladislav Zver, bivši mladinski funkcionar in aktivist. Številni volivci so mu s podpisi potrdili zaupanje. SZDL bi morala to storiti že na volilnem sestanku, ker je uvidela, da je bilo med dosedanjim odbornikom in organizacijo SZDL premalo stikov in sodelovanja.
Franjo B.
Iz Ljutomera poročajo
Avtobusna zveza Ljutomer—
Razkrižje—Štrigova—Zagreb
ki so jo vpeljali ob letošnjem Zagrebškem velesejmu, je zelo ugodna za prebivalstvo Ljutomera in njegove okolice, pa tudi za ostale pomurske potnike, ki želijo potovati v hrvaško glavno mesto. Avtobus je v jutranjih urah že v Zagrebu, vrača pa se v popoldanskih urah, tako da lahko vsak opravi svoj posel. Na avtobus lahko pridejo tudi potniki, ki se pripeljejo s prvini potniškim vlakom iz Prekmurja.
Pet hektarov zemlje bodo letos zasadili z jagodičevjem
v ljutomerski občini, predvsem v okolici Razkrižja, Bučkovec in Vidma. Sadike so si že zagotovili pri izvoznem podjetju »Slovenija-sadje«, pravijo pa, da ne bi ostalo samo pri 5 ha, če bi dobili še več sadik.
Štefan Celec, večletni aktivni igralec NK Sobota v mladinskem moštvu in eno leto v prvem moštvu in član nogometnega moštva v Rakičanu, kjer bo po poteku prestopne dobe nastopal, je odgovoril na zastavljeno vprašanje: »Če bom govoril o uspehih in neuspehih NK Sobota, potem lahko govorim samo o neuspehih, kajti zadnji uspehi niso uspehi za tako renomiruno moštvo, kot je NK Sobota.« Se pred to izjavo pa mi je dal na znanje, da bo govoril kot član kluba odnosno ljubitelj nogometa in ne kot standardni igralec ali nogometni strokovnjak, ker bi bilo Jo neodgovorno. Mimogrede mi je sporočil tudi mnenje o mariborski nogometni podzvezi: »Prejšnji sistem tekmovanja, združen s celjsko podzvezo, je bil kakovostno boljši; na zelenem polju je bilo več enakih moštev. Sedanji način tekmovanja pa nam je prinesel možnost sodelovanja in tekmovanja z manj kvalitetnimi moštvi . . .« Zadnji uspehi NK Sobota (10:0, 9:0), torej niso uspehi prav zaradi nasprotnikov, ki so na nižji stopnji nogometa, in še o neuspehih, pravi Stefan: »Bi, po svoji presoji, vedel več povedati, ker sem jih bil večkrat deležen.« Kot glavni vzrok omenja pomanjkanje igralcev, kot lov. Titan, toda
k vzrokom neuspehov prišteva tudi igralce in upravo kluba in navaja: »Kadar sem zastopal barvo kluba, sem igral navadno v dvojnem strahu: pred soigralci in pred člani uprave . . . Na prvem sestanku igralcev in uprave je vse lepo zvenelo: glede igranja, treniranja in spoštovanja igralcev s strani uprave kluba, v praksi pa je bilo drugače. Često sem slišal ali pa dobival opazke s strani članov uprave kluba, kot so »kaj bo branil ta bik« ali pa »sleci kopačke, škoda, da jih trgaš!« Res vzpodbudno in v nogometnem žargonu kar normalno, vendar . . .
Tovariš Celec ima še kopico pomislekov, vendar se jih pred javnostjo vzdržuje, da ne bo deležen očitkov
neupravičene kritike ali neobjektivnosti, kar je tudi prav, kajti v tisku ne sme biti mesta osebnim nasprotovanjem, užaljenosti ali še čemu podobnemu.
Franc Antalič, nekajletni aktivni igralec, sedaj redni spremljevalec nogometnih tekem NK Sobota:
Najprej to: predvsem me veseli dejstvo, da se je uredništvo le odločilo, da bo tudi športnemu delovanju, kakor tudi razmeram, katere vladajo okrog tega, posvečalo več pozornosti in tudi nekaj prostora. Menim, da bo taka širša javna diskusija vsekakor pripomogla k zboljšanju razmer v našem športnem delovanju — tu mislim predvsem v nogometu.
O uspehih NK Sobota v razdobju zadnjih dveh let je težko govoriti, če pri tem izvzamemo finančno plat in pa ustanovitev pionirske nogometne šole, katera pa je prenehala z delom. Neuspehi I. moštva so se nizali en za drugim, tako da se je moštvo v jesenskem delu tekmovanja znašlo v tekmovanju podzveznega merila, kar je vsekakor neuspeli tako zn moštvo kot za Soboto, kjer noj bi bil nogomet šport št. 1.
Če že ugotavljamo neuspehe, bi bilo vsekakor zanimivo vedeli za vzroke, ki so povzročili tako stanje. Marsikje se sliši, da ima pri tem levji delež UO kluba. S temi trditvami sc v celoti nikakor ne strinjam, čeprav tudi sam trdim, da bi bilo lahko delo UO mnogo boljše, če ne bi ležalo na ramenih samo par tovarišev (drugi se pokažejo le tedaj, ko moštvo zablesti s trenutnim uspehom). Vmes so seveda tudi taki, ki te na igrišču tako mimogrede — obzirno vprašajo, »katero je domače moštvo?«. Mislim, da moramo enkrat za vselej začeti pri temeljih: pri pionirjih. Resnici je treba namreč pogledati V oči. Nima smisla, da moštvo vedno »krpamo« z igralci tipa »prišla-odšla (Surovina, Ivo itd.), ker taki rešujejo le trenutno stanje. Čas bi bil, da bi nas izkušnje že enkrat izučile.
Zn konec naj omenim še pomisleke glede trenerja, kajti tudi o tem se mnogo razpravlja. Po mojem mnenju je bila poteza namestiti profesionalnega trenerja pre-uranjena, kajti če je trener še tako sposoben — brez kadra ne bo imel uspeha. Zato še enkrat: najprej kader in šele potem dobrega trenerja!
TOV. VLADO CVETKO, KAJ MISLITE KOT SEKRETAR NK SOBOTA O UPADANJU KAKOVOSTI NOGOMETA V SOBOTI?
Viktor Širec
Ali bo v letošnji sezoni
boljše ?
Brcarji okroglega usnja v Pomurju so letos začeli šele v drugi polovica septembra. Po nerodnih spodrsljajih v minuli sezoni sta se stara domača rivala Sobota in Nafta znašla zopet v druščini. Pridružila se jima je tudi borbena enajstorica Rakičana, ki si je priborila vstop v mariborsko nogometno podzvezo I. skupine.
Priprave za jesensko sezono so bile zadovoljive, kar še posebno velja za lendavsko Nafto, ki sploh ni imela odmora, saj. je v času med sezonama odigrala nad deset tekem.
Po treh odigranih kolih bi lahko rekli, da so pomurski predstavniki uspešno začeli. Nafta in Sobota sta na čelu lestvice. Dosedanji rezultati in še posebej pomurski nogometni derby v Lendavi govori o tem, da bosta obe moštvi resno posegli v borbo za najvišji naslov. Igra v Lendavi, ko so domači slavili zmago s 4:2, pa govori o tem, da se pomlajenim enajstoricam, ki imata zelo vigrane napadalne petorice, vendar obetajo boljši časi. Soboti se je poleg tega posrečilo v Mariboru premagati Kovinarja z 1:0, ki se prav tako bori za najvišje mesto na lestvici. Posebno presenečenje je Sobota pripravila Braniku B, ki ga je odpravila z rezultatom 10:0. Rakičan, novinec v ligi, je zasluženo odvzel
v prvem kolu točko lendavski Nafti. Vse kaže, da bo prvaka določilo šele zadnje kolo, ko se bo Nafta v Mariboru pomerila s Kovinarjem.
Sicer pa je žoga okrogla in moštva iz spodnjega doma lahko prekrižajo račune tudi vodečim.
Po tretjem kolu izgleda lestvica takole:
Nafta	3	2	1	0	9:3	5
Sobota	3	2	0	1	13:4	4
Kovinar	3	2	0	1	4:2	4
Fužinar	3	2	0	1	12:5	4
Maribor B	3	1	0	2	3:10	2
Branik B	3	1	0	2	4:11	2
Rakičan	2	0	1	1	1:2	1
Pohorje	  2	0	0	2	2:9	0
Srnjad je delala škodo na Murskem polju
Največ prijav o nastali škodi je dobil občinski referent za kmetijstvo iz okolice Cvena. Lovske družine se sicer ne branijo. da bi poravnale škodo, vendar pa je v nekaterih primerih škoda tako malenkostna, da niti ne odmeri stroškov pri njenem ocenjevanju. Nekateri menijo, da bi bilo treba dovoliti večji odstrel srnjadi v tem lovskem revirju.
Trgatev grozdja se je prav razmahnila šele po 10. oktobru
Lotošnji pridelek bo dober, tako po količini kot kakovosti. Letos pa bodo morali biti vinogradniki in kletarji še posebno pazljivi pri negovanju in šolanju vin, kajti z novim Zakonom o vinu, ki so ga v ljutomerski občini že začeli uresničevati, je zabranjeno vsako umetno sladkanje vina.
Nadzorstvo nad izvajanjem lega zakona bo, kot vse kaže. prevzel občinski referent za kmetijstvo. V ljutomerski občini si nadejajo, da bo v naših gostilnah odklenkalo predvsem šmarnici in drugim manjvrednih hibridnim vinom, ki so jih tu in tam še mešali med dobra vina.
Bogojinski fantje pojo
V Bogojini imajo moški pevski zbor, ki je znan daleč naokoli, saj je razveselil že mnogo ljudi z vedrimi slovenskimi in domačimi prekmurskimi pesmimi. Bogojinski fantje — pevci
radi gostujejo tudi drugod. Letos so peli tudi našim izseljencem, na njihovem sprejemu v soboškem gradu.
-sk
BRALCI IN MI
Potrebujem soboško železniško postajo, zavrtim telefon in na drugi strani se oglasi ženski glas: »Tukaj skladišče!« Naposled izvem, da potniška blagajna nima svojega telefona, tedaj pa tudi spoznam, da so šle zaželene informacije po vodi, hkrati pa obožujem vse moje vrstnike, ki morajo večkrat, hočeš — nočeš, peš po nje na soboško postajo.
- Mar se vam ne zdi. da bi železnica le zmogla denar za en telefon, s katerim pa bi ustregla številnim strankam, ki iščejo informacije, pa jih ne morejo dobiti, ker se na drugi strani oglasi samo skladišče?
Vž. potnik
Pa čemu bi se jezili, saj smo vendar v dvajsetem stoletju!
Tov. H., predsednik vaške organizacije RK, sicer zatrjuje, da hodi po socialistični poti, toda besede so lepe, a dejanja drugačna. Paket, ki ga je dobil pred tremi meseci v Ormožu, je sam odprl, kakor da drugih to ne zanima, njegovi otroci pa so povedali, da je bilo v njem največ obleke. To obleko nosijo sedaj njegovi otroci.
Če bi bil tov. H. res pravi tovariš, bi vsaj nekaj odstopil svojemu sosedu, ki je obleke nemara bolj potreben kot on, ki si je kupil njivo za sto tisočakov, čeprav ima precej otrok.
J. D. Hermanci
Se strinjamo, če je res tako.
Pozdravljam vse prijatelje in znance iz M. Sobote. Usoda me je odvedla v dalnji svet, še v mladostnih le-
tih življenja. Prerano sem ostala brez svoje stare mame, čeprav sem tudi tukaj pri dobrih ljudeh. Spomini pa se vedno vračajo k moji družini in k moji rodni grudi. Mladim ljudem iskreno svetujem, naj nikdar ne zapustijo svoje domovine, kajti v tujini tudi ptičice ne pojo tako lepo kot doma. Tuji ljudje, tuje navade — in kako se moreš v takem okolju počutiti drugače kot — tujec!
Irma Kous, Montevideo, Urugvaj
Nemara koristen nauk za mnoge, Irmi pa lep pozdrav.
Uprava in upravni odbor soboškega Otroškega vrtca se že dve leti potegujeta za šolsko kuhinjo, n brez uspeha. V prostorih, kjer naj bi kuhinja bila, prebiva družina, za katero pa ne najdejo primernega stanovanja kljub večkratnim posredovanjem. Drugo pa je, da član te družine boluje za TBC, pa zaradi tega ne sodi v okolje otrok. Stvar pa se kljub temu nikamor ne premakne na občini, čeprav so njeno rešitev že večkrat zahtevali tudi starši
H. P., M. Sobota
Jo pač rešujejo z atomsko naglico.
Bilo je letos 1. oktobra. Neka žena z Bolfenka pri Kogu je prišla v ljutomersko trgovino »Borovo« kupovat gumijaste škornje za svoje otroke. Zjutraj so jo v trgovini odslovili, češ da bodo škornje prodajali po drugi uri popoldne. Žena jim je verjela, odšla domov in nahranila otroke, potem pa se znova vrnila v Ljutomer, da bi si kupila potrebne škornje. Toda ostala je brez njih, kajti v trgovini so ji rekli, da so jih pričeli deliti že ob 12,30
(torej v neposlovnem Času) in da so jih zategadelj že tudi razprodali.
Zdaj pa si lahko zamislite, kako zadovoljna« je bila žena, ki je morala zaradi nedolžnih gumijastih škornjev prehoditi najmanj štirideset kilometrov poti — toda brez vsakega haska. Kakšno je vendar to poslovanje?
S. F. Ljutomer
Poslovanje »na kvadrat«.
V	predzadnji številki PV sem prebral tudi članek pod naslovom »Cigarete s »špricerjem«, zdaj pa vam sporočam, da je taka »vezana« trgovina v navadi tudi v polanski gostilni, ki jo ima v najemu Z. V. Ko sem predzadnjo nedeljo prišel v gostilno in zaprosil za škatlo cigaret
»Drava«, me je ne preveč prijazna gostilničarka premerila od nog do glave in mi dejala: »Dobite, če boste kaj pili!« — Kaj pravite o taki »solidni« postrežbi?
Števek, M. Polana
Da bi jo morda našli tudi drugod.
V	Ljutomeru je precej godrnjanja zastran poštnega nabiralnika, ki so ga na Glavnem trgu prestavili z vogala sodnijskega poslopja v sredino, tako da je sedaj strankam, ki oddajajo v njega pisemske pošiljke, zelo od roke. Zakaj ne bi nabiralniku namestili na prejšnje mesto?
A. P., Ljutomer
Simetrija pač res ni priporočljiva povsod.
POMURSKI VESTNIK. 17. okt. 1957
4
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 5. do 12. oktobra 1957 Rodile so: Helena Vereš iz Murske Sobote, deklico; Anica Gergorič iz M. Sobote, dečka; Matilda Fras z G. Krapja, dečka; Anica Špilak iz Dolgovaških goric, dečka; Magdalena Lenartič s Hraškega vrha, deklico; Vikica Štampar iz Ljutomera, dečka; Marija Kovač iz Sodišinec, dečka; Elica Bohinec s Cvena, dečka; Anica Simon iz Šulinec, deklico; Marija Baranja iz Krašč, dečka; Marija Makovec iz Sotine, dečka; Estera Vincetič iz Puconec, dvojčka — dečka in deklico; Hermina Čerpnjak iz Bodonec, dečka; Anica Rudaš iz Kopra, dečka in Milica Stanek iz Ljutomera, dečka. Rodile so v soboški porodnišnici.
Poročili so se: Jožef Novak, kleparski pomočnik in Ivana Vogrinec, uslužbenka, oba iz M. Sobote; Štefan Buzeti, kolarski pomočnik in Kristina Rantaša, delavka, oba iz Bakovec.
Umrli sta: Irena Halmoš iz M. Sobote, stara 56 let in Agneza Perhač iz Lendave, stara 48 let.
PROFESORJE
VSEH GOSPODARSKIH SOL
vabimo k naročilu nove zanimive revije »Sodobno pisarna«. Prospekt je na razpolago pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12.	0-905
NESREČE IN NEZGODE
Na podstrešju je padla 79-letna Pavla Ošvat iz Puconec in si zlomila levo nogo nad kolenom.
Z vrelim čajem se je polila. 15-letna Marija Poredoš iz Bodonec in dobila hude opekline na desni nogi in kolenih.
Na pragu je padla 60-letna Marija Smodiš iz Rakičana in si zlomila levo nogo nad kolenom.
V slamoreznico je vtaknila roko
3-letna Gizela Banko iz Moravec in si hudo poškodovala več prstov.
Iz otroškega vozička je padel 4-letni Jožek Bedič iz M. Črnec in dobil težje poškodbe na desni nogi in po obrazu.
Razstrelilno kapico je našel doma na oknu in jo držal na vročem štedilniku 7-letni Danijel Belovič. Kapica je eksplodirala in mu raztrgala prste na levi roki. 
Kobila je nepričakovano brcnila
4-letno Elzo Kološa iz Sebeborec in ji hudo poškodovala desno roko.
Na cesti mu je spodrsnilo in je padel 11 -letni Štefan Kolmanič iz Šafarskega. Zlomil si je levo roko.
S kolesa je padel 4-letni Milan Novina iz Apač, si zlomil nogo in poškodoval koleni.
Hudo rano na glavi je dobil 62-letni Peter Jančar iz G. Radgone, ko je delal v hladilnici poleg mesnice in ga je udaril propeler električnega hladilnika.
VSI, KI SE ZANIMATE ZA SODOBNO ORGANIZACIJO IN TEHNIKO PISARNIŠKEGA POSLOVANJA,
pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka cesta 12
O-903
VREMENSKA NAPOVED
ZA ČAS OD 18. DO 27.
OKTOBRA 1957
V splošnem nestalno, sprva predvidoma le s kratkotrajnimi padavinami, pozneje, t. j. po 25. oktobru, se bo vreme še nadalje poslabšalo, obenem se bo močno ohladilo.
Dr. V. M.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica" številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Volitve v ljudske odbore:
Da bi gasilci tudi na volitvah potrdili svojo politično zavest, vabimo vsa prostovoljna gasilska društva, naj tekmujejo med seboj, v katerih enotah bodo člani 100 odst. volili že v jutranjih urah.
Prav tako priporočamo vsem Ob GZ, naj napovedo medsebojna tekmovanja in spremljajo tekmovanje v svojih društvih. Tekmovanje ObGZ pa bo spremljala naša zveza.
Gasilski koledarček 1958:
Ker še do sedaj nismo dobili nobenih naročil za koledarček 1958, vabimo vsa PGD, naj z naročili pohitijo, sicer bo omejeno število koledarčkov za leto 1958.
Iz pisarne OGZ
Žalostne posledice prepira
Mirno vas Križevce na Goričkem je v minulem tednu hudo pretresla tragediji), ki se je odigrala zgodaj zjutraj na kmetiji Kučanovih. 35-letni sin Zoltan Kučan se je sprl s svojim 60-letnim očetom. Med prepirom je v veliki razburjenosti pograbil za nož in z njim zabodel očeta, ki je močno krvaveč obležal v nezavesti na tleh.
Sin, ki je bil prepričan, da je umoril svojega očeta, se je zbal zaradi svojega nepremišljenega dejanja in pobegnil v 300 metrov oddaljeni gozd, kjer se je obesil.
Očeta, ki pa še ni bil mrtev, so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, od koder prihaja vest, da bo verjetno okreval v doglednem času.
DIJAKE EKONOMSKIH, TRGOVSKIH, ADMINISTRATIVNIH, GOSTINSKIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH ŠOL
opozarjamo na revijo »Sodobna pisarna«, ki Vam bo v šoli in pozneje v praksi v veliko korist in pomoč pri delu. Za dijake je naročnina znatno nižja. Naročite se na to, za vse pomembno revijo. Če nimate prospekta, pišite ponj: Uprava »Sodobne pisarne«, Ljubljana, Gosposka cesta 12
0-903
HITRO ODKRITA TATVINA
V Pertoči je pred kratkim nekdo pri kmetu Š. D. odnesel 39.000 dinarjev, ki jih je kmet imel spravljene v omari. Kmalu po prijavi pa se je posrečilo odkriti krivca v osebi sosede, ki si je »pomagalu« s ključem, katerega je lastnik shranil v hlevu, dokler je delal na polju.
Tatica je dejanje priznala in vrnila lastniku celo vsoto.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
V petem kolu Pomurske nogometne lige se bodo srečala v nedeljo, dne 20. oktobra 1957 naslednja moštva:
G. Radgona : Turnišče
Igrišče v G. Radgoni; pričetek tekme ob 15. uri; sodi Perkič;
službujoči — odbornik kluba.
Sobota II. : Rakičan II.
Igrišče NK Sobote; pričetek tekme ob 13,15 uri; sodi Flisar; službujoči — Kukel.
Rezultat tekme iz IV. kola: Rakičan II. : Turnišče 4:1
Proti tej tekmi je NK Turnišče vložil protest. O protestu bo upravni odbor razpravljal na prihodnji
seji.
OBČINSKA OBRTNA PODJETJA v M. Soboti
Splošno mizarstvo »Javor« Splošno vrvarstvo Splošno kolarstvo Splošno pleskarstvo Sedlarstvo in tapetništvo
se priporočajo s svojimi uslugami in čestitajo prebivalcem ob občinskem prazniku
O-906
»TEHNOPROMET«
TRGOVINA S TEHNIČNIMI PREDMETI, MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE 1
se priporoča potrošnikom in želi, da si pred nabavo vseh tehničnih predmetov kakor radijskih aparatov, šivalnih strojev, motornih in navadnih koles ogledajo brezpogojno našo zalogo in solidno ceno!
Ob dnevu občinskega praznika čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu!
0-908	Kolektiv
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 20. oktobra 1957 Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v ulici Stefana Kovača št. 2. Ordinira od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
MALI OGLASI
GOSPODINJO iščem za štiričlansko družino v Ljubljani. Plača 4000 din. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«.	M-899
HIŠO, v kateri je mesnica s hladilnico, ugodno prodam. Vaupotič, Ljutomer, Stari trg 4.	M-878
KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO v izmeri 6 ha z raznimi kulturami, poceni prodam. Štefan Predikaka, Podova 64, Rače.
M-894
OTROŠKI VOZIČEK, športni in globok, prodam. Cvetkova 4, Murska Sobota.	M-895
MALO POSESTVO v izmeri 2 ha z različnimi kulturami,  hiša in gospodarsko poslopje zidano in z električno napeljavo, tik ob občinski cesti, ugodno prodam. Posestvo je v Lastomercih pri Gor. Radgoni. Vse ostale informacije in tudi glede cene daje lastnik Ernest Vertič, Trbegovci, p. Videm ob Ščavnici in Adolf Ploj, Zbigovci pri Radgoni.	M-896
PIANINO znamke »Welthäusel« Wien, prvovrstno ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MOPED »Collibri«, odlično ohranjen, malo prevožen, najnovejšega tipa, ugodno prodam. Poizvedbe v upravi lista.	M-898
HLAČE, usnjene moške za motorista, kupim. Vprašati v Zadružni hranilnici v M. Soboti. M-900 MAJHNO POSESTVO nad 1 ha zemlje. Hiša lesena, s slamo krita, klet s stiskalnico pokrita z opeko, njive, sadovnjak, mali vinograd, brajde doma, vse skupaj prodam. Vprašati samo do 12. ure pri Mariji Zdovc, Ljutomer, Krau-čiča 6.	M-902
Z VŽIGALICO SO SE IGRALI
Dva petletna otroka iz Hotize pri Lendavi sta se v minulem tednu igrala z vžigalicami v bližini kopice slame, ki se je nenadoma vnela in zgorela. Lastnik Matija Žalik ima precej škode, še več škode pa je utrpel sosed Štefan Mataič, kateremu je pogorelo ostrešje gospodarskega poslopja, kamor je ogenj preskočil z goreče slame.
GORELO JE
V Berkovcih pri kmetu Mirku Jurincu je v minulem tednu že v poznih večernih urah nenadoma izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil gospodarsko poslopje.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 20. oktobra — Felicijan Ponedeljek, 21. oktobra — Urška Torek, 22. oktobra — Zorislava Sreda, 23. oktobra — Severin Četrtek, 24. oktobra — Rafael Petek, 25. oktobra — Darijan Sobota, 26. oktobra — Lucijan
KINO
MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. oktobra francoski barvni film »Rdeče in črno«; od 22. do 24. oktobra jugoslovanski film »Onadva«.
LJUTOMER — od 18. do 20. oktobra ameriški barvni film »Nocoj pojemo«; 23. in 24. oktobra ruski barvni film »Pedagoška poema«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 19. in 20. oktobra amer. film »Upor na ladji Bounty«; 23. oktobra češki film »Pot v prazgodovino«. LENDAVA — od 18. do 20. oktobra italijanski film »Atila«; 22. in 23. oktobra argentinski film »Vojna gaučev«.
RADGONA — 19. in 20. oktobra franc, italijanski film »Postrešček št. 53«; 23. in 24. oktobra italijanski film »Tisti iz sanj«.
VERŽEJ — 19. in 20. oktobra amer. barvni film »Borba za posest«; 24. oktobra ameriški film »Oženjeni neoženjeni«.
VELIKA POLANA -	20. oktobra
italijanski film »Filumena Marti-
rano«.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame
HALMOŠ IRENE
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter za izraženo sožalje.
Prisrčno se zahvaljujem vsem zdravnikom, posebno pa še dr. Francu Starcu, ki ji je bil za časa njene bolezni vedno v pomoč.
Zahvaljujem se tudi za izkazano pomoč ObLO M. Sobota, ObO SZDL Murska Sobota, ObO ZB M. Sobota ter tov. Elzi Flisar in tov. Jožetu Brumenu, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
žalujoči:
hči Böža in vnukinja Ira 0-905
OBVESTILO
Obveščava, da ne priznavava dolgov najinega sina Štefana Kržanka z Vučje gomile št. 103.
Štefan in Julija Kržariko D-901 Vučja gomila 103
DRUGI RAZPIS
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota na osnovi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 32/55) in Odloka o višini štipendije (Uradni list FLRJ, štev. 33/55)
razpisuje
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA PRAVNO-EKONOMSKI FAKULTETI (pravni oddelek)
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA FARMACEVTSKEM ODDELKU
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA ŠOLI ZA MEDICINSKE SESTRE
Štipendije bodo podeljene za čas, ki je prosilcu po predpisu določen za končanje študija v višini 4000 din za dijake srednjih šol in 5000 oz. 6000 din za študente visokih šol.
Štipendije se znižajo za otroški dodatek, ki ga štipendist prejema.
Prosilci naj takoj, najkasneje pa do 10. novembra 1957, predlože kolkovane prošnje (180 din državne in 95 din občinske takse), priložijo pa še naj potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo. Slušatelji univerz in višjih šol predložijo namesto spričevala potrdilo o opravljenih izpitih. V prošnji naj prosilci točno opišejo potek dosedanjega šolanja in socialno stanje družine) število družinskih članov, koliko od teh nepreskrbljenih itd.).
Prednosti imajo prosilci z območja ObLO M. Sobota.
Prošenj brez prilog in po roku dospelih ne bomo upoštevali.
Komisija za štipendije 0-905	ObLO Murska Sobota
»PANONIJA«
INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE, M. SOBOTA izdeluje in nudi:
ZA KMETIJSTVO:
spiralne trijerje, vinogradniške škropilnice, ročne razpršilce za sadno drevje, naprsne razpršilce, nahrbtne in ročne žveplalnike, »Alfa« brzoparilnike, razne razpršilce za tekočine in praške
ZA GOSPODINJSTVO:
stiskalnice za sočivje, aparate za pasiranje, aparate za sneg, raznovrstna cedila, lijake, posode za odpadke itd.
ZA OPREMO STANOVANJ IN PISARN:
sodobno kovinsko pohištvo vseh vrst Dekorirane otroške igračke, banjice, smetišnice, raznovrstne peči ter mnogo drugih pločevinastih izdelkov.
KVALITETNI IZDELKI — SOLIDNE CENE!
0-907
LAJOŠ ZILAHY:	3
SMRTONOSNA POMLAD
Gospodinja je bila vdova po avstrjjskem polkovniku. Fina, stara gospa snežnobelih las, kot pojava iz roko dobe. Občevala sva z velikim spoštovanjem in ves čas govorila francosko. Stara gospa je odlično obvladala ta jezik, jaz pa sem se veselil, da se lahko izpopolnjujem v njem.
Bila je zelo revna. Živela je od tega, da je od trisobnega stanovanja dve sobi oddajala za razmeroma zasoljeno najemnino. Za obe sobi sem plačal okoli sto petdeset forintov. Zame sta bili toliko tudi vredni, kajti v njih je bilo lepo staro pohištvo, dobre preproge in stare, prijetne slike z okvirji in platni, porjavelimi od dima in prahu nekdanjih let, ki so me spominjale na naše stanovanje doma. Razen tega je bil pred sobama velik balkon in tudi kopalnica je bila popolnoma moja.
Ko sem namestil v sobah materine in očetove slike iz mladih let, sem se počutil povsem doma.
Diplomski izpit sem opravil. Pred izpitom sem se mnogo učil in zvečer nisem nikoli izostal. Hišna gospodinja je celo v moji prisotnosti rekla, da tako solidnega stanovalca še ni imela. Obedoval sem v hotelih na donavski obali, edina zabava pa mi je bil sprehod po mestu.
Včasih sem ure in ure presedel na buchwaldskih stolih in gledal reko ljudi (valila se je mimo mene), kot opazuje samoten človek rečne valove. Včasih sem doživel drobne in vesele pustolovščine ne samo z damami, temveč tudi z — moškimi. Moja osamelost in brezciljni sprehodi so pri teh moških vzbujali vtis, da tudi jaz sodim v njihove vrste.
Korzo sem imel rad, kajti vselej sem na sprehodu čutil na sebi poglede ljudi, ki so govorili drug drugemu: Glej, kako lepo obleko ima! Glej, kako dobre čevlje! Poglej, kako eleganten mladenič!
Vse to mi je bilo v zabavo in veselje.
Že dva tedna sem bil v Pesti in takrat sem nekega četrtka prvič zagledal Edito Ralben, ki me je privedla do sem, med strahotne muke te samotne in poslovilne noči in zaradi katere je Joža . . .
Počakaj, natančno se hočem spomniti vsega! V četrtek sem obedoval v hotelu »Hungaria«, popoldne okrog treh pa sem se vračal v svoje budimsko stanovanje.
Skozi vrata hiše, v kateri sem stanoval, je stopil neki general. Na prsih neznana, velika, fantastična odlikovanja, na nogah ozki lakasti čevlji in bele rokavice na rokah. Bil je zelo eleganten. Z obraza sta mu odsevali strogost in nadutost, tanke angleške brčice so mu nekoliko sivele, obraz pretirano rdeč. Bil je razmeroma mlad človek izpod petdesetih let.
Z njim je prišla dama, za katero sem takoj prvi hip vedel, da je njegova žena. Suha, z nekoliko zajčjimi zobmi, toda vitka štiridesetletna žena s širokokrajnim klobukom v črni, svileni obleki. Okrog vratu je nosila tanko zlato verižico.
Za njima je stopilo skozi vrata dekle. Bila je podobna materi; tudi nekoliko zajčjih zob, toda ne premočno. To je storilo njen obraz prej značilen kot neprijeten. Ni bila ne lepa ne grda, toda mladost in imenitnost, čistoča in skrbna negovanost so kot nekakšen prijeten duh žarele iz nje.
Preden sem se napotil po stopnicah navzgor, sem si ogledal imenik stanovalcev. Med stanovalci prvega nadstropja sem našel ime: Otto von Ralben, konjeniški general.
Zamišljen sem šel po stopnicah navzgor. Med drugim in tretjim nadstropjem sem obstal, se naslonil na steno in po kratkem oklevanju sklenil, da bom generalovo hčerko vzel za ženo. Vem, da je to videti smešno, toda verjemi, da se tako na desno ali na levo odločajo usode ljudi. Tako sc budijo nesmrtne ljubezni; človek se ozre na ulici na neko žensko in si misli: glej no, kako lep obrazek ima... Drugi dan jo zopet vidi in tretji dan, ko v jedilnici sam sreba juho, že misli nanjo, četrti dan se že privadi tej misli kot dijakova pljuča cigaretnemu dimu, čez dva meseca pa dobi od tega boleče vnetje slehernega konca živcev, kot od kakšnega smrtnega strupa.
 Toda tega se zave človek šele pozneje. Odšel sem v sobo, legel vznak na divan, položil roke pod glavo in gledal v strop. Lepo dekle. Elegantno. Njeni kostanjevi lasje, pomešani z zlatorjavo barvo, imajo poseben lesk. Zaprem oči in se skušam natančno spomniti njenega obraza. Toda ne morem si ga pričarati, tako bežno je bilo najino srečanje. Spominjam se samo, da ima nekoliko zajčje zobe, toda mogoče je, da se mi to samo zdi, ker sem prvič videl njen obraz. Ob prvem pogledu določi spomin samo pretirane črte, kakor karikaturistov svinčnik. Od nekega odličnega karikaturista sem slišal, da njegov svinčnik mnogo bolj sveže in mnogo hitreje ujame obraz, ki ga je prvič videl, kot obraze starih znancev, katerih se je privadil in na pamet ve za sleherno potezo njihovega izraza. Iz neznanega obraza izstopajo značilne poteze, ki pa se polagoma, ko se jih človek privadi, zopet izgladijo.
Zdaj, ko sem z zaprtimi očmi ležal na divanu, sem čutil hčerko generala Ralbena zraven sebe. Iztegnil sem roko in segel po njej . . .
Ta hip sem na vratih zaslišal rahlo trkanje in gospodinja, stara polkovnikova vdova, je pomolila skozi odprtino svojo snežnobelo frizuro.
»Monsieur, il vous est arrivé une lettre« — je zažgolela.
Skočil sem pokonci in prevzel pismo. Polkovnikovica je hotela oditi, toda odprl sem ji vrata.
»Izvolite sesti! Pogovarjava se malo!«
Pismo sem vrgel na mizo. Sedaj me ni zanimalo prav nič. Hotel sem zvedeti vse o generalu Ralbenu in njegovi družini.
Gospa Kamilla — tako so klicali mojo gospodinjo — me je hvaležno pogledala, kajti zelo se je dolgočasila in nekoč je že sama priznala, da je v teku let petkrat prebrala do konca romantični francoski roman v štirih zvezkih, delo avtorja neznanega imena v svetovni literaturi, ki je bilo v vsem stanovanju edino čtivo.
Pričel sem se zanimati za generala. Na obrazu gospe Kamille so se pričeli buditi neprijetni spomini.
»Zelo naduti ljudje,« je dejala. »Ženska je rojena grofica. V hiši z nikomer ne občujejo.«
Očitajoče je dejala:
»Veste, ko sem se pred petimi leti priselila sem, sem stopila do njih na vljudnostni obisk, saj je končno tudi moj ubogi, dobri mož bil polkovnik. Ne rečem, zelo prisrčno so me sprejeli. Mislila sem, zdaj bom vsaj imela kam stopiti na razgovor, kjer bom vendarle videla ljudi. Toda niso mi vrnili obiska, samo po služabniku so mi poslali vizitko. Čez nekaj tednov sem šla še enkrat dol, takrat so me že tako kislo sprejeli . . . ah, zelo naduti ljudje . . .«
»Koliko otrok imajo?«
»Samo to dekle. Saj ji niti imena ne vem.«
»Slišal sem, da je zaročena,« sem dejal zvito.
»Zaročena? Ne bi verjela. Takšna stvar se hitro razve po hiši, kajti skrivaj jih vsakdo opazuje. Služinčad si med seboj vse zaupa, ko se ob večerih dobi na hodniku na razgovor. Predvčerajšnjim sta se general in žena močno sprla, ker brisača v kopalnici ni bila na mestu in je človek z mokrimi rokami skakal iz ene sobe v drugo. Drugače dobro živijo.«
Informacij, ki sem jih dobil od gospe Kamille, sem bil zelo vesel. Žena je grofica, družina pa zelo zaprta. To stori stvar razburljivejšo in bolj zanimivo. Dekle še nima nikogar, ki bi ji dvoril, torej bom jaz prvi moški v njenem življenju. To v mnogočem olajša stvar, ki je takole prvi hip videti nemogoča.
Ko sem odšel zdoma, sem šel po stranskih stopnicah samo zato, da sem po hodniku prvega nadstropja lahko šel mimo njihovega stanovanja. Od tega seveda nisem postal prav nič pametnejši, toda razburjala me je bližina stanovanja, v katerem bom kmalu — to sem popolnoma določeno čutil — domač.
Pogledal sem v okno ene izmed dvoriščnih sob, toda videl nisem ničesar razen šivalnega stroja v neposredni bližini okna. Bil je pokrit z ročno vezenim zelenim pregrinjalom.
POMURSKI VESTNIK, 17. okt. 1957
5
-| ZANIMIVOSTI |—
OD KOD RADENSKA SLATINA?
Tam, kjer je sedaj središče Radenske slatine, je pred jlobrimi sto leti tekla Mura, ki je večkrat menjala svojo strugo, dokler je ni umirila in vklenila človeška roka. Sledovi njene struge pa so vidni še danes. Mura je puščala za sabo razrit, zamočvirjen svet, porasel z močvirsko travo in grmičevjem, med katerim so bile umazane luže pokrite z rumeno-rjavimi penami. Iz zemlje so uhajali plini.
Med ljudstvom živi vera, da je tu nekdaj živela vila «Radenka«, ki se je kopala v »bublji«, kakor so imenovali z grmičevjem obraslo mlakužo. V »bublji« je skrivnostno vrelo in bubljalo, kakor da prihaja glas iz zemeljskih globin. Pravili so, da je na dnu »bublje« velik kotel, v katerem si čarovnice kuhajo cmoke in varijo strupe, s katerimi čarajo njihova polja in vinograde.- Če je v »bublji« posebno žvižgalo in bobnelo, je bil to znak, da bo v kratkem babji ples. Baje so ljudje iz značaja tega bobnenja dokaj natančno sklepali, kakšno bo bodoče vremensko stanje, kakor poroča dr. J. Hohn v svoji knjigi »Bad Radein«.
Za »bubljo« se je začel zanimati dr. K. Hehn, ki je kot študent 1.1833 potoval skozi te kraje. Ljudje so mu pripovedovali o njenem skrivnostnem ozadju. Kot študenta medicine pa ga je mnogo bolj no ozadje. Z nekaj analizami je pravilno zaslutil njeno vrednost in je skušal ’ožjo domovino na to opozoriti, toda brez uspeha! V poznejših letih je zanimal kemični sestav njene vode, kot pa mistič-kot zdravnik Rimskih Toplic in Laškega začel s svojimi sredstvi kultivirati radensko okolico. Leta 1871 so vodo že razpošiljali. Dr. K. Hehn pa je z raznimi spisi in razpravami poskrbel, da ie bil vrelec kmalu znan in popularen. Leta 1882 je bilo odprto kopališče, leta 1890 pa podaljšana železnica iz Radgone do Ljutomera, kar je Radence še bolj približalo svetu. Nekdaj pozabljen, zamočvirjen svet se je spreminjal v prijeten, tih kotiček.
Kopališče je večkrat menjalo gospodarja. Gradnje so si naglo sledile in radenskemu kopališču se je obetala velika bodočnost, kar pa je prekinila vojna.
Uprava in delavski svet skušata sedaj nadalje-
vati z započetim delom, vendar pa je večina začetih del in načrtov še vedno tam, kjer so bili pred sedemnajstimi leti, čeprav je posebno kinodvorana brez dvoma nujno potrebna, da o bazenu in drugem sploh ne pišemo, če hočemo zdravilišče spraviti do tiste stopnje, ki jo zasluži in kar gostje tudi upravičeno pričakujejo. Potrebno bo torej najti sredstva.
Je pa še eno nerešeno vprašanje: kje je rojstvo radenske slatine?
Stari ljudje si razlagajo njen nastanek na svoj način. Pravijo, da je spodaj velik prostor, ki je napolnjen s slatino — ves svet nad njim pa se bo slej ko prej pogreznil, ker se bo ta prostor izpraznil.
Znanost pa drugače odgovarja na to vprašanje.
Dr. G. Bisehof je že leta 1826 v razpravi »Die vulkanischen Mineralquellen Deutschland und Frankreichs« dal prvo hipotezo o nastanku slatin. Pravi, da izvira ogljikov dioksid iz zemeljskih globin, ko se dviga skozi razpoke zemeljskih plasti pa pride v dotik s površinsko vodo, ki pronica v globino. Ogljikov dioksid se zaradi pritiska v tej vodi raztaplia. Ko voda, nasičena z ogljikovim dioksidom, prodira skozi zemeljske plasti, razkraja razne kamenine, v prvi vrsti silikate. Obogatena z raznimi minerali, se voda pomika protL površini, kjer navadno ostane, ker se zaradi premajhnega pritiska in temperature ne more dvigniti iznad nje. So pa tudi primeri, da z veliko silo bruhne na dan. Na območju Radenske slatine so že zabeležili več takih izbruhov.
Drugo hipotezo je dal leta 1845 W. Stein. Po njegovem mišljenju je nastanek mineralne vode v tesni zvezi z oksidacijo pirita, ki daje pod določenimi pogoji železov sulfat — žvepleno kislino, ta pa deluje na karbonate in jih razkraja do sulfatov in ogljikovega dioksida. Nadalje pa se ujema s prvo hipotezo.
J. Leibig pa pravi, da je nastanek ogljikovega dioksida v zvezi z razkrojem pooglenelih organskih snovi. Sklicuje se na dejstvo, da vsebujejo plini, ki jih srečujemo tudi v premogovnikih, znatne količine ogljikovega dioksida. Nadalje se njegova hipoteza prav tako sklada s prvo.
Povsod je le vprašanje nastanka ogljikovega dioksida, kar je verjetno za različna območja različno, v skladu z različno geološko preteklostjo ozemlja, na katerem je slatina.
Lojze Števanec
CIESSMMOVfi poslednja runda
Bržkone je malo ljudi na svetu razen politikov in filmskih igralcev, o katerih bi javnost v zadnjih letih toliko govorila kot o C. Chessmanu. Chessman ni politik in ne filmski gralec, temveč na smrt obsojeni zločinec, ki se že devet let bori za življenje iz celice smrti štev. 2455 v temnici San Quentin na malem otočku pred San Franciscom.
Leta 1948 je Chessman imel 27 let. Njegova preteklost ni bila brez grehov. Že v rani mladosti je zabredel v slabo družbo in hodil po poti, ki ga je vodila v gangsterske vode. Bil je lahkomiseln in naklonjen vsemu slabemu. To tudi sam priznava.
Cliaryl Chessman
Takrat je baje tudi zagrešil to, za kar so ga pozneje obsodili na smrt: ugrabitev in posilstvo. Obtožnica ga je dolžila, da je vozil neko dekle v avtomobilu, ga odvlekel na travnik in posilil. Za ugrabitev pa je v Ameriki po ugrabitvi Lindberghovega sina določena smrtna kazen. To je za Chessmana bilo usodno.
Na sodišču je Chessman zanikal to ugrabitev in je nikdar ni hotel priznati. Vendar se je na koncu dolge razprave obsodba glasila: smrt v plinski celici. Kot rečeno je to bilo leta 1948. Toda Chessman je še danes živ. Takoj, ko so ga prestavili v celico smrti 2435, ob dolgem hodniku, ki vodi do plinske celice, se je začel boriti za svoje življenje.
Njegov branilec je takoj izkoristil vse možnosti, ki jih ameriški zakon daje tudi obsojenim na smrt. Vložil je priziv na višje sodišče. Priziv je bil
odbit im 28. marca 1952 bi Chessman vendarle moral nastopiti svojo poslednjo pot do plinske celice. Takrat je imel 31 let. Preživljal je poslednje trenutke svojega življenja, ko je vstopil v celico direktor zapora in mu sporočil, da je zadnja njegova prošnja imela uspeh. Smrtno kazen so spet .odložili!
Ta prošnja, ki jo je Chessman sam napisal, je imela 1500 strani. Pred tem je Chessman dobro proučil ves ameriški ko-deks in dokazoval, da je smrtna kazen zanj neupravičena. Takih prizivov je napisal sedem in jih pošiljal iz svoje celice.
Sedemkrat so Charylu Chessmanu odložili izvršitev smrtne obsodbe. Napisal je še osmi, odločilni priziv in v njem uporabil kot odločilni moment podrobnost, ki se je pripetila ob njegovem prvem sojenju. Takrat je sredi razprave nenadoma umrl stenograf in nihče ni znal dobro razbrati njegovih stenografskih beležk. To je zdaj Chessman uoorabil v svoj prid in trdil, da so stenografske beležke dešifrirali netočno in njemu v škodo.
Ta priziv je Chessmanu mnogo pomagal. Njegov primer so ponovno proučevali in Vrhovno sodišče v Washingtonu je 30. avgusta letos sprejelo naslednjo razsodbo: »Zapovedujemo Federalnemu sodišču Kalifornije, naj odredi obnovo procesa proti Charylu Chessmanu, ki ga je leta 1948 obsodilo na smrt ali 'pa naj obsojenca takoj spusti na svobodo brez novega sojenja po načelu ,habeas corpus’«. To načelo pomeni, da je nekdo po krivici v zaporu, ker ni obsodbe, ki bi to opravičevala.
Ce bi Federalno sodišče Kalifornije bilo bolj naklonjenu Chessmanu, bi ga po tej odločitvi Vrhovnega sodišča lahko izpustilo. Tega ni storilo, pač pa je napovedalo nov proces. Chessman je pravno sedaj v takem položaju, kot da še nikdar ni bil obsojen. Sodišče v Los Angelesu, kjer je Chessman zakrivil svoj zločin, bo moralo izvleči zaprašene akte in še enkrat zaslišati vse priče.
Toda od takrat so se razmere snremenile v prid obtožencu. Med tem časom je namreč Chary1 Chessman napisal tri knjige, ki so med najbolj branimi v Ameriki in so prevedene v več jezikov. Te knjige in njegova hrabra borba za življenje so mu pridobile med ljudmi mno-
ge simpatije. Javno mnenje ne verjame, da je res napravil zločin, za katerega je bil obsojen na smrt. Celo tisti, ki to verjamejo, pravijo, da je Chessman postal drugačen človek in da se nikdar več ne bo povrnil na pot zločina. Knjige so mu vrgle tudi milijon dolarjev, s katerimi sicer sedaj ne razpolaga, vendar jih bo imel, ko bo prišel iz ječe.
Pred nekaj dnevi je Chessman imel v temnici San Quentin tiskovno konferenco. Novinarji, ki so ga obiskali, pravijo, da vzbuja videz bolnega človeka. Že več let boluje zaradi čira na želodcu. Zdel se jim je tudi mnogo manj samozavesten kot poprej. Morda je ta devetletna borba za življenje zrahljala njegove, sicer močne živce?
NEUNIČLJIV PAPIR
Strokovnjaki neke milanske tovarne so izdelali iz sintetičnih vlaken papir, ki se ga ne da raztrgati. Ta papir je tudi odporen proti ognju, ne propušča plinov in vode.
PENICILIN V TOKAJCU
Madžarski kemiki so pred kratkim odkrili, da je v svetovno znanem madžarskem vinu tokajcu precej penicilina. Morda ga bodo odslej v veliko zadovoljstvo vseh ljubiteljev vina začeli uporabljati tudi kot zdravilo!
ELEKTRIČNA ROČNA URA
Skupina konstruktorjev neke tovarne v Pensilvaniji v ZDA je sestavila prvo električno ročno uro. Ura je podobna ostalim, bistveno pa se razlikuje po tem, da nima peresa kot navadne ure, temveč elektromotorček, ki ni večji od manšetnega gum-baJ Ta motorček poganja mehanizem ure vse leto. Po trditvi konstruktorjev bi lahko ura neprestano tekla celo 20 let, če bi jo poganjala energija, ki ni večja od tiste, ki jo potrebuje 100 vatna električna žarnica za enominutno gorenje.
Konstruktorji trdijo, da teče ta ura točno, tudi če je lastnik ne nosi in da je njen mehanizem manj zapleten kot pri navadnih urah.
NOVA VRSTA BARVE
V Angliji so začeli prodajati novo vrsto barve za olepšava-nje stanovanj. Izdelujejo jo v vseh odtenkih in je brez duha. Zadošča, da z njo samo enkrat premažejo steno in že dobijo enakomerno pobarvano površino. Po treh urah je barva suha. Ostale dobre lastnosti te barve so, da se ne lušči, ne dela mehurčkov in da jo po potrebi lahko odstranijo z milnico.
REKORDI V GRADBENIŠTVU
O Najvišja zgradba na svetu je Empire State Building v New Yorku. S televizijskim stolpom vred je visoka 449 metrov. Ima 102 nadstropji in 100 stalnih nameščencev, ki skrbijo za
Pentagon — največja administrativna zgradba na svetu
stavbo. V njej stanuje 20 tisoč ljudi, v glavnem nameščenci. Od pritličja do vrha vodi 1860 stopnišč. Zgradba ima 6500 oken in 63 dvigal. Leta 1932 je preteklo pet Poljakov, članov olimpijske
TUDI TO SE ZGODI
89 ŽEBLJEV V ŽELODCU
smučarske ekipe, stopnice Empire State Buildinga v 21 minutah. Ta rekord še ni zrušen!
Največja administrativna stavba na svetu je Pentagon v Washingtonu, kjer so prodori ameriškega obrambnega ministrstva. V tej zgradbi dela 28.500 ljudi.
Največja garaža na svetu je v Chicagu. V njo lahko spravijo naenkrat 2359 avtomobilov.
Največji hotel na svetu je v Chicagu in je last Conrada Hiltona. Ta hotel ima 3000 sob in 2000 uslužbencev.
Prostorninsko največji hotel na svetu pa je znameniti Waldorf Astoria v New Y'orku. Ima 47 nadstropij in 2200 sob.
O Največji spomenik, kar jih je kdajkoli zgradil človek, je Keopsova piramida v Egiptu. Včasih je bila visoka 146,7m, zdaj pa je še vedno visoka 137,5 metra. Računajo, da jo je okrog 100 tisoč sužnjev gradilo več kot 20 let.
Največja vinska klet je v Paalu blizu Capetowna v Južnoafriški uniji. V njo lahko spravijo 80 milijonov litrov vina.
POMURJE
V ZNAMENJU GRIPE
Zadnje tedne se je v vseh krajih Pomurja močno razširila epidemija gripe. V infekcijskem oddelku soboške bolnišnice imajo trenutno 12 bolnikov, ki so morali poiskati stalno zdravstveno nadzorstvo zaradi težjega obolenja. Epidemija gripe še vedno neusmiljeno izbira žrtve. V nekaterih šolah jc obolelo toliko učencev, da bi bilo umestno prekiniti pouk za nekaj dni. Iz vseh krajev Pomurja javljajo, da je število obolenj iz dneva v dan večje.
Poročilo higienske postaje Zdravstvenega doma y Murski Soboti, 14 oktobra — Število obolenj še vedno narašča — Trenutno stanje prijavljenih obolenj: ambulanta pri Gradu 38, ambulanta Dobrovnik 6, ambulanta v Križevcih (Prekm.) 20, Zdravstveni dom v Lendavi 103, Zdravstveni dom v Radgfini 31, ambulanta v M. Sobota 385 in ambulanta Apače 20. Iz ljutomerskega območja pa ni trenutno nobenih poročil.
Razen prijavljenih obolenj računajo, da boleha za gripo-še nad 2000 bolnikov.
KOLORADSKI HROSC
V 19 STOLETJU
Koloradski hrošč tu, koloradski hrošč tam, koloradski hrošč vsepovsod, na neka-rih poljih celo v velikih množinah — to je letošnji ultimat, ki povzroča zaskrbljenost med mnogimi našimi kmetovalci, celo med onimi, ki so še pred leti menili, da je borba proti temu krompirjevemu škodljivcu samo »poteza« aktivistov. Zdaj je kot na dlani. da tega škodljivca ne kaže niti malo podcenjevati, toliko manj pa obrambo proti njemu.
Pred nekaj dnevi smo dobili zanimivo listino, ki jo je izdal ljutomerski okrajni glavar leta 1878. Dokument je zanimiv zategadelj, ker v njem navajajo, da se je koloradski hrošč pojavil v neposredni bližini naše pokrajine že v 19. stoletju. Objavljamo besedilo tega dokumenta.
»Ker je tako nazvani koloradski hrošč iz Amerike pot v Evropo našel in v preteklem letu v neposredni bliž-nosti Avstrije pokončevajoč pokazal se, dobro je na njega pazko imeti. Kakor je znano, napada koloradski hrošč krompirjeva polja, pomnoži se izvanredno in oškodova polja tako, da Ietnje ne ostane.
V smislu naloga c. k. namestništva od 19. aprila 1878 poziva se občinska predstojništva, naj redno pazijo ako bi se omenjeni škodljivec pokazal, in to, ako bi se zgodilo, nemudoma semkaj naznanijo, da se vse potrebno odredi in nevolji okrog pride.
Podoba škodljivca se utegne moji uradnici pregledati» Ako bi se želelo naj bo ta podoba tudi od strani občinskih predstojništev, od strani častite duhovščine ali od strani učiteljstva pregledana. Pa tudi jaz bom ono podobo na uradne dneve sabo vzel in jo pokazal.«
Ljutomer, 29. aprila 1878.
Okrajni glavar: 1. r.
Sedemletni Nikos Staropulos iz Pireja je pogosto tožil materi, da ga boli želodec. Ker domača zdravila niso pomagala, ga je mati peljala k zdravniku, ki ga je postavil pred rentgen in se sesedel od začudenja. Otrok je imel v želodcu nič manj kot 89 žebljev, več peres in dva kovanca. Mati o vsem tem ni imela pojma.
ŠKOTSKA
Morda je ta vest iz tujih časnikov tudi izmišljena, toda vsekakor je dobra šala na račun škotske varčnosti in skoposti. Škot McLauglein iz Abcrdenn je poslal upravi radia pismo, naj mu znižajo radijsko tarifo za polovico — ker je no eno uho gluh. Priložil je tudi ustrezno zdravniško potrdilo.
USODNA PODOBNOST
V mehiškem mestu Tampicn so objavili naslednjo tiralico: »Iščemo Juana Huelesa, imenovanega »Vulkan Juan«, star 57 let, »škili na obe očesi, ima orlovski nos, rdečo brazgotino na levem licu, govori narečje Tampico in šepa. To je nevaren vlomilec. Posebni znaki: mahedrava nšesa, nizko čelo in počasen hod. Nenavadno je podoben predsedniku Gonzalesu de Salucca de Aixa.« Lep vlomilec, ali ne!
USODNA KAVA
Policija v Hamburgu je hitro našla vlomilca, ki je pokradel mnogo stvari iz neke delikatesne trgovine. Izdalo ga je — kava. Vlomilec je med ostalim okradel tudi vrečko kave. Ker pa sta njegova vlomilska vreča in vrečka imeli luknjo, se je kava počasi razsipavala in tako jasno označevala pot do vlomilčevega skrivališča.
O gripi, ki sedaj razsaja tudi v naših krajih in ki jo nazivamo azijska gripa, je znano, da se je razširila najprej v Šanghaju in se v treh mesecih razširila po vsej južni Azij-
ji in v delu Evrope.
Gripa poteka tako, da se najprej pojavijo bolečine v glavi, križu in udih. Temperatura naglo naraste to-
da po 4 ali 5 dneh vročina izgine-Priporočljivo je, da vsak, ki oboli za gripo, išče zdravniško pomoč.
Da se gripe obvarujemo, lahko pomaga le osebna disciplina vsakega posameznika. Kdor nenadoma začuti navedene bolezenske znake kot glavobol, bolečine v križu in udih, mra-zenje in vročico, naj po možnosti ostane doma in se ogiblje družbe z. ljudmi. Leže naj v posteljo. Kdor je krepke narave sicer nekaj dni še vzdrži, vendar pa pri tem nehote razširja bacile gripe. Vsa sredstva, ki umetnof znižujejo vročino, zapeljujejo človeka k lahkomiselnosti, da prične zgodaj vstajati. Ugodno pa nčinkuje energično odvajanje pota skozi kožo s potenjem.
Prebavne organe moramo v časn bolezni razbremeniti in pričeti s tekočo dieto. Dodajanje vitamina C' napravi človeka odpornejšega. Zato pri obolenjn ugodno učinkujejo naravni sokovi, ki vsebujejo mnogo C vitamina. Priporočljivi sokovi so: šipek, limona, robidnice, pomaranče itd.
Tudi otroška paraliza?
S higienske. postaje so nam med drugim sporočili, da je bilo doslej v našem okraju tudi 15 primerov otroške paralize. Od teh je nekaj bolnikov že popolnoma ozdravelo; ostali, razen enega, ki so ga morali poslati v Ljubljano, se vsi zdravijo v murskosoboški bolnišnici. Obolenja za otroško paralizo so zabeležili predvsem avgusta.
POMURSKI VESTNIK 17. okt. 1957
6