Mil IIVI XX 1997
Oci'iic i il poročila o pu blikacijat i in razstavah
275
publikacija, <i kateri želim napisati nekaj več, pa je povsem drugačnega značaja. Gre za predstavitev arhivskega gradiva fonda Marjan Kozina, skladatelj in publicist (NMli 192). Gradivo predstavlja zapuščino slovenskega skladatelja, ki sta jo novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana podarila Mclka Do vccar in Jurij Kozina, njegova hči in sin
Dragoceni, dokumente so skladateljevi svojci (predvsem njegova soproga Neda) skušali že sami urediv a žal dela ni «i i.speli končali. Tako se je gradivo, deloma neurejeno, /našlo v arhivu. Tli jc pritegnilo pozornosl kolcgicc arliivislkc Zorkc Skrahl, ki ie sk len lia zapuščino pomembnega Slovenca dokončno uredili.
Seveda gradivo o Marjanu Kozini, Ki ga Zgodovinski arhiv Ljnbijana hran' ni edino ohranjeno. Precej se ga nahaja ludi v dni^ili knllurnib nslanovali, npr. v Narodu; m univerzitetni knjižnici v Lmbljani in Glasb« ni šoli Marjana Kozinc v Novem meslu. Vendar jc tisi i del zapuščine, ki ga hrani Zgodovinski arhiv I /uhljana. zelo pester, vsaj po zvrsteh gradiva. Tu namreč najdemo rokopisi in tipko piše, spričevala, diplome, korespondenco, slikovno gradivo 1er tiske.
Inventar, k p je Zorka Skrahl ./.delala, je zelo podrobno razdelan. V posebnem poglavju opiše raz-vrslitev gradiva in elemente inventarja, kar je bilo zaradi |i est nisi i gradiva pravzaprav neobhodno potrebno. Dokumente je sprva razvrstila na večje skupine po temah oz. vseli ni, le pa je razgradila še na niaii jlic n bolj natančne: ose lini dokumenti (mjstni in krstni list; spričevala in d'iilcnnc; pm.Šnjc; odločbe; doka/ila (i slii/.ho^anjii In raz.mi potrdila; pogodbe, računi; odlikovanja in priznanja, nagrade; sam o seli i), kores pordenca (čestitke in vabila ob raznih jubilejih; za hvale, obvestila, spoiiičila), glasbena dela (instrumentalna glasba: simfonična, komorna in solistična glasba; opera, kantata; zborovska glasba, partizanska pesem; samospevi; šlagerji, popevke, šansoni, operete, filmska glaslia; tiski), pm/.a (spisi o lastni glasbe in glashi na .;ploSno; humoreske, črtice; kritike; govori referati, predavanja; spisi o vsem mogoče m; potopisi, liski), prevodi, d I m ski, operni i j drugi scenariji in libreti, inemalne knjige, osi al c. gradivo (časopisni i/.re/.ki o življenM, delu in smrli1, sožalne brzojavke, osmrtnice, govori ipd ; plakati, gledališki in konccrln- listi; vabila •n sporedi: delo in življenje kritika njegovih drl ipd.; ■seminarske naloge, ]K)ručila glasbenih šol), fotografije (porlrclt, družinske in oriložneslnc fotografije; foto gralije i/, časa NOB1, fotografije s sprejemov; fotografije s prijatelji1, foiografije njc^ovin odrskih del in filmov; ra/.ne ibtografije).
Splošno glasbeno i/.olir,iženeimi bralcu žc branje lega "ra/.vrsli I venega" poglavja najbrž takoj pride na misel, da večina Slovencev pravzaprav peznr, Marjana Kozino le kot skladalclja. l.e redki pa vedo, da hi ga ravno lako lahko poznali in obravnavali tudi kot publicista, lilcrala. Njegov skhidaleljski opas resda ni med najobsežnejšimi. vendar Zorka Skrahl obenem zapise, da ta obsega primere /. vseh glasbenih področij; opernega, si m fo nie nega. komornega, solistične g;i vokiilno-inštnituent.ilncga in filmskega Todi na področju piihlic:slike jc bil pester avlor, pa naj jc šlo
/a potopisne članke s popotovanj pc Lvropi in ligiptu ali pa krriike, polemike govore, referate in predavanja. Sc najmanj norda slišimo o Marjanu Kozini kot litcralii piscu in prevajalcu. Iz njegove zapuščine jc ra/braii, da jc bil človek, peln humorja: pisal jc zanimive humoreske lako s področja umetno -ti in umetnikov kot dogodkov in stvari iz vsakdanjega življenja (npr. saiiriem zapis o številnih Človekovih laslneslib - od vljudno ;!i, dobrote in zvestobe do nevoščljivo rti in domišljavosti). Po .cbcj moram omeniti ludi oiroške zgodbice. Od prehodov pa premere Kozi nova zapuščina v Zgodovinskem arhivu Ljubljana pravzaprav le prevode uglasbenih pcimi in enega članka (o pofcin na Mcsec). Posebej pa moram omenili ludi libreta, leksle pesni., ki jih jc uglasbil, ter operne in baletne scenarije - venuar vse njegove stvaritve niso liile realizirane
Kol sestavni del inveniaria je ludi poglavje, k h predstavi Marjana K"/.¡no kot oscImt Življenj,- in delo Marjana Kozine (1907-1966). Te jc kratek vpogled v najpomembnejše pusiaje v njegovem življenju. Kol večino umetnikov ga je vseskozi nosilo po svetu: Novo nieslc Vipava Novn mesto Dunaj Praga Maribor Beograd, nato seje vrnil v Slovenije, kmalu je napočila 2. svetovna vojna in aktivno seje vključil v partizane. Po vojn je služboval v Ljubljani kot izredni pnifesor koiiipo/.ic'jskega oddelka Akademiie /a glasbo, kmalu pa je postal ludi redn član Slo venske akademije /nanesli in umetnosti v ra/redn za umetnost. Vendar spričo najbrž nemirne narave ni dolgo /držal v ljubljanski enoličnosti1 rad je potoval, obiskal mmige kraje Lvropc ter celo Lgipt.
Zorka Skrahl jc inventarju na koncu dodala ludi sivarno ka/alo ter kazalo osebnih imen Kar jc prav /aprav niijni del. Bralcu sla ob lako raznolikem gra divu resnično v pomot, kljub temu daje avorica gra-divc; uredila in popisala /clo sistematične, in kar jc najpomembneje, pregledno.
Daje inventar izšel kol samostojna publikacija, jc razveseljivo. Ne le zalo, ker ie pač spel eden več, Predvsem zalo, ker pi pontorc k spoznavanju ilrugc, liierzrne plati skladatelja Marjana Kozine icr spoznavanji i njegove široko naravnane osebnosti. In ludi zato ker sc ho s leni Zgodovinski arhiv 1 jub!jana po svoje (xtdolžil Kozini Novomeška glasbena šola, ki sc imcnnjc po njem, seje že.
Marjana Kos
France Stukl, Knjiga hiš v Skofji Loki III Stara Loka In njene hiše, Zgodovinski arhiv ljubitana. Gradivo in razprave 17, Ljubljana Školja Loka 1396
S prirejeno doktorsko disertacija ie z.akliucena enkratna irilcigijn Praneeta Štnkla "Knjiga hiš v Škofji Loki1. V prvi knjigi je avlor obdelal loško predmestje
Ocene in poročila o publikaciji in razstavah
arhivi xx 1997
v drugi sdmo nitsio Loka, v irclji pa naselje Siara Loka Knjigo je i/.dal, lako kol prvi dve, v :,voji zbirki Gradivo in razprave. Zgodovinski arliiv Ljubljana, v 600 izvodih na .129 slrantb. Zarrdi specifičnega značaja Slare Luke ki je nt moremo enačili z navadno vasjo trgom predmestjem aii mestom, saj i< bila sede/, loške župnije in farno središče za mesto Škofja Loka in nenazadnje gospostvo (graščina), se je avlor, tudi zaradi specifičnih virov, lotil predstavitve na nekoliko drugačen način kot v prvih dveh knjigah O fan Siara Loka so pisal' že dekana Jernej Božič in I:rant K.ravcr Kramer ter Prane Po kom, staro loški kaplan. Od let'i 18(i3 dalje pa se vodi tudi župnijska kronik». V poglavju "Viri in literatura" so predstavljeni: župnijski arhiv (novciši je shranjen v župnišču, starejši pa v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), memorabilh (koncept Božičeve zgodovine Slarc Luke), Stralilova zapnščina (v ftrhivu Repjbiikc Slovenije), zcmiiiška knjiiia i^cnoia Zgodovinske ga arhiva Ljubljana v ,kof ji Ijoki. Arliiv Rtpublike Slovcn-jc, Okrajno sodišče v S ko fji Loki), fond Občine Siara Luka (enota Zgodo vinskega arhiva Ljubljana v Škofji Luki)j fond Krajevnega ljudskega odbora Siara Loka 1945-1949 (tnoia Zgodovinskega arhiva Ljubljana v ;ikofji Ijc ■ ki)J Kramerjeva avtobiograiija Življenje in delovanj,: Frant-a Ks. Kramorja, posltdn,it korarja v Ljnhhani, popisano od njega samega (izdal Kurol Klnn v Ljubljani 1891, 1892 in 1893) Pokornova Loka. Kraje pisno zgodovinska črtica (Dum .n svet, letnik 7, 1894) in Pokorna va zapuščina (Nadškofijski arhiv Ljubljana). V nadaljevanj» sledi 14 poglavij ter povzetka v angleščini in nem ;čini, krajevno in osebno kazalu kazale pravnih oseb beležke, opombe, popravki, spremembe
V poglavju "Upravne zadeve" predstavi freisinsko npra«no razdelitev do leta 1803, sedmi kanton ljubljanskega didrikla za časa francoske oblasti, npravni okraj do leia 1849 in celotni upravni ra/.voj do danes, ko je Stan Loka skupaj s Podlubiukom le še kraievna skupnost v občini Škofja Loka V poglavju "Cerkvene zadeve župnija" je povzel pregled cerkvenega razvoja, k je siccr v obslojeti literaturi najtemeljiteje obdelan. V poglavju "Šolske zadevaj i/vemo, da Stara Loka nima lastne osr.ovnt šole, ima pa Center slepili if slabovidnih z ekonomske komercialno šalo V. stopnje. Sledijo podrobni opisi cerkvenih stavb (stara župnij.;ka cerkev, sedanja župnijska cerkev, kapela -kostnica sv, Lovrenca in kapelica Muri it Brezmadežne pod cerkvijo), opisi nagrobni! ov i > podrle žnp nijske cerkve, k< so diag ocena si aro loška poseli nosi, in opis siarološkega pokopališča V Stari I-oki jc naj-inipozanlncjSa posvetna zgradba Star«loška graščina, ki jo avtor podrobno opHc, prav lako kol njeno posest in laslnikt, pri Čemer se zaustavi pri rodbini Straiil in njihovi zbirki mu/calij, kr.jig, arhiv al ij in slik ler njihovi vodni napravi iz Jcia 1905, k< je poganjala krožno žago, r.lamoreznico m mlatilnico
Kramerjeva kronika (in drugi v;ri iz Nadsko-fiiskcga arhiva v Ljubljani) jc tudi čudovit etnografski vir, zale. jt bilo mužno opisali družabno in politično življtne v Stari Loki navade in običaje, versko-prosvetna opravila, romanja, darovanje živinskih figuric
sv. Štefanu, kulinaritnt po itbnosli (IrenU\ aletiijc in lo*k<; sinujke) in fik Staroločana. Zanimivost v Stari Liki je liila iz okoli leta 1909 državna drevesnica, ki jo delovala vse do izgradnje novega šolskega ccnirr, nr. Podnu. Siecr pa jc cxl gospodarskih institucij delovala v Stari Loke od let.i I89G do 1947 Ilramlnien in posojilnica, rrg.slrirana zadruga z omejtno zavezo. Kol vsak kraj na Slovtnskcui jc ludi Siara I.oka initla svoje j; si let in Icla 1900 ustanovljeno gasilsko društvo.
Osrednji poglavje so "Hiše". Za njihov opis oziroma razumevanje jc bralcu namenjeno pojasnilo z. uporabljeni«!, krat i ram i, sledi pa navajanje v:,,.-h hiš po sedanji nunieraciji. Poleg opisa sedanjih 155 seroloških hiš avtor navaja tudi opis vseh Inš, ki so nekoč spadale v Staro Loko, danes pa so v drugih naseljih ali ulicah Sklepnim avtorjevim mislim sledijo Se poglavja o slovenščini. priKaz. urliaii ¡stične rasti od I (i stoletja dalje in podložnosii liiš s kartam in drugimi statističnimi podflki Knjiga je obogatena s slikovnim gradivom iz. loškega muzeja loškega arhiva .n s sodobnimi fotografi jamu. Skratka, pred nami jc izjemno izčrpna zgodovinska, arhivisiična, iinicl nnstnoz.godovinska, etnološka . razprava, ki je razen strokovnjakom v prvi vrsti namenjena in posvečena domačinom.
'?j\rh> Hitjak
Lojz Tržan, Razbitje OF In partije v Ljubljani v zadnjem obdobju nsnške okupacije, Zbirka Viri 3t. 10, ADS, Ljubljane 1996, 145 strani
V zbirki Viri, ki jih izdaja Arhivsko društvo Slovenije, je kol 10., jubilejni, z.vcz.ek izšlo delo z. naslovom Razbije Ot" in partije v Ljubljani v zadnjem obdobru nemške okupacijc. Za li.sk ga je pripravil kolega magister Lujz Trsan, zaposlen v Arhivu Slo vernic, ki se ie žt v preteklih lotili največ ukvaijal prav z. zgodovino ljubljanskega odporništva in pro-lilemi njegove organizacije. Delo je sestavljeno iz več delov, in Sicer avtorjevega besedila, ki je razdeljeno na spremno bt.icdo, uvod in sklep, ter objave dveh doknmentov: Zapisnika o zaslišanju t.copoldiiK Me-kina, sestavljenega na Upravi policije v Ljubljani, ler Poročila o KP in Ob v Ljnbljani. Na koncil je magister Trsan dodal še pregled virov o vdoru v ilegalno organizacijo v Ljnbljani v let m 1944 in '945 opombe, povzetek v angleščini in kazalo oseb. Sprva je avior siecr nameraval objavili le obsez.cn zapisnik zaslišanja Lcopoldine Mekinc, ki se naliaia v Arluvu Slovenije, v dislocirani enoti na Kongresnem trgu. gre za bivši Arhiv Inštituta /a novejšo zgodovino, vendar se jc po podrobnejšem raziskovanju problematike odločil (udi ,šc z? objavo končnega policijskega Poročila c. KP in OF v Ljubljani, ki se nahaja v Arhivu ministrstva za notranje zadeve. Uba dokumenta ki sta tudi prccej obsežna, se namreč v precejšnji meri