St. 23.
V Gorici, dno 3. junija 1892,
Tečaj IV.
IT M
~r~
„Nova Sočaa
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na doin pošiljana:
Vse leto .... gld. 4’40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
,.Gospodarski List' izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravnišfvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
r
(Izdaja zn Gorico.)
Oznanila
in „poslanice“ plačajo 1 petit-vrsto:
8 kr., če se tiska_
7
1 h	n »	ji
^ n	jj __jj__jj	°
Večkrat — po pogodbi. večje črke po prostora.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
■'t
A.
Zadnjič smo videli, kakošen denar imamo dandanes v Avstriji in kakošna je njegova vrednost. Danes naj pa podamo kratek posnetek iz vladinih piedlog, katere določajo, kakošen naj bi bil novi denar.
Namesto dosedanje »avstrijske vred-nosti“ (o kateri smo obširno govorili zadnjič) nastopi zlata vrednost, katere denarna jednota bo krona. Krona se deli na sto „ helerj e v “. *)
Zlati denar se bo koval iz zmesi, v kateri bo 900 delov zlata in 100 delov bakra. Iz enega kila take zmesi se nakuje 2952 kron; na kilo čistega zlata jih pride torej 3280. Zlati denarji bodo za 20 in	za 10 kron.	Iz enega kila	čistega zlata
se	naknje 164	kosov po	20	kron ali	328
kosov po 10 kron. Na zlatih kronah bo na eni strani cesarjevo oprsje in okoli njega napis: „Franciscus Josephus I. D. G. Imperator et Rexw ; na drugi strani pa bo cesarski orel in okoli njega napis, ki pove, koliko je	zlat vreden	in kdaj je	bil	skovan.	Rob
bo	gladek; pri	zlatih po	20	kron bo	vanj
utisnjeno geslo „Viribus unitis"; pri zlatih po 10 kron bo namesto gesla primeren ukras. Teža, pri kateri se ti zlati bodo prejemali, znaša pri zlatih po 20 kron 6‘74 gramov, pri zlatu po 10 kron pa 3’37 gramov. Ako kak zlat manj tehta, ne sprejme se več za popolno ceno. Zlate, ki se tako močno obrabijo, sprejmejo za popolno ceno le državne denarnice; taki zlati se potem prekujejo. — Razun teli zlatov se bodo kovali še nadalje tudi avstrijski cekini; zlati po 8 in 4 gld. pa se ne bodo več kovali.
Sedanji srebrni goldinarji ostanejo še nadalje v veljavi. Srebrn denar »avstrijske veljave4* se ne bo več koval, razun iz one množine srebra, katero ima državna uprava že zdaj pripravljeno v ta namen. Dokler ne pride sedanji srebrn denar iz prometa, mora ga vsakdo sprejemati in sicer Srebrnjake po 2 gld. za 4 krone, goldinarje za 2 kroni, petindvajset.ice pa za 50 „helerjev“.
Razun zlatega denarja se bodo kovale še srebrne krone in kosi po 50 „helerjev“. Iz n i k 1 a se bodo kovali kosi po 20 in po
10	helerjev; iz bron o vi n e pa drobiž po 2 in 1 „heler“.
V	Srebrnjakih bo 835 delov bakra. Iz enega kila srebra nakuje se 200 kosov po
1	krono, ali 400 kosov po 50 »helerj e v “. Na srebrnih denarjih bo na eni strani cesarjevo oprsje, okoli njega pa napis: „Franc. Jos. I. D. G. Imperator et Rex“; na drugi strani krone bo cesarski orel, na kosih po 60 „helerjev“ pa cesarska krona in napis, ki označuje vrednost in letnico. Na robu krone bo utisnjeno geslo: „Viribus unitis“; rob pri srebrnih denarjih po 50 „helerjev“ pa bo gladek.
Denar iz niklja se bo koval iz čistega niklja. Iz enega kila čistega niklja nakuje se 250 kosov po 20 ,,helerjev“, oziroma 330 kosov po 10 „helerjev“. Tega denarja nakuje se za 42 milijonov kron. Izd& se javnosti takoj, ko se vzcmo iz prometa sedanje dvajsetice, desetice in petice ali groši. — Iz bronovine bo drobiž po 2 in po 1 „heler“. Sedanji srebrni in bakreni drobiž ostane še nadalje v veljavi, dokler vlada naredbenim potom kako drugače ne določi. Tolarji Marije Terezije, ali takozvani ^lavantinski tolarji11, z letnico 1780 ostanejo še vedno v veljavi.
Da bi pa včasih kdo ne dobil preveč takega drobiža, določeno je, da nihče ni prisiljen sprejemati srebrnega denarja nad 50 kron, niklovega nad 10 kron in bronastega nad 1 krono. Srebrn denar in drobiž,
* Mi smo pustili za danes še nemško imč novemu drobižu. Cehi pravijo „halčr“. „Slov. Narod11 ga je imenoval „vinar11. „S16veneo“ pa „belič“ in potem „penez“. Zadnji list je predlagal, naj bi se poprej izrekli o tem slovenski jezikoslovci in se le potem naj bi se dalo im6 novemu drobižu. Pravi Ali bi morebiti ne bilo mogoče, da bi vsi Slovani enako imenovali ta drobiž? Ljubezen do skupnosti vse premore! Zdaj so na Dunaju poslanci vseh slovanskih narodov avstrijskih; oni naj bi delovali nato, da bi našli za „heller“ tako im6, katero bi mogli vsi sprejeti. Ako bi se to ne zgodilo, ali bi ne mogli sprejeti že znani „novčič“ Sicer pa bo treba paziti na to, da bomo v tem oziru edini vsaj s Hrvati.
ki se preveč ogloda, da ne bo imel več zakonite teže, bodo javne denarnice sicer sprejemalo, toda odtegnejo ga prometu ter dajo na državne stroške prekovati.
Kakor hitro bi bila sprejeta postava, s katero bi obveljala vladina predloga o uravnavi vrednote, računili bomo lahko po kronah, dasi bomo imeli še stari denar v prometu. Kakor Srebrnjaki in sedanji drobiž, tako se bo tudi sedanji papirnati denar sprejemal v kronski veljavi n. pr. I gld. za
2	kroni, petak za 10 kron, itd.
Vlada predložila je še načrt posebnega zakona, ki daje vladi nalogo, da se dogovori z ogersko vlado o denarju in vrednoti. Po tej predlogi bi vsaka vlada za se in na svoje stroške kovala denar. V obeh polovicah se nakuje za 200 milijonov kron srebrnega denarja, niklovega za 60, bronastega pa za 26 milijonov kron. Ta množina denarja se razdeli med obe dižavni polovici v razmerju 70 : 30, t. j. od vsakih sto kosov pride jih 70 na našo državno polovico, 30 pa na Ogersko in Hrvaško. Pa tudi stroške in dolgove, ki narastejo vsled te novotarije, razdelite si obe državni polovici v razmerju 70 : 30. Ta pogodba med obema državnima polovicama bo veljavna za zdaj do 1, 1910. Ako ena ali druga polovica odpove eno leto poprej, bo pogodba veljavna še dve leti; v teku tega časa se pogodba predrugači ali denarstvo drugače uredi. Ako nobena polovica ne odpove, ostane pogodba v veljavi nadaljnih 10 let.
Vlada je podala poslanski zbornici še nekaj drugih predlog, ki se tičejo sicer uravnave naše vrednote, ne pa naravnost denarja samega, o katerem govori ta članek. Zato jih za zdaj obširneje ne bomo omenjali.
Ali dobimo novi denar ali ne, tega zdaj sicer ne moremo še z gotovostjo reči, toda vse kaže, da vlada prodre s svojimi predlogami. O teku te prevažne razprave v poslanski zbornici bom ) obširno poročali.
Uravnava vrednote
v poslanski *bor niči dunajski
Ker smo zadnjič obširneje razpravljali
o	razlogih, ki govore za uravnavno vrednote, zato danes ne bomo omenjali onih poslancev, ki so v poslanski zbornici govorili za njo, marveč ponatisnemo iz poročila v „81. N.“ le glavne misli onih govornikov, ki so se z vso odločnostjo upirali takej uravnavi.
Posl. dr. Laginja izjavi, da je nasprotnik vladne predloge, ter pravi, da je zanj, prvega proti-govornika, stvar toliko bolj neugodna, ker se ne ume dobro izraziti v jeziku, izbranem v parlamentarni jezik. (Klici mej Mladočehi: Ne izbran, ampak usiljen!) Splošno se sodi, da stalna valuta ni možna, ako se ne uvede zlata veljava. Ta nazor ni pravi. S tem, da vsprefmemo zlato veljavo, pridemo v neugodno razmerje z drugimi, gospodarski močnimi državami, zakaj tudi zlato je. v mej* narodnem prometu ravno tako blago, kakor srebro, baker in železo. Vlada misli, da bode stabilizovala ažijo, ali v to jej nedostaje moči. Govornik razpravlja o uplivu ažija na eksport in dokazuje, da pošilja Italija navzlic temu, da ima zlato valuto, svoje sinove v inozemstvo, da tam kaj zaslužijo; Giška in Portugal imata tudi zlato veljavo, pa nič kaj dobro ne stojita. Prijatelji in nasprotniki valutne reforme so v tem jedini, da je to skok v temo. Govornik dokazuje, da so sedanje naše denarne razmere še dosti dobre; saj naš papirnati denar ni v razmeri z zlatom svoje vrednosti nikdar spremenil. Želeti bi pa bilo večje cirkulacije not, in če se z nekaterih stranij trdi, da je vsaka emisija not nesreča za narod, trdi se zopet z drugih stranij, da je v gotovih razmerah še prava sreča za narod, če se note izdajo. Če se množi prebivalstvo in produkcija, treba je tudi novih oirkulacij-skih sredstev. Nove emisije not pa seveda ni smeti porabiti za nakup lopov in drugih Vojaških potrebščin. Emisija not, storjena v to svrlio, da se grade kauali iu železni-
ce, da se regulirajo reke itd., ni škodljiva; v škodo je k večjemu nekaterim krogom, kateri bi bili dobivali obresti, da so denar posodili. Narod nepravi nikdar: Naš goldinar ni nič vreden, ampak vedno le: Prema-
lo	goldinarjev imamo. Predlagana reforma valute ne bode povečala naše sreče. Upra-šanje o relaciji mej zlatom in srebrom še ni dognano. Tudi glede carine smo v sedanjih razmerah na boljšem. Regulacijo valute uvažiti je tudi še z druge strani, računati je tudi z vojno, katera bi mogla nastati. Mi gotovo nikogar ne napademo, kajti vsi avstrijski narodi žele miru, ako bomo pa mi napadeni, potem se ne bo šlo za zlate glave, ampak za človeške glave, takrat bode treba zadovoljiti vse narode. Naša skrb bodi, da se zboljša občno blagostanje po produktivnem delu, potem bode lahko apelovati na srca Avstrijcev, ki so vedno pripravljena žrtvovati se za slavo monarhije in za vladarja.
Posl. Schlesinger govori o denarju kot prometnem sredstvu. Tisti ljudje, kateri imajo svetovni promet v rokah, postavljajo se nad državo, jo smatrajo objektom za pridobitev denarja. Ti ljudje niso narodni, ti so mejnarodni. Treba torej deliti ljudi v tri vrste: tuzemce, inozemce, in mejnarodne ljudi. Za ljudstvo je važno, da ima denar, kateri omogoči neposredno denarno občevanje mej narodi. To lastnost ima zlati denar, a zlato je mejnarodno, narodni denar je papir. Zlato je nenravno sredstvo, papir pa ne, papir ostaja v deže-in zagotovi blagostanje; slaba stran njegova je la ta, da otežuje mejnarodno gospodarstvo. Svetovni d^nar uniči lahko celo' državo. To, kar predstavlja kako izvestno Vrednost, še ni treba, da je samo ob sebi to vredno, kar predstavlja. Če bi danes našli nove zlate rudnike, zmanjšala bi se vrednost zlata, vrednost srebra pa bi se povečala. Samo mejnarodni trgovci zahtevajo, naj se uvede zlata vrednota. Inozemstvo ne more zahtevati, naj plačujemo v zlatu to, kar smo obljubili plačati v srebru, ne vem pa k a k š n e v r s t e p a tri j o tizem navdaja vlado, da stavlja takšen predlog. Govornik razlaga potem obširno svoj nasvet, naj se državni dolgovi najprej amo rt izlijejo, predno se začne regulovati valuta.
Posl. J a x priznava, da ima finančni minister resno voljo izvršiti reformo valute, obžaluje pa, da se v nekaterih točkah ne more ž njim strinjati. Če se hoče, da naj zlato stabilizu j e valuto, treba ga je v to dovolj imeti. Za to pa po predlogi ni uprava zadostno skrbna. Govornik pravi, da ni prepričan o potrebi, uvesti zlato valuto. Avstrija potrebuje vsako leto, da pokrije obresti od svojih dolgov, 100.000 kg. zlata, dobiva ga pa komaj 20 l-g. Angleška ima zlato valuto, a kurs vzlic temu ni stalen, na Francoskem pa je kurs stalen. Mnoge države imajo na podstavi bimetalizma urejeno vrednoto, a vzlic temu prospevajo prav dobro. Agrarna združitev uvaževala je upra-šanje o zlati valuti stvarno in ni dala na svojo sodbo političnim tendencijam nikake-ga upliva; določila naj bi se skrbno uprašanja, katera treba končno rešiti, ker bi sicer agrarna združitev ne mogla glasovati za u-peljavo zlate valute.
Posl. Lueger sodi, da tu ne gre za narodnostna ali strankarska uprašanja, ampak jedino le za gospodarsko reč. Papirnati denar je dokaz našega blagostanja; upam, da se bodo zjedinile vse stranke, da rešijo ljubi naš papirnati denar ministrovih napadov. Samo sovražniki Avstrije nam hočejo usiliti zlato valuto. Tu v zbornici se doslej nihče ni upal zagovarjati jo iu tudi govor Jaworskega je prav za prav naperjen proti vladni predlogi, čeprav je bil nje-njee;ov govor le malo jasen. Avstrije sovražniki hočejo zlato valuto. General Klapka bil je sovražnik Avstrije. Kako so ga ljubili, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Ta mož je hotel popolno nezavisnoat Oger-ske, in kdor to hoče, je sovražnik Avstrije. Rojaki njegovi ga slave, torej so tistih mislij, kakor je bil on. Ogerska hoče zlato valuto. Toda Avstrija ima še več sovražnikov, ne sami) v Budimpešti, ampak tudi tukaj. Govornik polemizuje na to z „N. fr. Presse", „Wiener Tagblatt,-om“, „Vaterlandom“ in s posl. Stein-wenderjem ter razpravlja potem o posledicah reforme valute na Italijanskem in na
Nemškem. Tam je škoda zadela kmetovalce in tudi pri nas bi se to isto zgodilo. Kdo pa hoče zlato valuto ? Kmetovalec ne, fab-rikant in delavec tudi ne. Kdo torej ? Zlata internacijonalka in njeni prilepki je žele, da bi narode mogli dobro opleniti. Sedanje razmere so ugodne za uvoz in za izvoz. Avstrija bode prisiljena nakupiti zlata, da bo mogla' z zlatom plačevati. Potem pa se bode to zgodilo, kar smo že cesto doživeli, finančni minister bo v škripcih.
Če b i bil on sam v škripcih, bi meni malo m a r i bilo zanj. (Burna veselost,) Ker pa bodo s finančnim ministrom vred v škripcih tudi vsi narodi avstrijski, torej tudi jaz, moram se braniti. (Nova burna veselost.) Vse avstrijske dežele so proti zlati veljavi. Gališka, odločilni faktor, je proti njej; na Češkem so proti njej Cehi pa tudi Nemci; na Gornjem Avstrijskem izrekel seje proti njej deželni zbor. Radoveden sem bodo li tisti, ki so gorenjeavstrijski deželni državni poslanci, glasovali tukaj, pod nadzorstvom, (Živa veselost) za zlato valuto, tukaj, kjer so na vrvici Njega ekscelence grofa Taaf-fejain p r e z v e s t e g a njegovega li l a p c a F r i d o 1 i n a H o h e n w a r t a. (Živio in dolgo odobravanje. Splošna veselost.) Na Solnograškem je ljudstvo proti zlati valuti, v Tirolili takisto in znatiželjen sem, bodo li tirolski poslanci tukaj drugače glasovali. Mogoče, da bodo po upeljavi zlate valute dobili posamniki kake bliščeče stvarice, narejene iz zlata, ali važnejše kakor to je blagostanje narodov. Teh poslancev dolžnost je zastopati narod, ne pa p 0 d p i a š č e m k a t, o 1 i č a n s t v a delovati za žide. (Živo odobravanje.) Na Štajerskem, Kranjskem, v Dalmaciji, v Istri in celo v Trstu je ljudstvo proti zlati valuti.
Kdo hoče torej zlato valuto? Na vaši strani so izvrstni govorniki, velike kapacitete, bistre glave, kje pa so, zakaj pa mol-če! Če govorim neumno, zavrnite me. Tega pa ne storite, ker tega storiti ne morete. Vsakomur se pripoveduje kaj drugega. Jedili pravijo, da tu gre za vojni zaklad; to je morda neumno, pripovedovalo pa se je. Mogel bi tudi kazati na to, da bodo krone kmalu močno obrabljene — takih ljudij, ki bodo to delali, se ne bode manjkalo — škodo bo imela država. Toda o tem govoril bodem o drugem času. Zdaj pa bom poučeval narod v svojem zmislu in izpraševal, ali stoji za tistimi, kateri glasujejo za Lloyd, za Dunavsko parobrodno družbo in za regulacijo valute. Jedna Silbererjevih (obč. svčtnik dunajski) konfiskovanih „deset zapovedij11 slove: Ne prešestvaj z opozicijo, jaz pa pravim stranki, ki tukaj tako rada opozicijo dela: Ne prešestvaj z vlado. Jaworski je rekel, da se o posledicah zlate valute ne more ničesar reči. To je najostrejša kritika vladne predloge. Prosim Poljake, naj ostanejo avtonomisti in naj glasujejo, kakor želi narod poljski. Kadar pravijo Poljaki, da so svoje interese podredili interesom vkupnosti, vprašujem vedno: Koliko bo to veljalo? Jaworski hoče valuto, katera ne bo povišala dakov; za tako valuto bi bil jaz tudi, škoda, da nam ni povedal, kakšna naj bi bila. Plener sovraži papir kakor zlodeja. Ou želi, naj se začne hitro plačevati z gotovino. Papa Plener se je rad držal papirja, in sin bi to storil.. Če ohranimo svoj papirnati denar, mogli bi se. lotiti velikih gospodarskih del. Zahtevanih 183 milijonov je le prvi del tega, kar bode še dati. Puščali nam bodo še večkrat. V vojni imeli bomo velikansko ažijo, patrijotičuo ne bo zlato nikdar. »Dokler sili država u d o v e in sirote, d a m o r a j o prosjačiti, dotlej je upeljava zlate valute brezvestno h u d o d e 1 s t v o.“ (Živo odobravanje.)
Posl. Neuwirth: Učeraj izrekel seje vodja moje stranke o teh predlogah. Jaz nisem poklican tolmačiti njegovih besed. Izreči pa smem, da podpišem vsako besedo njegovo glede smotrov in razen jedne točke tudi glede metode. Ako bi pa danes povedal kaj načelno različnega, nima to za mojo stranko nikakega pomena. Valutno upraša-šanje ni posamno uprašanje, ampak kolektivno ime za celo vrsto najtežjih in najbolj komplikovanih problemov državnega gospodarstva. V vsaki drugi stvaii, katero ima uprava v rokah, da se kakšna škoda zopet
popraviti, tu pa ne, vsaj za sedanjo generacijo ne* Domišljavost posamnikov, naj so na še tako visokem mestu, ni v takih stvareh poklicana nadomestiti vednosti in prakse, še manj pa samosvetna oholost pri nas tako navadna. Kar se pri nas stori na gospodarskem polji, ni produkt organičnega razvoja; vse se zgodi skokoma, leta in leta se ne stori nič, potem pa se hoče vse nakrat doseči. Ker se je spremenila trgovinska politika, postala je tudi državna trgovinska bilan-cija aktivna. Konsekvencije sklenjenih trgo vinskih pogodb še niso znane. Pogoji za regulacijo valute dani so tudi v Avstriji. A pravica, da se delajo priprave za to reč, še ne opravičuje imperativne rešitve tekom štirih tednov.
To, kar se nam predlaga, zdi se mi slabo in nevarno, ker se uspeh ne da zagotoviti niti znanstveno niti ne po izkušnji. Določi naj se relacija, dovoli naj se posojilo, za državne note naj se določi kvota 70:30 in bančni štatut naj se premeni. Glavne stvari pa v tej predlogi ni, tako da se mi vidi kakor menica, o kateri ni določeno, kdaj zapade v plačilo. Doba, kdaj se bodo vzele državne note iz prometa, ni določena. Fosilnega kursa pa drugače ni odpraviti, kakor če se vzemo note iz prometa. Tudi glede nabave zlata za 312, oziroma 183 milijonov se nič gotovega ne ve, in po izjavah finančnega ministra sodeč je bolj ko dvomljivo, da bode sploh mogoče nabaviti toliko zlata, kamo-li še kaj več. Že v enketi se je reklo, da je za upeljavo zlate valute treba vsaj pet do šest sto milijonov goldinarjev. Tudi glede fundiranja solin ni ničesar rečeno. čeprav to je važna stvar. Predloge ne govore nič o tem, ali se bodo po zvršeni regulaciji izdale državne denarničue nakaznice. Tudi vprašanje o plačilni moči bodočega srebrnega denarja ni rešeno. Glede plačevanja v gotovini se ni določilo ničesar in isto tako ne vemo nič o reformi bančnega zakona.
Vse te točke, prepuščene bodočnosti, bodo neizčrpen vir prepirov z Ogersko. Preti se nam, če ne vsprejmemo teh predlog, začela bode Ogerska na svoj račun kovati srebro. To je neumestno, ker nobena državnih polovic po določbi pogodbe ne more v tem oziru lavnati samovoljno.
V	drugih državah so priprave za regulacijo valute glavna stvar, pri nas pa ne, pri nas je glavna stvar relacija. Predlagana relacija se je umetno naredila. Ogerski finančni minister, budimpeštanske banke in klika špekulantov kupovali so devize in tako določili relacijo. Povsod drugod, kjer so se lotili regulacije resno, izginil je kurs že , za časa priprav. Določitev relacije je stvar poštenja. 'Ta relacija pa se je naredila u-m e t n o. Avstrija imela je 1. 1879. 60 milijonov deficita, zdaj pa ima brez zlate vrednote 22 milijonov prebitka, ni pa bankero-tovala, kakor se je prerokovalo. Stvar je pa tudi socijalno politiške važnosti. Z relacijo se določi nakupna sila bodočega goldinarja. To pa zadene tudi delavce in uradnike. Finančni minister je rekel, da hoče stabilizovati denarno vrednost. Verujem mu, da bi to rad storil, sodim pa, da nima v to potrebnih močij. Mali obrtnik, katerega hoče ves svet učiti in tolažiti, tudi ne ve, kako bode z novim goldinarjem. Jaz hočem dokazov za to, da se ne bo nič spremenilo. Prav revni stan trpi največ. Prebitek v gospodarstvu je posledica neposrednih davkov in te plačuje revni stan. Sedaj pa se hočejo tudi troski za regulacijo valute pokriti z neposrednim davkom. Naša doba je doba boja mej kapitalom in delom. S temi predlogami, katere je rešiti, zadela bode država tri četrtinke svojih prebivalcev. Glede relacije ni nikakega absolutnega interesa upnika niti interesa dolžnika, tu se gre za ljudske interese. Nobena vlada ne more določiti vreduosti kakega denarja; kolikor več je držav, kjer je zlata valuta, toliko bolj se preminja vrednost denarjev. Sedaj nam pa hočeta dve vladi natvezti , da bode goldinar ostal kar je bil. Trdi se, da srebro ni več porabno za denar, kar pa ni res. Rad bi vedel, ali se bo Avstrija udeležila penezne konferencije. Če bodo ukrepi te konferencije drugačni, kakor upa vlada, potem se nam odpre grozna perspektiva. Govornik razpravlja na to obširno o svojih nazorih, kaj bi bilo storiti, da se zagotovi uspeh regulacije valute in končuje z izjavo, da se bode odpovedal mandatu, če bi ne bil govoril v smislu svojih volil-cev.
Posl. dr. Slavi k sodi, daje tudi sedaj naša valuta dobro urejena. Novci in tudi papir imajo dosti večjo vrednost nego kovina, katera predstavlja to vrednost. Zato pa ni prav, če se govori o ureditvi valute, govoriti bi se moralo o premembi in zato je upravičeno uprašanje, kakšno korist imeli bodo od tega državljani in tudi država. Za trgovino je vse jedno, ali se plačuje z zlatom ali s srebrom; samo pri kupnih pogodbah z inozemskimi trgovci, katere se sklepajo na daljši čas, je neznatna izguba mogoča. Govornik kritikuje nastavljeno razmerje glede ua troške mej Avstrijo in Ogersko, 70 : 30, in trdi, da mora vsaka polovica države plačati polovico stroškov, ker sta tudi sicer solidarni. Državne note popisane so na jedni strani nemški, na drugi madjarski, torej bi morali Nemci plačati polovico stroškov, Madjarji pa polovico. Po predlogi ne bomo imeli več avstrijske veljave, ampak samo zlato veljavo. Sedaj je
na kovanih denarjih čitati tudi naslov kralja češkega; v novi predlogi se je ta naslov izgubil. Na madjarskih kovanih denarjih pa bode ostal ves naslov. To je zasluga sedanje vlade, katera dela na to, da se, kjer je le mogoče, potisne v stran ime kraljestva češkega. Tako zbadanje ne škodi narodu našemu nič. Naj misli vlada o sredovečnih titulaturah kakor jej drago, naj odpravi naslov kralja češkega, kraljestva češkega ne bode odpravila. Ta dižava bo še stala, ko bodo zginile druge, ki so sedaj na tem svetu. (Živo odobravanje mej Mladočehi.)
Posl. S u e s s prosi, naj se postavi poleg Nemvirtha tudi on na sramotni oder. Razen Neuwirtha izrekel se je načelno zoper predlogo sam finančni minister. Jaz nisem načelen nasprotnik zlate valute, nisem se kot takšen rodil, ampak postal sem to po znanstvenih preiskavah in po skušnjah. Finančni minister sodi, da se preminja cena srebra, a da je cena zlata stalna. Ravno narobe; cena srebra je stalna, cena zlata pa se preminja. V dveh velikih državah je kovanje srebra prosto, zlata pa ne-dostaje povsod, ker se ga vedno manj dobiva, porabi se pa vedno več. Vsled tega 111 ker se dobivanje srebra vedno množi, razšla se je vrednost teh dveh kovin. Zlata je dosti premalo na svetu, srebra pa dosti preveč. Lahko bi reklo: dva vatla imamo, je-den je zlat, drugi srebrn; zlati postaja vedno krajši, srebru pa vedno daljši. Ali hočete biti prikovani ua krajši ali na daljši vatel, prikovani pa ste na vsak način. Kapital je unet za zlati vatel, produkcija pa za srebrni. Glede naših financ nam je skrbeti, da dobimo metaličuo veljavo. Avstrija ni siromašna, a dolgov ima dosti preveč. Druge države so si omislile zadostno količino zlata in se šele potem lotile premeniti svojo valuto, mi delamo narobe. Dokler nimamo dovolj zlata, ne kaže se vezati, ker bi to prouzročilo samo divje borzne špekulacije. Tudi relacije še ni treba sedaj določiti. Govornik sodi, da mej srebrno krono 111 srebrnim goldinarjem ni pravega razmerja, zato pa bode posledica relacije ta, da bodo imeli producentje in dolžniki dobiček, izgubo pa tisti, ki dobivajo stalno plačo. Vsaj teoretično bi se mogli izreči za bime-talizem, kakor na Francoskem. Govornik predlaga: 1.1 naj se ne ukrene ničesar, dokler nima državna uprava dovolj zlata v rokah;
! 2.) finančni minister naj se pooblasti nakupovati zlato. 3.) Relacije ni še sedaj določiti (Živo odobravanje. Mnogi poslanci, tudi Lueger in knez Lichtenstein, častitajo govorniku.)
Posl.dr. Vašaty naglasa, da spadajo davčne predloge in tiste, katere se tičejo denarstva, v območje deželnih zborov. Ni mu všeč, da bode čitati na novih kovanih denarjih besedo „imperator“, ta je neupravičena, ker je državi ime »avstrooger-ska monarhija11, ne pa „imperium austria-cum“. Na sedanjih kovanih denarjih je čitati „rex Bohemiae8, če se bode pa na novih denarjih izpustil ta naslov, na kaj pa se potem naslanja imperij, če ui češkega kralja zraven? Nezakonito je kovati denarje z samonemškim napisom, kerniinamo zakona, določujočega nemškemu jeziku kako prednost.
Govornik razpravlja potem uprašanje
o	upeljavi zlate vaiute, trdeč, da to še ni dovolj za stabilizacijo vrednosti. Denar ne ostane v deželi, kakor ni ostal v Italiji, kateri nalaga trojna zveza neznosnih bremen. Vsi stroški, storjeni na ljubav trojni zvezi, so bili nepotrebni. Gladstone pride skoro zopet na krmilo, potem pa bode Italija izstopila iz trojne zveze in postala največji sovražnik Avstrije, Dokaz tega, da je novi naučni minister italijanski neki Martini, ki se je malo dni pred svojim imenovanjem javno nauduševal za irredento. Mi delamo tako, kakor da želimo nadvlado Nemčije. Ne pozabimo usode Hanovera. ne pozabimo, da so tudi na Nemškem že siti, da je sup-rema lex regis voluntas. Avstrija nima pričakovati od Nemčije nikake podpore na Balkanu. Kadar pride spomlad in se vračajo lastovice, tedaj je v Berolinskih listih čitati iskreno željo in srčno nado, da ruski car pride v Berolin. Trojna zveza je našemu gospodarstvu sila nevarna, večina avstrijskih državljanov je proti njej. Če bi se ponovila 1. 1848. in 1849., kdo ve, bi li sedaj dvignili se tisti narodi, kakor tedaj. Rusije iz leta 1848. gotovo ne bo najti. „S k r b i t e, d a v urah nevarnosti
11	e bodo te države v e d 11 o zvesti na rodi pripustili n jeni u ,s odi.8 (Živo odobravanje mej Mladočehi.)
Posl. J a w o r s k i predlaga, naj se valutne predloge odkažejo posebnemu odseku 48 članov, posl. P 1 e 11 e r pa predlaga, naj se odkažejo proračunskemu odseku, kateri bi bilo pomnožiti za 12 članov.
Pri glasovanju vsprejuie se predlog Javvorskega.
I
DOPIB1
I/, Lukovca, 29. maja. — Meneč, da imate tod okrog svojega stalnega dopisnika, nisem Vam jaz ničesa sporočil o nesreči, o požarju pri krčmarju Klančarju. V prihod-dnjej štv. „N. S.“ lahko popravite zadnjo vest tako-le:
V	Lokovcu je pogorela hiša — in ne hlev — krčmarju Klančarju. Res je bil v ! gostilni na predvečer 15. maja pretep, in prav zato se je močno sumilo, da je hudobna roka podtaknila ogenj. Ali preiskovanje ni še dognalo hudodelstva in težko bo zaslediti hudobneža. Možno je pa vendarle, da ni nihče imel toli slabega namena, ampak one tako znane „spagnolete“ je morebiti kdo nevede vrgel pokajene ali ne še ugašene brez premisleka proč, ki so dali uzrok plamenu.
Možu je zgorelo veliko pohištva, vendar je pa tudi precej veliko rešil. Hiša je bila pri banki „Slaviji“ zavarovana, a le za manjšo svoto. Na pogorišče došel je sam gosp. Hribar iz Ljubljane, ki je odmeril nesrečnemu zavarovancu izplačilo v splošno zadovoljstvo. V čast ljudstvu v Lokovcu moram pa tudi to povedati javnosti, kako ljudje skazujejo usmiljenje do nesrečnežev. Navada je tod, da dopeljejo kmetje dovolj lesu pogoreleu v dar, kolikor ga potrebuje, I kar se je tudi v tem slučaju zgodilo. Ali | ni to nekako zavarovanje, ali ni to lepa j uzajemnost občanov? Lokovčane moramo v j tem devati drugim v posnemovalen zgled! l Vsakdo le malo trpi in nesrečnežu je pomagamo!
Bog in sv. Florjan varujta nas ognja!
Šmarje, 30 maja. — Učeraj vršil se je tukaj nenavadno slovesen pogreb. Spremlja-
li	smo k večnemu počitku truplo na Vipavskem dobro znane osebe, Ane udove Kalin. Blaga pokojnica bila je dobrega, usmiljenega srca, zato pa tudi sploh priljubljena 0-seba. Meni je bila nad polovico šolskih let druga mati ; bil sem pri njej popolnoma do-1 mač in moji prijatelji so bili v njenej hiši j vedno z veseljem sprejeti in pogoščeni, ka-| kor bi bil jaz njen rodni sin. Radi tega sem j si jo izvolil tudi v duhovno mater za novo
I	mašo, za katero je sprejela vse ogromne
I	stroške v popolno zadovoljnost kakim 45 j gostom.
Tri leta je bolehala na nogah; pred ; dobrim mesecem morala je iti v bolnišnico | usmiljenih sester v Gorico radi prisada ua-desni nogi, ki ji je uzročil silne bolečine in slednjič smrt v 67. letu svoje starosti. Težko ji je bilo med tujci biti, a še teže na tujem , umreti. V veliko tolažbo in pomoč je bila dragej pokojnici v Gorici dobro znana big. gospa Kanclerjeva, ki jo je prav pogosto obiskovala in tolažila. Še po smrti je ni zapustila, marveč s svojim gosp. soprogom je spremljala njeno truplo do tihe gomile v Šmarje, kamor jo je dal hvaležni sin prepeljati, da bode v domači zemlji počivala.
Da je bila pokojnica priljubljena, pokazal je sijajni sprevod. Kar je sprevod še bolj poveličevalo bilo je to, da je gosp. Karol Gali, ud novega p igrebnega društva, na željo sina pokojnice cel dan počakal tukaj z mrtvaškim vozom proti majhni odškodnini, da je truplo iz domače hiše prepeljal tudi na pokopališče k večnemu počitku.
Mimogrede moram opomniti, da mu je bilo čakanje in vožnja po strmih klancih silno težavno delo, a pri svojej uljudnosti je vendar vstregel želji potrtega sina.
Zato pa to novo podjetništvo prav toplo priporočam slavnemu občinstvu.
Ti pa, draga mati, počivaj v miru; saj v ta namen puhti mnogo molitvic iz hvaležnih src pred sedež božjega usmiljenja! Blag Ti spomin!
Hvaležni duhovni sin.
Politični razgled
Interpelacije. —V poslanski zbornici podale so se zadnji čas zopet mnoge interpelacije., med katerimi omenjamo naslednje: Dr. Ferjančič s tovariši je interpeloval zaradi nemške razsodbe na slovensko ulogo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Fosl. Klun s tovariši je interpeloval domobranskega ministra zaradi znane naredbe, da pri koroškem pešpolku št. 7. slovenščina ni polkovni jezik. O tej naredbi smo nedavno obširneje govorili. Fosl. li i a n k i n i s tovariši je interpeloval celokupno ministerstvo, ali mu je znano žalostno politično in gospodarsko stanje Dalmacije in ali hoče sestaviti izredno komisijo, da preišče vse dele javne uprave v Dalmaciji in da stavi svoje predloge, kako bi bilo odpraviti grozno zanemarjenost, v kateri pušča to deže-
lo	avstrijska vlada že celo tekoče stoletje. Fosl, Sp i n č i 6 interpeluje vlado, ali je razveljavila nezakoniti sklep deželnega zbora istrskega, da ni odgovarjati na interpelacije, stavljene v hrvaškem jeziku, in ali je o tem poročala na Najvišjem mestu.
Danes teden je grof Taaffe odgovoril na interpelacijo dr. A. Gregorčiča zaradi postopanja tržaškega namestništva proti „Sokoloma“ v Frvačini in Ajdovščini. Minister je dejal, da društvi se nista pritožile proti namest niške mu odloku, marveč predloži-ste nova pravila, ki so bila potrjena. — Kak nauk sledi iz tega ? Da je treba pritoževati se vselej do najvišje instance, alco se nam kratijo politične pravice. Ako pa radovoljno u-strezamo zahtevam nižjih oblastni), potem se sami odrekamo svojim pravicam, Ako bi se bila imenovana „ Sokola" pritožila proti po * stopanju tržaškega namestništva, onda bi grof Taaffe ne mogel dati takega odgovora, kakor-šen mu je zdaj vsaj dozdevno pomagal iz zadrege.
Nemški „ Sc hu Iver e iti “ imel je 26. maja na Dunaju svoj glavni občni zbor. Znano je, da to društvo, ki skrbi za ponemčevanje slovanske mladine, ima skrbne prijatelje v vseh vladinih in drugih visokih krogih dunajskih. To kažejo tega društva občni zbori, katerih se udeležujejo različni vladini dostojanstveniki. Tudi gori omenjenega občnega zbora udeležila sta se poleg premnogih višjih iti nižjih c. kr. uradnikov celd deželni namestnik nižeavstrijski grof Kielmannsegg in minister grof Kuenburg. Načelnik društva je z radostjo pozdravil ta dva dostojanstvenika ter izjavil, da umeje ceniti tako čast. Takoj na to je presrčno pozdravil tudi zastopnike občnega nemškega Sulferajna iz B er ol i n a kot nnadzornike nemškega delovanja v Avstriji.'’1 Deželni namestnik se je zahvalil za pozdrav ter izrekel Šulferajnu svoje priznanje, „da se drži obstoječih zakonov in da deluje v pravem patrijotičnem in pedagog iškem zmisluA
Talci torej, zdaj vemo, pri čem da smo! C. kr. namestnik proglaša delovanje šulferaj-novo za patrijotično in pedagogiško! Pustimo nemški patrijotizem, ker ž njim nuj raČunijo visoki krogi dunajski, kakor se jim poljubi, toda da c. kr. namestnik proglaša šulferajno-vo rovanje in lovljenje nenemške mladine kot p e da g o g i š k o, proti temu moramo svečano protestovuti. Da je dandanes, ko je pedagogika na vse strani korenito obdelana, dognana in v vseh načelnih točkah priznana, mogoča taka blodnja najnavadniših pojmov, in to celo iz tako dostojanslcih ust, to nam je ne-umljivo!
Slovani si zapomnimo te besede, zapomnimo si dobro, kdo in kako kaže očitno svoje srčne željice. Fride čas, ko bomo tudi mi ime-
li	besedo..........
Na Dunaju so vsi krogi od najnižjega do naj višjega nadahnjeni z duhom ponemču-jočim. Vlada ponemčuje, kjer le more. 'Tamkaj pa, kjer tega vendarle ne more storiti, prevzel je njeno nalogo šulferajn, ki stoji pod v l a-d i n i m pokroviteljstvom. Kako dolgo bodo avstrijski narodi trpeli take odnošaje?\
llumuni bridko čutijo in z velikim samozatajevanjem nosijo oholo madjarsko go-spodstvo, prav kakor ubogi naši Slovaki in Srbi
V	šolah in uradih gospodujejo madjarski šovinisti. Kakor Slovaki talco tudi llumuni nimajo niti enega svojega poslanca v državnem zboru ogerskem. Pet milijonov Arpadovcev strahuje vse prebivalstvo v drugi državni polovici. Žalostna slika končujočega 19. stoletja!
Ko so se Madjarji bojevali za svojo svobodo, simpatizovala je ž njimi vsa svobodomiselna Evropa, imenovaje jih „vitežki nar od,u Toda zdaj čedalje bolj pojenj ujejo te simpatije, ker cela Evropa vedno bolj začujena opazuje kruto gospodarstvo arpadovsko nad podložnimi nemadjurskimi narodi. Simpatije Evrope obračajo se čedalje bolj na stran Slovanov in Bumunov, a prav te simpatije bi utegnile postati nekega lepega dne usodepolen udarec ■madjarskemu šovinizmu, kakor so o svojem Času mnogo pripomogle k uresničenju madjarskih želja.
Da bi se te simpatije svobodomiselne Evrope čim hitreje povsem obrnile na slovansko in rumunslco stran, v to so storili Rumuni prav hvaležne korake. O binkoštnih praznikih se bodo namreč vršile v Budimpešti bli-ščeče slavnosti v spomin 25-letnice kronanja cesarja Fr. J. za kralja ogerskega. Povodom te izredne slovesnosti izbrali so Rumuni deputa-cijo 600 najveljavnejših mož iz vseh stanov,, katera naj bi šla na Dunaj ter tamkaj pred Najvišjim gospodarjem izjavila neomahljivo-udanost Rumunov do vladarske hiše ob enem pa tudi v posebni spomenici potožila bridkosti iti krivice, katere trpi nesrečni narod rumun-ski pod oblastjo železne roke madjarske.
Deputacija je dospela na Dunaj 29. maja. Madjarski listi so pihali od jeze, da takč mogočna deputacija grč naravnost k presv. cesarju tožit madjarsko oholost, in trdili so, da deputacija niti vsprejeta ne bo. — Deputacija je bila na Dunaju sijajno sprejeta. Slovanskim in rumunskitn vseuČilišcnikom in prebivalcem pridružili so se tudi nemški protisemiti, ker ti vidijo v borbi proti nladjarstvu ob enem tudi boj proti židovstvu. — Dni 30. maja bilo je zborovanje došle deputacije. Od državnih po-, slancev so bili navzoči dr. Lueger, Schneider,. Biankini, Nabergoj, Cestimir Lang, Sokol iti Schlesinger. Dr. Lueger je ostro govoril proti madjarskemu gospodstvu ter zagotavljal Ru-munom svoje najsrčnejše simpatije. Posl. Blatile i n i govoril je italijanski ter dejal, da tožbe rutnunskega naroda dobivajo glasen odmev « srcih slovanskih. Zagotavljal je Rumunom, dri Slovani želimo enakopravnost vseh narodov in da bi sc srčno veselili, ako bi Rumuni dosegli svoje opravičene namene. Rumuni so viharno sprejeli Biunhinijeva zagotovila, Stari Rumun H e r l e iz Vilagoša je pripovedoval iz svoje skušnje, kakošna je lojalnost Rumunov in končal je z vs kliko m: „ Slava cesarju, slava Rumunom, slava Cehom, slava vsem, ki Rumunom dobro žeUlu
Načelnik deputacije K a t i u prizadeval si je na vse mogoče načine, da bi dosegel av-dijenco, a ni se mu posrečilo. Zato se je deputacija potrtim srcem vrnila v domovino. Načelnik je pustil spomenico v dvorni pisarni. — Ves časnikarski svet govori o tej deputaciji ter se simpatično spominja rumunskih trpinov — in to je mogočen uspeh ponesrečene rumunske deputacije.
Ur vat »ho. — Prve štiri dni tega tedna vršila se je po celej kraljevini Hrvaški ljuta volilna borba med vladino ali madjaronsko stranko, ki se po krivici imenuje „narodnou, in med „stranko prava11. Med 88 poslanci bo
komaj 8 pravašev, vsi druqi pa vladini kitnovci. Kolikor nam je znano do zdaj, ko pišemo te vrstice, izvoljeni so bili naslednji pravaši: F Karlovcu dr. Banjavič, v Sisku dr. Frank, pri So. Ivanu Zelini dr. Mile St ar če vi č, v Križevcih G rde nič, v Delnici dr. Ante Starčevič, v Bakru dr. Erazem Barčič.
Drugod so bili izvoljeni vladni hlapci. Orožniki in pandurji imeli so pri volitvah glavno besedo. V hrvaških časopisih čitamo cele vrste grozodejstev, ki so se vršile proti nezavisnim volilcem; pri vseh volitvah so ma-djaroni uprizarjali v nebo kričeče nezakonitosti in nasilstva. In zmagali so, „sijajnolt in „slavno“! »Ponosni44 naj bodo na svoja turška nasilstva! Človek, ki ima le še količkaj čuta do pravice v sebi, uprašati se mora: Ali res živimo v Evropi? Ali so mogoča tulca surova nasilstva v sredini Evrope v l. 1892. po rojstvu Gospodovem ?!
Kak bo sabor kraljevine Hrvaške, to si lahko mislimo. Madjarski hlapci na Hrvaškem pač ne bodo delali preglavice svojim oblastnim gospodarjem v Fešti!
» Obzor“ trdi, da nekaterim pravašem so tudi „ ObzorašP pripomogli do zmage. To nas prav srčno veselil Toda: ali so » Obzorašemu ljubši madjaronski alipravaški poslanci? Sodili bi, da ljubši bi jim morali biti pravaši, saj to so iskreni boritelji za samostalnost kraljevine hrvaške proti madjarskemu despotizmu. Zakaj torej niso „Obzorašia izvolili si raje vmanjše zlou (po njihovih mislih) ter na vsej črti glasovali za p ra vaš e? Opozicija sedanjemu sistemu, to je prva in zadnja parola! Kaj bo, bratje, ako pojde dalje po sedanji poti?
Razne politične novice. »S taro č eh i so sklicali na 12. t. m. v Kolin velik shod; pridejo tudi gosti z Moravskega. Namen shodu je: združiti Staro - in Mladoče-he. — B r n s k i š k o/ Bauer je obiskal 29. maja neko šulferajnsko šolo in videl takoj, da večina otrok je čeških. Izrazil je svoje začujenje radi tega ter dejal, da res ne ve, zakaj so ondi osnovali nemško šolo. Nemei so silno hudi na škofa B. — Sokolski i z le t s OeŠ-kega v Levov je vlada prepovedala. To je razdražilo celo vladi udane poljske poslance. Cehi so interpelooali. Kaj to pomaga, ko vlada sama sebe ne bo tolkla po zobeh! Nemci pa smejo delati izlete kamor se jim poljubi, v mejah državnih in mimo njilil —
Iz B er o Ti n a brzojavljajo, da o bin-koštnih praznikih se snideta v Kielu nemški cesar in ruski car. Dvomimo. — Angl eška zbornica bo razpuščena Se ta mesec. Nove volitve bodo v juliju. — Ital ij a ima že 14 dnij novo ministerstvo, kateremu se pa tla že Zopet majejo pod nogami. Politično obnebje v Italiji je čedalje bolj negotovo. Republikanski življi so čedalje krepkejši. — Med Srbijo in B o Ig a r i j o so še vedno napete razmere. Obe državici imate ob nujah zbrane večje čete vojakov. Tudi med Bolgarijo in Turčijo ne vladajo najboljši odnošaji. —
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Dne 29. maja umrl je V Ročinju gosp. Martin Golja, učitelj v Vipolžah (Brda). Dopis prihodnjič. N. v m. p.!
— V Podmelcu umrl je 29. t. m. g. Anton Kuštrin, posestnik in podžupan skozi celih 30 let. Slovesen pogreb vršil se je 31. maja. Prejeli smo dopis, katerega pa vsled nedostajanja prostorja nismo mogli priobčiti.
— Gosp. Anton P o v š i č, praktikant pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici, postal je avskultant.
Drobne norice. — V Gorici delajo poskuse s tlakom iz lave z Vezuva. Za po-skušnjo so pokrili nekoliko Gosposke ulice. — V Zagradu so orožniki ujeli nekega vojaškega begunca iz Pulja; hotel je uiti čez mejo, a se mu ni posrečilo. — Našim voznikom naznanjamo, daje prepovedano prihajati v Gorico z dvema vozoma, od katerih je drugi na prvega privezan. Trije konji ne smejo biti upreženi v en voz.
— Delavci, ki gredč na Grško, morajo imeti potne liste, katere je potrdil grški konzulat. Za to potrdilo se plača 5 drahem.— Zabavni vlaki vozijo vsako nedeljo med Trstom in Korminom. Cene znižane.
— V Gorici je bilo kaznovanih mnogo voznikov zaradi prehitre vožnje. Pozor!
Prošnja Jta slovensko šolo v Gorici prišla je na dnevni red zadnje seje mestnega starašinstva. Katera je ta prošnja, prva ali druga, ne moremo z gotovostjo reči. Zdi ge nam pa, daje to bila že druga prošnja, kajti mestni župan je omenjal, da ta prošnja je bila poslana visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu, kar se je zgodilo le z drugo prošnjo; prva je bila podana slavnemu našemu magistratu. - Pri tej priliki pa moramo popraviti neko trditev mestnega župana, ki je dejal, da ono prošnjo je podalo politično društvo »Sloga44. Toni res! Prošnjo so podali stariši sami, kateri so za vse nadaljne korake pooblastili na prvem mestu podpisana gg. dr. Aleksija Kojiča in A. M. Obizzi-ja. Politična društva nimajo pravice podajati takih prošenj.
Ako je prišla v zadnji seji mestnega starašinstva že druga prošnja na dnevni red, onda moramo biti naučnemu ministerstvu pa res hvaležni, da je prošnjo poslalo takoj po prejemu nižjim oblastim v primerno rešitev. Mestni župan je namreč nazua-
nil, da deželni šolski svet je poslal ono prošnjo po mestnem šolskem svetu našemu magistratu ter ukazal, naj se prošnja pretresa.
V	ta namen naj se imenujeta iz mestnega starašinstva dva zastopnika v komisijo, ki bo določevala v tej zadevi — dva zastopnika pa naj pošljejo prosilci. Župan je predlagal, naj se prošnja izroči najpoprej šolskemu in pravnemu odseku, da se o njej poučita, in še le potem naj starašinstvo izvoli dva zastopnika v imenovani odsek. Ta predlog je bil sprejet.
Nam se zdi, da gospodje nameravajo še nadalje zavlačevati celo zadevo. Kaj neki imata šolski in pravni odsek še preiskovati o prošnji? Sestavi naj se komisija, katero zahteva deželni šolski svet! Zastopnika starišev sta že določena od prosilcev samih.
—	Radovedni smo, kako dolgo se bo pekel ta kruh!
Radodarni doneski. — Za „Slogine“ učne zavode došli so v zadnjih osmih dneh naslednji darovi: Gosp. Alojzij Sorč. c. kr. poštar v Bolen poslal je 3 gld. s „prvo novo pošto, ki je za Soško dolino prevelikega pomena41. — Gosp. Josip Ivančič, prot. v Gorici, 5 gld.; g. Jos. Kavčič, c. kr. notar v G., 1 gld.; gg. trgovca Urbančič in Koren vsak po 1 gld.
„Uorrierovo" uredništvo je prejelo v maju za »Lego11 98 gld. 11 kr., uredništvo „Nove Soče“ za »Slogiue44 učne zavode pa 114 gld. 64 kr. Slava takemu požrtovalne-mii rodoljubju. Bog povrni!
kpred sodišča. — Čitateljem našim je znan napad nekega Ahila Nardina dne 4. sept. 1891. na našega urednika, ko se je vračal od obravnave, pri kateri je bil imenovani Nardin kaznovan na 10 gld. globe oziroma na dva dni zapora. Njegov udarec je uzročil sicer le lahko telesno poškodbo, a ker je bilo državno pravdništvo — in tudi sodnik prve instance ! — tega mnenja, da je naš urednik bil pri prvi obravnavi zaslišan tudi kot priča, nad katero se je potem N. maščeval, napravilo mu je založbo zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja.
Glavna obravnava je bila določena na 11. t. m., a N. ni prišel; obravnava se je na to prenesla na 31. maja, ko se je v resnici tudi vršila v pričo jako številnega občinstva. Zatoženca je zagovarjal dr. Pa-jer, ki se je trudil, rešiti ga nasledkov, kateri bi sledili, ako bi sodišče sprejelo predlog državnega pravdništva. Dejanje samo bilo je neoporečno dokazano, česar tudi njegovi priči nista mogle utajiti. Šlo je pa edino za to, ali je bil naš urednik pri prvi obravnavi zaslišan kot priča ali ne. Sodišče je konečno sklenilo, da naš urednik ni bil zaslisan kot priča, zaradi tega je bil Nardin obsojen le radi prestopka na 7 dnij zapora.
Dr. Pajer si'je dovolil v svojem govoru trditi marsikaj neresničnega in smelega. To smo pričakovali, saj se dobro poznamo, zato tudi njegovih strupenih pušic kratko nikar ne zavračamo. Povemo pa naj gospodu dr, P. in vsem njegovim somišljenikom na uho, da „Nova Soča4' pojde dosledno dalje po svoji poti brez ozira na jezico nekaterih napetežev in brez ozira na tisto ogromno gmotno škodo, katero utegnejo trpeti laški trgovci in obrtniki, kakor sta N. in dr. P. izjavila pred sodiščem. Ako je trgovec V. trpel gmotno škodo, kriv si je sam, ki je dal „N. S.“ povod, da ga je oprala. Kdor išče pri Slovencih zaslužka, naj „NoviSoči44 nedajeenakih povodov! Basta!
Na novem poslopju goriškega ženskega učiteljišča se že par tednov blišči nad uhodom napis: „K. k. Lehrerinnen-Bildungs-Anstalt“. Po našem mnenju ta napis nima pravice do obstanka v tej deželi in še posebej na poslopju tega učnega zavoda. Učiteljišče ni nemško, ni namenjeno za nemške učiteljice, marveč za slovenske in italijanske! Torej bi se moral tudi nadpis napraviti v deželnih jezikih! Nemščina nima nikake pravice na Goriškem!!
»Slovenski Jez41 v Brdih bode imel svoj redni občni zbor v Biljani dne 12. junija t. 1. ob 472- urah popoldne, ako Bog dA in volja rodoljubov. K obilni udeležbi uljudno vabi društveni — odbor.
Iz Brd nam pišejo: „Pomanjkanje de-lalcev se je hudo občutilo v Brdih spomladni čas — zato so dnine poskočile; da bi tudi cena vinskim pridelkom našim „šla gor!41.
Tržaška „Adria“, glasilo tržaške vlade, se v svoji številki od srede z vsemi štirimi brani proti našim očitanjam v zadnji številki glede anarhista Uccecar-ja. Konečno zatrjuje svojo prijaznost in pravičnost do Slovanov, češ, saj vendar smo si vsi bratje med seboj. Prav, ljuba »Adria", toda ne le včasih v besedah, ampak tudi v dejanju kaži, dati prijaznost in pravičnost do Slovanov ni le prazna beseda. Povej to tudi svojim gospodarjem v rumeni hiši ob morju in opozori jih, da Slovani na Primorskem pričakujemo dejanj — še le potem bomo verjeli Tvojim besedam o »prijaznosti44 in »bratstvu44. Prej pa ne!
Postojinska jama bo o binkoštnih praznikih svečano razs vitij ena. V jami bo svirala vojaška godba iz Ljubljane. Iz naših krajev pojde biukoštni ponedeljek poseben zabavni vlak in sicer iz Kormina ob 8. zjutraj, iz Gorice ob 8.32, iz Trsta ob 8.40 in pride v Postojno kmalu popoldne. Tržaški vlak se vrne iz Postojne ob 8.16 in pride v Trst ob 11.04; korminski vlak pa se vrne ob
7.37 zvečer in pride v Gorico ob 12.16 po noči. Iz Gorice ali Kormina stane III. razred (tje in nazaj) gld. 4.50, II. razred 6 gld, I. razred pa gld. 7.50.
Druga pošla po Soški dolini do Bolca začela je voziti 1. t. m. Iz Gorice se odpelje točno opoldne in pride: v Solkan ob 12.25, v Kanal ob 2.10, v Ročinj ob 2.55, v Volče ob 3.55, v Tolmin ob 4.10, v Kobarid ob 5.40, na Srpenico ob 7.15. in v Boleč ob 8.10 zvečer. — Iz Bolca pa gre pošta v Gorico vsak dan ob 5.30 zjutraj in gre s Srpenice ob 6.25, iz Kobarida ob 7.50, iz Tolmina ob 10, iz Volč ob 10.15, iz Ročinja ob 11.15, iz Kanala opoldne, iz Solkana ob 1.45 in pride v Gorico ob 2.10 popoldne. — Cesta je dolga 77 kilometrov. — Vožne cene za to pošto so nekoliko večje in sicer se plača iz Gorice: v Solkan 24 kr., v Kanal 1 gld. 32 kr., v Ročinj gld. 1.68, v Volče gld. 2.22, v Tolmin gld. 2.40, v Kobarid 3.36, na Si penico 4.02 in v Boleč 4.62.
Poieg te pošte vozi redno tudi stara pošta, kakor doslej: iz Gorice gre ob 2 popolnoči in pride na Trbiž ob 5.20 popoldne. S Trbiža gre ob 5. zjutraj in prihaja v Gorico ob 7.30. z več. Ta pošta veže torej Trbiž z Gorico, dočim nova pošta veže le Boleč z Gorico. — Vožne cene za to pošto so pa nekoliko znižane, in sicer se plača iz Gorice v Solkan 20 kr., v Kanal gld. 1.10, v Ročinj gld 1.40, v Volče gld. 1.85, v Tolmin 2 gld., v Kobarid gld. 2.80, v Boleč gld. 3.85, v Log gld. 4.40, v Rajblj gld. 4.95 in na Trbiž gld. 5.40
Banka »Slavija44 imela je dne 15. maja svoj občni zbor. Iz letnega poročila posnemamo, da je dne 31. decembra 1891. banka »Slavija41 štela 228.472 članov, ki so i-meli pri njej zavarovanega kapitala 227,260. 237 gld. 64 kr. Zavarovalne premije upla-čalo se jej je 1,755.603 gld. 46 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,571.628 gld. 68 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih zalogov, znašale so 235.882 gld. 87 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev zalogov, ki kljubu ogromnim izplačilom lanskega leta iznašajo 5,479.788 gld. 90 kr. Kako z elo s k r b i banka »Sl a vij a44 z a v ar no st s v oj ih članov, razvidno je iz tega, da iznaša nje rezervni zalog za požarna zavarovanja 6972 % vseh letnih premij, dasi miuisterski razpis že 33% letnih premij proglaša za zadostno reservovanje. Tudi za svoje uradnike skrbi banka „Slavija“ prav uzorno, kajti njihov pokojninski zalog, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 209,742 gld. 79 kr., in je le malo privatnih zavodov, katerih uradništvo bi bilo za starost svojo le približno jednako dobro preskrbljeno. — Ako konečno omenimo še, da je banka »Slavija44 v 23 letih svojega obstanka plačala za škode 20,012.991 gld. 82 kr., nam gotovo prizna vsakdo, da to so številke, katere pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Poučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajnost in dobra uprava, kajti iz primirjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1890 prepričali smo se, da banka »Slavija14, ki je bila, — kakor znano — leta 1869 u-stanovljena z neznatno svotico 3000 gld., zavzema danes po velikosti svojih zalogov drugo mesto mej 33 avstro-ogerskimi vzajemnimi zavarovalnicami.
Trsi. Vlada je razpustila nemško društvo »Deutscher Leseverein41, ker je prekoračilo svoja pravila. Društvo je baje gojilo socijalistične namene.
— „Lega Nazionaleu je ustanovila italijansko ljudsko šolo v slovenskemu Sv. Križu ob morju. Mestna občina je prepustila za zgradbo šolske hiše 2400 kvadr. metrov prostora brezplačno. Slovenci, pozor! Ne dajte se slepiti.
— Politično društvo »Edinost44 imelo je v nedeljo, kakor smo naznanili zadnjič, svoj redni letni občni zbor v prostorih delavskega podpornega društva. Udeležba je bila obilna; z Dunaja sta došla tudi državna poslanca dr. Laginja in prof. Spinčič, ter deželna poslanca Jenko in Flego. V novi odbor so bili izvoljeni: M, Mandič predsednikom, za odbornike pa Fr. Podgornik, Maks Cotič, Anton Truden, Ivan Nabergoj, Ivan Gorup, Ivan Badanič, Josip Turk in dr. Gustav Gregorin. — Pri točki »Predlogi in interpelacije41 poprašal je dr. Gregorin državnega posl. prof Spinčiča: 1. Zakaj je vstopil v Hohemvartov klub? 2. Zakaj je izstopil iž njega? 3. Kako je bilo njegovo delovanje po izstopu? in 4. Zakaj se ni osnoval slo-vensko-hrvaški klub? — Posl. Spinčič je odgovoril na vsa ta uprašanju v obširnem govoru, ki je zadovoljil in uaudušil vse navzoče občinstvo. Naposled je zbor izrekel poslancema Laginji in Spinčiču soglasno zaupnico.
»Zaveza učiteljskih društev41 bo imela prihodnje tri dni svojo četrto skupščino v Kranju na Gorenjskem. Jutri ob 8. zvečer bo slavnostna »beseda11 v proslavo 300-let-nice slavnega pedagoga Komenskega. V nedeljo ob 10. uri zj. občni zbor, potem slavnostni obed. V ponedeljek zjutraj izlet na Bled.
Koroško. — V St. Janžu v Rožu slavili so 15. maja slavnostno otvorjenje ta-mošuje posojilnice. Takoj prvi dau je bilo
4000 gld. prometa. — VRajblju je 15-leten deček padel v globok prepad in se ubil. — F Beljaku nameravajo napraviti protestantsko cerkev; v ta namen hočejo porabiti staro samostansko cerkev. F Beljaku bodo frančiškani zidali novo cerkev. — Na Koroškem je jako malo narodnih učiteljev, a še tisti, ki so, nimajo tamkaj mirnega obstanka. Zato se izseljujejo, ako le morejo. Zadnji čas pripetil se je zopet en tak slučaj, da se je namreč vrl narodnjak g. Fran Podobnik preselil k Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem. — Pri Sv. Tomažu so pri neki hiši hlapci ubili gospodinjo, ker jim ni hotela dati žganja. —
»Amcrikanski Slovenec44 se razvija čedalje lepše. Ozirati se je začel bolj tudi na staro domovino, če tudi ne v tisti meri, kakor si žele njegovi naročniki in čitatelji v Ameriki. Neki naš naročnik v Združenih državah nam priporoča, da bi mi nasvetovali uredništvu »A. Sl.", naj bi poročal v vsaki številki vse važnejše novice iz vseh dežel, kjer prebivajo Slovenci, po priliki tako, kakor poroča »Nova Soča14 v odstavkih: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Trst in Istra. Zdi se nam, da bi to bilo res dobro in „A. Sl.44 le na korist, ker bil bi potem res glasilo za vse Slovence širom novega sveta, ki hote izvedeti kolikor največ mogoče iz stare domovine. »A. Sl.44 je obširen list; dva razpredela prav lahko odmeri gradivu iz naše Slovenije! Zatč bi bilo le želeti, da bi uredništvo uvaževalo te glasove, gotovo le na korist listu in svojim čitateljem. — List piše zdaj večinoma dober jezik in tiskovnih pomot je vedno manj. Pogumno dalje!
Listnica. — Dop. iz Podmelca: Vemo da nastane cel vihar, ako priobčimo Vaš dopis. Mnogi razlogi, katere navajate, so opravičeni, toda od druge strani navajajo zopet mnogo razlogov, ki govorš proti Vašemu predlogu. Prepričani smo, da šolske oblasti ne bodo ravnale nepremišljeno; zatč je bolje, da v javnosti ne razpravljamo onega uprašanja. Polemika, ki bi gotovo nastala, ne bila bi nam ljuba, Vam uajbrže tudi ne. — Dop. od beneške meje, iz Bolca s Trnovega: Prihodnjič.
Seiden-Grenadines, schvvarz u. farbig (aucli alle Lichtfarben) 95 kr. bis fl. 9.25 per Meter (in 18 Qual., ca. 200 Dessins) — verseudet ro-bemveise porto- uud zollfrei die Seiden-Fab rik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), ZUrich. Muster umgehend. Briefe kosten 10 kr. florto.
JA VNA ZAHVALA.
Podpisani si štejem v dolžnost, da najtopleje zahvalim vse sorodnike, prijatelje in znance od daleč in blizu, ki so mojo predrago mamo
ANO tim KALIN
k večuemu počitku spremili in s tem skazali mi v bridkih urah svoje prijazno sočutje. Sosebno me veže dolžnost zahvaliti domačo preč. duhovščino, gosp. kaplana in čast. oo. kapucine iz Sv. Križa; gg. Val. Kanclerju in soprogi iz Gorice, g. učitelju Kavsu in pevcem za ginljivo petje.
Tem p. n. gg. in vsem, ki so kakorsikoli bodi dragi pokojnici skazali poslednjo čast meni v tolažbo, kličem iz dnA svojega potrtega srca: Bog plati!
Šmarje 30. maja 1892.
Fran Kalin.
ŠTABA pogrebna društva
počaščujejo se naznaniti slavnemu občinstvu, da kakor doslej tako tudi zanaprej bodo vršila svojo službo po tak6 zmernih cenah, da se ne boje' nikakega tekmovanja. Zdi se jim zategadel primerno naznanjati, da imajo svoja bivališča, kjer se izvč vse, kar treba, na naslednjih krajih:
Stavi trg št. O, Gonposka ulica št. 7, Stolni trg - Corte Cara-veggia št. 4,
Za veliko vojašnico št. 13.
Povsod se dobi na izbiro blagi) za mrtvaške prilike. Imajo tudi vedno v zalogi veliko rakev iz kovine in iz lesu, orehovega in jelovega, po nizkih cenah.
v Avčah pri Kanalu premoženje, obstoječe iz hiše z 11 prostori, iz hleva, dveh vrtov (eden pri hiši) ter z njivami in travniki v obsegu 9863 sežnjev; vse poljč drži se skupaj.
Janez Škodnik v Avčah št. 16
„r Slanim aMiastva
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, a*okodeici in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje TsalcoTrgtne vodene sveče
Vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana y Gosposki nliei prodaja raznovrstno drobno in manufaktur no blago, suknn in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travnika ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „A!la CoHomba“
za veliko vojainlco
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK.
v l rini ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki nliei med Orzanom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletrzec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKE PIVL
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semen iška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjigeTin sv. podobe, tiskovine za županije in dnhovnije iz Marijanske, tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“ v Kapucinski ulici (R&batišče) št. a im& zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnieo
za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem lcvu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač V	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obtelce po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrzec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina bela in frna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Ililarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač v Nunski ulici st. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, ___________________
Peter Drašček
v Stolni ulici (vin Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo,
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Draiček
PEK
Riva Como št. 4.
Podružnica za razprodajo krulia se nahaia v Semeniški ulici it. 2.
Ivan Veluiček
krojač. v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojno
v Rabat išču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Ul A.
Tiskarna
Ant. M. Ohimzi-ja
iriporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, i spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vpdno
vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Fonciere “
Zavarovalnica v Pesti
z glavnico in zaiogona
za varščino v znesku /f> milijonov gld
Zavaruje po zmernih premijah in prostih pogojili: proti škodam požarju, streli in eksplozijam;
proti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem;
proti slučajnim nezgodam in na človeško življenje v vseh možnih kombinacijah.
Okrajni zastop
v Gorioi — Gosposka vlica št. 16.
Zastopnik:
Ernest Stecker.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Naznanilo.
Podpisanec počaščujem se naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril
v Pevnii št. 33
z vrtom.
Prizadeval si bode, da bo točil vedno dobra bela in črna vina, izborno sveže pivo, mrzla jedila, kavo, mleko itd.
Nadejaje se, da me bo slavno občinstvo počaščevalo s svojini obiskom, zahvaljujem se že naprej
z odličnim spoštovajem udani
Pavel (iisuianii.
i
,
Podpisano vodstvo počaščuje se naznaniti slavnemu meščanstvu, da z dnem 15. maja je začelo svoje poslovanje
novo
društvo.
Oglasi sprejemajo se v stolni ulici (Via Duomo) št. 1K in v (lilediški ulici
(Via Teatro) št. 8.
Vodstvo.
CK
Anion Borlololli
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Re) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
■0-€>€3-€>€>€>-€3-€>
Razglas.
Naznanja se, da
Javna dražba
zastavil T. četrti e ta t. j. mesecev
januarja, februarja in marcija 1891
začne v
ponedeljek, dne Iti. junija iHi)2
ter se bo nadaljevala kakor navadno naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavnice
in ž njo združene hranilnice V Gorici, dne 10. majnika 1892.
St. 994
llazpis učiteljskih služb.
Y tem okraju se s tem razpisujejo sledeča mesta:
1.) mesta učiteljev - voditeljev enoraz-rednic na Brjah, Banjšicah in v Kozani;
2.) potovalnega učitelja za Srednje-Kambreško z gld 80 — potniue, in potovalnega učitelja za Levpo - Zavrh z gld. 100 potnine;
3.) službe učiteljic v St. Ferjanu in v Podgori. Vse službe so III. plač. vrste. Dohodki so določeni z dež. š. postavo 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali učit. sposobnosti je vložiti do 16. julija 1892. semle po predpostavljenih oblastni j ali.
Službe pod 1. in 2. navedene oddajo se tudi prosilcem z maturitetnim spričevalom, ako bi se vsposobljenih ne oglasilo.
C. k. okrajni šolski svet,
V Gorici 19. maja 1892.
■VJ33D3STO SVEZB SS> 11 O Ž I
med Lahi imenovano : feco prodaja po zmernih cenah Lai'isch-e.\a pivovarnioa na Goriščeku (pri Cattarini-ju) v Gorici.
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
P
Priznana najboljša moderna
S II K J« 1,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zaseb- j nikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic snkna in volnenega blaga
Moriz Scliwarz
Zvvittau (Miihren).
Vsa sukna za uniforme, vojaška sukna in obšit ki, ločini proti dežja in lovska sukna. Črni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na posodo prav lepe knjige z uzorci.__________
n
Bromei* Elmerhausen & Reich
Dunaj (Wien), Wallfischgasse 3.
Podružnica:	Palazzo	Modello	— Trst
Svoja
kolesarska
šola.
Svoja
kolesarska
šola
Ceniki brezplačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceni.
Čudovite lapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, di se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnišs želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajn zoper liemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu: za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu Y lekarni C. Zanetti in G. li‘ liovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6cztj G. Piccoli, m Ljnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ \ v Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaka dr. Kamp/.
I steklenica velja 30 kr.
NB Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere s/jrtjuo oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Častna diploma | QQ i Zlata svetinja v Zagrebu AOiF 1+ v Temešvaru
,KWIZD0V restitiii Mi
na vo praldaza konje. Cena steklenici gl. 1.40
Že 30 let se rab; v dvornih in večjih ko-njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva* nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
KWIZDOV RESTITUONI FLUID.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Glavna zaloga
Franz Jok. Kui/da
k. u. k. osterr. u. kon. rnman. Hoflieferant, 1 Kreisapotheker Korneuburg b. VVien.
Zdravilo iz kine iu železa j«
želodčni okrepčevalili likdr £ izdeluje	j?
letom CmtofoM v Gorici. 5
Pomaga v vseli boleznih, v katerih se h« nahaja železo in kina.	?
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, 4 uzroča redno pretvarjanje iu hranjenje jedij, h« množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez- j* krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uži- FU vati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po ko- ? zareku dvakrat na dan, otroci pa po ‘/a 4 kozarčka.	[jš
P.ptia. iv.virni steklenici 60 kr.	^
A
5	na dan gotovega zaslužka brez glavnice
1 (J in rizike ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati M	’	s postavno dovoljenimi srečkami in državnimi
papirji -— Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošiljati: Annoncen-Expedition J. Danneberg Wien, I., Kumnfgasse. nnnnnMaBaaMHMBa-
I VSI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, i/biralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i 1 n i c e za sadje, tlačilnicc za grozdje in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge maSine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
MK	CD
»	1*.	|*r
2/2 1’KATEKSTRASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem	‘*a'^nSkem	in
slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj m frankovano
Stroji se dado na peskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
Cene so se znova znižale !!!
Dober zaslužek.
Solidne in spretne zastopnike sprejema po vseh krajih neka banka za razprodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk pod jako ugodnimi pogoji. Le pri majhnem trudu more se zaslužiti ISO — 200 gld. Ponudbe pod znamko „G. 12“ sprejema razpošiljalnica oglasov Danne« berg, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7.
SARGOV
imenu,i e se po
slovenski
lepota
zob
SAKGOV
pripoznan
kot nei-
zogibno
čistilo
SARGOV
je kot neškodljiv od
zdrav-
niške
oblasti
preiskan
SARGOV
je jako praktičen za
potova-
nje
\ROMAT10NO
okrep-čujoč
SARGOV
SARGOV
je pn
Ivoru in
je ze v
domačih
m
tujih
krajih
znajvečim
uspehom v rabi
plem-
stvu
ter v navadnih hišah v rabi
SARGOV		SARGOV
Kaloiont*	1	BKaloM se dobi
izrečno	II	po »5.
zahtevati	m	kos
zaradi	p*?	v vseh
mnogih		lekar-
ponaredbe		nah,
brez		Drogerijah
vrednosti.		in diširnicali
___________________Priznanja	ir,	naj	višjih	krogov	pridejana	so	vsakemu	kosu.
izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček.
Tiska A. M. Obizaa v Gorki.