-43. štev.
Tower, Minn., 7. oktobra, 1803.
A	'
Letnik I.
Kolera in rusko-francozka zveza.
Mej tem, ko so vse vlade obra-«ule pozornost na potujočo kolero, Ki tudi diplomatje niso privolili počitka. Ministri so se mudili po kopališčih, kjer s« v miru tem lažje dobro premislili vsako svojo bosedo, predno so se spustili v n zaseben" pomene k s tujim državnikom. Prilika jim je bila kaj ugodna. Kedo drugi se bode pač brigal za politiko ob času strašne k'!ge, kakor oni, katerim so 'politične in diplomatične spletke v "ajvečjo zabavo? Tako je prišel ''Uski minister vnaujih zadev na ^1'ancozko in imel ,,zaseben" pogovor s predsednikom ljudovlade. i" kaj se je izcimilo iz njega? Ijsti trdijo, da je ruskofrancozka ,2>veza gotova stvar.
•Ruskofrancozka zveza bi bila &«to naravna posledica nemško-avstrijsko-italijske trozveze, v kolikor bi ji nameravala biti ravnotežna. Ruska sama na sebi bi so nikakor ne mogla meriti v mogo-čcj vojski z Nemčijo in Avstrijo, katerima bi seveda pomagala po Hv9jej moči Italija, in nasprotno je v istem,še bolj kočljivem položaju Francija. Ruskorfrancozka zveza bi prisilila, da bi trozveza svojo »loč morala razdeliti najmanj v <Wa tabora. Močnejega zaveznika kisi ne bila mogla pridobiti na s'ihem niti Rusija niti Francija, ■^"gležko peštvo bi na evropski C(Jlini ne moglo zadostno podpirati ^raueozov ali Rusov, Anglija jo P?ač .velesila na morju pa ne na jf^liem.
Rusi in Francozi. imajo nekako 'ste težnje v deželah izven Evrope.
faue|ja n. pr. bi si v severni Afriki rada pridobila še kake okraje Algeriji in bi gotovo to tudisto-riU, ko. bi je ne zavirala Anglija. Mgleži že nekaj let Jjpajo, da so 'tt» bode posrečilo dobiti Bultanat 1>la»okansL'i v svojo neposredno a'' vsaj posredno oblaet. Lotos so Okusil j,, toliko velja,njihova bo ^da prvi marokanskem sultanu t:
cvetočo obrt ni j o mnogo surovin, katero bi ravno iz Rusije zamogla dobivati. Iz tega jo razvidno, da ima zveza (ako je že sklenjena) med Francozko ljudovlado in samo-vladno Rusijo zdravo podlago iz brambenega in gospodarskega stališča.
Domače novice.
Tower, Minn. V četrtek popo-ludneob £3. uri je naznanjal žalostni glas mestnega zvona ogenj. Gosti dim z visokim plamenom se je. dvigal od IIowo-škega rezalnega mlina. Vsakdo je mislil, da je v plamenu mlin in njegova velika zaloga lesa. Vrli ognjegasci so se hipoma z novim strojem odpeljali na kraj požara, kjer je gorela kovačnica, menda najstarejša stavba towerska. V njej so imeli shranjenega mnogo orodja, ki sc rabi pri mlinu.
Tower, Minn. Prvo slano smo dobili v sredo, 5. t. m.
Sedaj
imamo lepe jesenske dnove.
Merriam Park, Minn. V semenišču sv. Tomaža je pričelo v petek 8 semeniščnikov duhovne vaje. V nedeljo so prejeli manjše rede; prihodnjo nedeljo pa dobe snb-dijakonat. Štirje izmed teh so Slovenci. — Gosp. J. A. Plevnik, kateri študira za chicaško uadško-fijo, je ustopil kot slušatelj filozofije v slavnoznano ,,St. Mary's Seminary" v Baltimoru, Md.
Chicago, 111. NoVi milijonar se piše McCormik. Po dolgem po-skušanji se mu je posrečilo fmida-mentalno iznašiti stroj, ki ne le samo žanje žito, temveč ga tudi v snopiče .ve že in vsled te koristne iznajdbe je postal pred kratkem milijonar. Zadnji teden pa mu jo zblaznela jedina hčerka. Tudi .milijonar ima svoje težave.
Chicago, 111. Po novem ljudskem številjenju v mestu Chicagi, je razvidno, da je od leta 18P0.. do sedaj naraslo število prebivalcev ca 300.000. Sedaj šteje Chicago poldrugi milijon ljudij.
Chicago. Nemci h nizozemskih krajev Nemčije so «e pogovorili, da bodo priredili vekko veselic«,
kacili deset let. Obe ti dve Indi-janki ste katoliške vere.
Petersburg, Pa. Strela je udarila 29. septembra v tukajšnje gledališče, ki je pogorelo. Ogenj se je hitro razširil vsled vetra in vpe-pelil med drugimi lepimi poslopji tudi mestno ječo, poštno poslopje, uradnijo in hranilnico.
Pittsburg, Pa. Ilnd vihar smo imeli v nedeljo 2.t.m. po vsi pitts-burški okolici. Trajal jo skoro celi dan in pri tem provzročil posebno veliko škode na sadnem drevju in na poslopjih.	F.
Pittsbur g, Pa. V Homestead u je pred sodiščem obtoženih 1G7 delavcev, ki se bodo imeli zagovarjati o zadnjem štrajku.
Centre Co., Pa. Gospa Elizabeta Stanton jo umrla zadnji četrtek v starosti 117 let. Bila je na polindijanka, rojena v Big Oliick-les, Lancaster Co. Zavoljo svoje visoke starosti bila je precej poznata oseba v okolici.
Missouri Yalley, Iowa. Trije otroci so zgoreli. Gospodinja Eckenbach je hotela v peč uliti nekaj gasolina, na kar seunamein pogorela je tudi hiša.
Quncy, Mass. Štrajk kamnosekov je končan in delavci so se pogodili z delodajalci tako-le: Dosedanja plača ostane, neizpreme-njena; o vsakoršnih pritožbah, ki bi nastale, posreduje za to odločen sodnijski odsek; delodajalci smejo vsprojeti učencev, kolikor jih potrebujejo in slednjič kamnoseki ne smejo delati nobene izjeme med delavci, kakor tudi delodajalci ne smejo prezirati delavcev, ki so pri temu ali onemu društvu.
Hope, Arkansas. Tajnik hranilnice ,,Peoples Bank" je pokral ves denar in izginil. — Boston
fcH, -da so zahtevali za.svojo trgo-abširnih predpravac. Nikakor »e da tajiti, da so Francozi katere/3isti dohodek bodo poslali »v L .sultana, da jo angleške tir- \ Hamburg, da se razdtfli ubogim
Journal pripoveduje
o irc
)1 juliji:
iltve odločno zavrnil. —-O prodi-^ju Rusije r osrednji A''iji po-smo zadrjič in smotudi orne-'"''» da «e radi tega malo pisano ^'°dajo Angleži in Rusi. Angležem veliko iaa tem ležeče, da .niso v ^'ji neposredni sosedje ruskih Izakov. Haan na sobi malovažni ^feanistaii jih do sedaj loč.i.K« bi začeli vojsko z afganskim ^jem (kraHjem) .bi ne bilo prav ^ budnega, ako poSljejo Angleži vojnih čet emirju na pomoč. Jaodo le branili avoje koristi l ^"sqtn jo malo mar ali fran-v-ki upjiv v Afriki narašča ali ne, J nig ne škodi in Francozom ° lndi ni bati, da bi jim Rusija nevarna v Aziji. Zato se v nilljih zadevah obe državi lahko eosobojno podpirate. V Evropi l'a na koristite samo kot med-" bojna bramba proti tr3zvezi,i»ar-^ zavoljo političnega prijatelj-, a lahko i pomagate v gosposkem oziru. Rusiji) ima množino r°vin) pa premalo razvito obrt-
»i, <i
H
»i
J'); Pr
ancija potrebuje za svojo
Maskuta, JII. Zenn farmarje Josipa Klausa jo to dni padla r. vodnjak. Smrti se je ubranila s tem, da #e je .trdno držala za les, Sikaterim je vodnjak bil obit. Slučajno je prišel med ton časom domov mol, ki jo jo rtišil smrti.
I?(h1 Jacket, Micli. 29„ sept. je patfcil Silvestru At^brožiČu precejšen .kos rude snagi a vo in ga ubil. Imel je poiw*Si šilit v jami za bakro (kufer). Star je bil 25 let; doma iz vasi CJem pri N.ovem mestu. Zapustil je mater, »ostro in brata.	J°s- Sotlich.
Pekoaky, Mich. V obližju misijonske eerkve prebiva Jndijanka, takozvana ,,Mati Mouoiidogut", 8 jtvojo hčerjo in je stara 102 let, tehta 200 funtov, ter se bavi s pletenjem košaric in jerbasov. Hodi težko, zatorej navadno sedi in puši v mali pipi tobak. Njena sosedinja ,,Mati Smoko" je tudi 94 let stara, še čvrsta in prehodi dnevno s svojo pipo v ustih deset milj. Njena najljuša hrana je surovo meso. Zadnji je prisoditi še
Znani ,,Union Endowment" je s tem ljudstvo sleparij, da jiih je za male vloge obetal veliko obresti in sicer v kratkem času. Poslednja tri leta je vsprejel $39.000, za katera je obljubil vlagateljem $835,-000. Iz teh številk je razvidno, da tolikih obresti j ne more pošten zavod donašati. Vse to morajo po grešiti lahkomiselni ljudje, ki.se vedno radi vsodejo na limanice takih in jednakih sleparjev.
Cheyenne, Wiyo. Neko,katoliški veri nasprotno društvo je najelo prenepeteža T. F. Lyonsa, urednika lista ,,St. Jos. American," da bi govoril zoper katoliški vspeh tv javnih šokiali.Pričel jesvoj govsor ^dvorani, kjer je bilo navzočili.500 pfiislušalcev, med njimi skoro polo-vioo katolikov. Med govorom jc bilo večkratno žvižganje. Pretil je ljudstvu z samokresom, ako mo bodwi mirna. Množic« se je razšla in tudi on je prišel do rrat. Ker pa mu je hotel redar vzeta samokres je bilo več strelov. Pat. Moore je v dveh krajih nevarno poškodovan. Ljudstvo trdi, ako bode »mrl P. Moore, bodo nepremiscljno Lyonsa „lin-čali." Lyons je sedaj v zaporu.
Zunanje države.
(Kranjsko.) Na katoliški shod
v Ljubljano je došlo do 2000 ljudij,
med njimi 456 duhovnikov. — Za vojaškim zdravnikom dr. Čučkom, ki jo v Št. Ilnu umrl, bode dobila družba sv. Cirila in Motoda 4000
gldj— Umirovljeni profesor Jos. Mani v Ljubljani je odlikovan s Franč-Jožefovim redom. Časti-tamol — V Šmartnem pri Litiji so ustanovili tamburaški zbor. — 1)o-lonjpko železnico pridno gradijo. Leta 1893. bode otvorjena proga na Kočevje, 1. 1894. ▼ Novo mesio. Ljubljanski kolodvor bode blizu Kariovškega mostu, železnica bodo vozila tudi na glavni kolodvor južne železnice. — V Stonu pri Dom-žalaii je nastal po otrocih ognj, ki jo uničil 3 gospodarjem poslopja.
—	Most Čez Savo pri Smledniku je prevzel neki stavbeni podvzet-nik za 18.000 gld. Pelo se je pričelo; takoj. Most mora biti dovršen do meseca septembra leta 1893. — Na Vrhniki je bil L p. m. hud vihar, ki je podrl nekaj kozolcev.
—	Na Bledu so imeli do 12. septembra 1115 gostov. Mej temi je bilo tudi več vojaških dostojanstvenikov.
(Koroško.) Na sv. Višarje došlo jo ■/. ljubljanskim posebnim vlakom dne 5. p. m. okolu 1500 romarjev iz različnih krajev. Vreme niso imeli ravno lepo, a vendar so zadovoljni vračali. — Pri plesu so se fantje stepli v Slov. Plaj-berku in pri tem je bil kmetski sin V. Ložekar zaboden. — V Cejavcu bodo zidali klavnico. — Hu t vihar so imeli v Pliberku.
(Štajersko.) Amerikanski vinograd na Bizeljskem se lepo razvijajo. Izskušoni ljudje pravijo, da bode že letošnja letina vrgla 1000 vedrov vina. Oe so bode vin-stvo v nadalje tako razvijalo,bode imela Bizeljska v 10-15 letih več vina, kakor kedaj popreje. — Na Vrnnskem je neznan tat ulomil v pošto, odkoder je izvlekel blagaj-nico na pokopališče v mrtvašnico. Odnesel je precej denarja. — Pri Trbovljah je povozil vlak nekega pijanca, ko je šel po železničnem tiru. Odtrgal mu jo jedno roko in ga nekoliko na glavi poškodoval.
(Primorsko.) Mesto Trst bode dobilo steber (obelisk), ki bo od rudeČega granita. V kratkem ga pripeljejo iz Egipta.
(Ogorsko.) I)ne 3. oktobra je vsprejel cesar delegaciji. Skupni budget zahteval je za letošnje leto 4 milijone več, kakor lani, in to največ zaradi proustroje tehničnih čet.
Rusija. Iz Petrograda se poroča, da je v 'evropski Rusiji pomorila kolera do 13. septembra 144.590 ljudij. Najhujše je bilo v kavkazijski pokrajini, kjer je 53.-915 tfseb umrlo.
Rim. Sv. o6e papež bode v kratkem razposlal okrožnico, v kateri bol o razlagamo, v kakšno nevarnost ga utegne spraviti bodoča 6-elika vojska.
Francija. Nedavno so prazno vali Francozi stoletnico, odkar se je .zjedinila Savojsfca z Francijo.
Srbija. Vsled prooblastnega postopanja regentov, je razburjena vsa dežela. Vse to dogaja se, ker so regentje postavili liberalno mi-nisterstvo.
Nemčija. Govori se, da bode bržkone v kratkem odstopil dosedanji državni kancelar Caprivi.
Po koleri prizadeto mesto Hamburg.
Afrika. Arabci so napadli Bel-
žano v državi Kongo in jih pregnali od jezera Njangve.
Iz najnovejših poročil, ki jih dobivamo iz Hamburga, povzamemo naslednje:
Še nikdar popreje nismo imeli tukaj tolikih britkostij in nadlog, kakor ravno sedaj, in še vsa ta se pojavljajo od dne do dne huje. Po vseli prodajalnicali vlada nočna tihota in na tisoče jo delavcev, ki si ne morejo prislužiti niti jed-noga pfeniga. Ljudje, ki so se popreje v Hamburgu bavili s trgovino, boje se jo sedaj nadaljevatii in vsled tega se ne more razvijati nobena obrt. Ker no dohajajo ni-kaka naročila, no morejo tovarnarji svojih delavcev plačevati in zavoljo tega jih slednji dan odpuste veliko število. Dasiravno je prizadeto pri tem eelo mesto, vendar trpe v vsakem oziru najhujšo bedo dninarji in ribiči. Prvih je veliko število, ki so si služili večinoma po tovarnah svoj vsakdanji kruh. Promet z ladijami je skoro prenehal. Mnogo delavcev in ribičev se muči z lakotjo. Blizu tako se godi uvaževalceni sadja in vrtnih pridelkov, kajti vsakdo se zdržuje kupovati koleri podvrženih predmetov, kakor sadja in zele-njav. Osobito zastaja sadje, ka terega se je obrodilo letošnje leto nenavadno veliko.
Kako ravnajo s pogrebi koleri-nih žrtev, poroča list Correspondent tako-le: V še ne desetih urah izvozi se po 200-300 mrlicev z raznimi navadnimi vozovi na zato odločen prostor, kjer čaka vedno po 12-18 pogrebcev, da jih pokopavajo. Rakov z mrtvecem je takoj raz voza postavljena na nosilnico, katero poprime 6 mož in jo postavi na rob groba. Takoj ko spuste rakov v grob, že hite nosilci na voz, da gredo po drugo žrtev. Mesto Hamburg še ni imelo toliko pogrebcev, kakor za časa Bodanje epidemije. Vsi ti pogrebci pa stanujejo na pokopališčih in sicer v Čmopobarvanih hišicah. Obleka, katero morajo pri delu imeti, visi na dolgih žrebljih, ki se kažejo zunaj in znotraj črnega zidovja. Na neki posebai mizi se nahaja knjiga, črnilo in peresa. Pri mizi pa sedi mož, preobložen s poslom; vknjižuje mrtvece v knjig«. Vsaka posamezna številka znači slučaj kolere. Mož si prizadeva, natančno vpisati število. Nakrat pa je bilo toliko žrtev, da jih ni mogel zanesljivo vknjižiti in pomagati si je moral, kakor je znal.... Pred črno hišo jo razpostavljenih dvanajstero svetilnic, katere bodo rabili ponoči službojoči pogrebci. Dva soda stojita pred črno hišo. V jodnem je desinfekeirana voda a v drugem tekočo desinfekcijsko sredstvo. Ti tekočini služita po-(ijrcbcem, da si osnažijo svojo obleko in umijojo roke in obraz v njih, kadar pridejo z dela. Ravno takih sodov z enakimi tekočinami in navodili za porabo, vidi človek, kamorkoli se ozre na pokopališču Ohlsdorfskem. V naglici in vedno ogromnem številu dovažanja inrli-čev, so bili večkrat naznanjeni slučaji, katerih v istini niti bilo ni. Mnogo ostalih ne bode vedelo natančno za svojca, kje mu je odločen zadnji počitek.
"V" STORE
TIE Iff M CLOTHING
Company
je dobiti ta teden:
Moško hlačo po........50 cts.
Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. Šl-25 ,,
Pridi in oglej si !
Spoznal bodeš, da prodajamo p najnižjih cenah.
NEff 101 CLOTHING CO
Glavna zaloga sukna.
Najvažneje:
hrani dolar!
Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju
L
J e w e ler-Sto r e<
Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilno omarice od $20-— naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z ameri-kanskimi in švicarskimi urami.
"Za
a ceneno, reelno in garan-tovano izvršitev pooblastil (Volhnachten) veljavna v vseli krajih Evrope, dalje za vožne listke (Tiekete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za pošiljanje denarjev v Evropo, se obrni na
Jos. J. Sokliča in W. T. Jamesa
blagajnika elyške banke v Ely,
Minn.
Entered at the Post Office at lower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892.
Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA.
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Ameriko izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po &3.00 (tri dolarje) ali (j gld. a. v.
Naročnina so ima plačati po postavi naprej pošlje naj so z naročbo vred v pismu pod teni-le naslovom:
V. Rev. JOS. F. BUH
Amorikanski Slovenec
Tower St. Louis Co., Minn.
U. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC.
The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00.
Cena naznanil in oglasov:
Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočjno mesečno $ 1-— al i letno $10-—.
Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
Advertising-Rates.
Per line 10 cts.; per inch $1'— per month or §10-— per year
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Bull,
Editor and Publisher.
Cerkveni koledar.
Sobota, 8. okt.: Brigita, vd.; Sim.
Nedelja, 9. ,, 18. pobink.; Dionj. Evang.: Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9.
Ponedelj. 10.
Torek, Sreda, Četrtek, Petek,
11. 12.
13,
14.
Frančišek Borg. sp. Nikazij, Sk.; Krnil. Maksimilijan, Sk. Edvard, kr.; Kol. Kalist, p.; Domic.
Osemnajsta nedelja pobinkoštih.
Evangelij sv. Matevža 9, 1—8.
Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, ter se jo prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero, je rekel mrtvoudnemu: Zaupaj sin,odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko je Jezus videl njih misli,je rekel: Zakaj mislite hudo v srcih? Kaj je ložo reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi: ali reči Vstani in hodi? Da pa veste, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe (reče tedaj mrtvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal . in šel na svoj dom. Množice pa, to videti, so strmele, in častile Boga. kteri je dal tako oblast ljudem.
'Čudovito ozdravljenje mrtvoudnega dogodilo se je v Kafarnavmu vpričo mnogobrojne množice; med množico bilo je več farizejev in učenikov postave, ki so prišli od vseh strani Galileje, Judeje in iz Jeruzalema. Štirje možje prinesli bo bolnika na postelji prod našega Gospoda. Te osebe so gotovo trdno verovale v moč in oblast našega ©drešenika. Bolnik sam je tudi zaupal mogočnemu Učeniku in Uče-fiik ga jo tudi zato poplačal. Dušno stanje tega nesrečnega človeka bilo je bolj pomilovanja vredno, kakor telesna bolezen, če pomislimo, da ga je ravno pregrešno življenje pahnilo v telesno bedo. Ko je videl naš Gospod v njegovo *rce, rekel mu je: ,,Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi!" Nato so rekli nekateri pismarji sami pri sebi: ,,Ta preklinja." Jezus Kristus je naredil še drugo čudo na bolniku: ozdravil ga je mrtvouda, da bi pokazal svojim sovražnikom moč in oblast čudesa delati in da bi množico preveril, da ima moč in oblast tukaj na zemlji grehe odpuščati. Mi in naša mati sv. katoliška Cerkev smo vedno verovali, da je Jezus Kristus pravi Bog in Človek, da ima oblast grehe odpuščati; da more dati to oblast človeku, in.da jo je gotovo dal svojim aposteljnom in njihovim naslednikom. Vsak dan ponavljamo s sv. Cerkvijo besede: ,, Verujem v odpuščanje grehov." Bog daj, da bi no grešili, ali če bi grešili, da bi nam bilo popolnoma naše napačno dejanje odpuščeno, kakor bolniku v današnjem evangeliju.Poglejmo, kaj je greh; kako strašni so njegovi nasledki. Ko se vrnemo k svetemu rešnjemu Telesu, premislimo, kako poniževalen je za nas zopetni padec v greh. Pri tem važnem preudarku vrnemo se znova do čudovitih podukov očeta Vianney-a, čegar besede so navdihnene s posebnim darom, kako duše pripeljati k Bogu.
,,,Greh je misel, beseda, dejanje proti božji zapovedi. Z grehom nasprotujemo dobremu Bogu, ?a-motavamo njegovo pravico,hodimo z nogami po njegovem blagoslovu. Iz božjih otrok postanemo sodniki in morilci svoje duše, postanemo otroci pekla, neprijatelji nebeškega kraljestva, morilci Jezusa Kristusa, glavni sovražniki nebeškega Očeta. Otročiči moji! ako to-proudarimo, .iiko v poštev vzamemo, koliko kri-
vice napravimo Bogu, kadar grešimo, sovražiti bi morali greh iz celega srca. A mi tega nikdar ne premislimo zadostno, ter živimo ler za posvetno blago in spimo v grehu. Ko pa nam Bog obudi vest, hočemo jo hitro potolažiti z mislijo, češ, nikomur nisem škodoval in kaj žalega storil, in Bog je dober. On nas ni stvaril, da bi trpeli na tukaj na zemlji. Res, dragi moji otročiči, res je, dobri Bog nas ni postavil na zemljo, da bi trpeli in da bi se za večno nastanili v tej solzni dolini, temveč, da bi se vzveličali. Da, On hoče, da delamo danes in jutri, a potem nas čaka v večnosti veselje in sreča.
O moji dragi! kako nehvaležni Smo! Dobri Bog nas kliče k sebi, želi nas večno osrečiti in gluhi smo za njegove besede, nočemo deliti njegove sreče: On nam zapoveduje, da ga ljubimo, a mi, mi damo svoje sreče hudiču. Dobri Bog vlada vse stvarstvo kot njen gospodar. On vzbudi vetrove in viharji ga ubogajo; angel j i trepetajo pred njim, le človek, ta sin koščene smrti se predrzne ugovarjati mogočnemu mojstru. Dasi nam Bog prepoveduje nekatera dejanja, hudobna razveseljevali j a, jezo, krivico, vendar se razveseljujemo lahko na boljši način, ki nas ne stane ne denarja, no zdravja. O kolikokrat človek zapravi rajši srečo raja, kakor, da bi rekel: Danes ne grem k tej ali oni veselici?
Kaj smo pa mi, da hočemo Bogu nasprotovati s takim počen j an jem? Prah in pepel smo, On nas lahko uniči z jednim pogledom. Z grehom, moji dragi, zavržemo Boga. Ponovimo na njem vse rane in vse trpljenje. Naredimo mu toliko slabega, kakor vsi Judje, kolikor jih je pribilo Odrešenika na les sv. križa. Zatoraj,T moji otročiči, ko bi vprašali one, ki delajo brez potrebo ob nedeljah: r,Kaj delate?" odgovoriti bi nam morali: ,,Ljubega Boga križamo." Vprašajte, pohot-nike, zapravi j ivce, zaslepi jence, kaj neki delajo dan na dan. Ako bi po pravici odgovorili, kar res vganjajo, odgovorli bi vam: ,,Dobrega Boga križamo." O moji otročiči, prav nehvaležni smo, ako grešimo zoper Boga, ki nas ni raz-žalil nikdar. Največja naša nehva-ležuost pa je, ker žalimo Boga, kateri nam daje vsega, kar potrebujemo v življenju.. On je naš stvarnik, naš varuh. On nas ima v svojih rokah. Ako bi hotel, izpre-menil bi nas v nič, odkoder smo prišli. Dal nam je svojega Sina, da bi nas rešil iz hudičeve sužnosti. Sin se je dal v smrt, da bi nas pripravil za življenje. Vsprejel nas je za svoje otroke in ne j,enja razlivati svoje milosti nad nami. Dobri Bog nam je "dal oči, da bi so ozirali v nebo, a mi obračamo svoj pogled na nični svet. Dal nam je jezik, da bi ga častili, mi pa preklinjamo in govorimo nesramne besede, kar nas ponižuje pod nemo živino. Kako nespametni smo, ako pomislimo, da so bojujemo zoper Boga z darovi, katero nam jo podaril v naše vzveličanje. Dragi bratje, obrnirno svoje oči na križahega Jezusa in recimo: ,,Razžalili smo Boga in Karistus nas želi spraviti zopet z Bogom s svojo smrtjo na križu." Jezusa Kristusa imamo tudi v presv. zakramentu, kjer je naše prebežališče in naša moč. Ako bi no imeli oltarja, mašnika, presv. obhajila, težko bi nam bilo verovati, da ima sv. cerkev oblast grehe odpuščati. Ker pa imamo vse to, dolžni smo moliti ponižno Boga v sv. zakramentu, da nas po-krepča s svojo milostjo in tolažbo. Dolžni smo, da sveto živimo in da skušamo posnemati njegovo življenje. Dobro vemo, da brez po-
božnosti, brez vere, nam ni moči zadobiti milosti in usmiljenja od Boga, katere nam je postavil v zakramentu sv. pokore in v najsvetejšem zakramentu sv. rešnjega Telesa. Sveto živeti moramo, ker naš Bog je svet. Odkar nam je dovoljeno pristopiti k oltarju, oprali smo že večkrat svoje grehe v krvi Jezusa Kristusa in ker nam je to tudi neobhodno potrebno za večno življenje, skušajino zavžiti 'našega Gospoda, kaderkoli nam dopusti čas. Po sv. obhajilu pa naj bode naše življenje lepo in pobožno. Ogibajtno se greha, da ne izgubimo milosti božje, da ne zapravimo svatovskega oblačila kristijanskega življenja.
Hvaljen bodi na veke naš Od-rešenik, ki jo postavil zakrament sv. pokere, kakor pripravo za vredno sv. obhajilo, ker le po vrednem vsprejemanju svojega Gospoda bomo dediči nebeškega kraljestva. Amen.
DOPISI. Joliet, 111., 26. sept. 1892.
Brez dvombe večjega pomena, nego svetovna razstava bodočega leta, bode za Chicago, državo Illinois in sploh za vso notranjo ameriško trgovino velikanski predor } (Kanal), ki ima vezati michigansko jezero z Mississippijem. Keir ,,Am. SI." doslej še ničosa ni poročal o velevažnem tem podjetji, dovolite, da Vaše Čitatelje z nekaterimi vrsticami nanj opozorim.
Še le 60 let staro chicaškoi mesto šteje danes poldrugi milijon prebivalcev. Če bode v tej meri namiščalo, prekosilo bo v nekaterih letifc glede šrtevila prebivalcev vsako mesto na »vetu. Ni čuda: V sredifeči Združenih držav, prepre-ženo z železnicami na vse štiri ve-trover kakor iiabeno drugo laesto sveta, zvezano z direktno vedno zvezo a atlantičniin morjem —- potegnilo je vso notranjo trgovino na-se. Edino, kar jo Chicagi še manjkalo, bila je vodna cesta, da jo zveže-z jugom in to ima dobiti v kratkem. Že pred leti so podjetni in napredni Ghittažani sprožili to idejo, a vsled. maaogih ovir je ni bilo moč uresničiti.No, dane^gib-lje se že^ na; tiso&e mož pri tem delu.
Dne 4_ t.. m_ bila je svačana otvoritev tega pomenbe-pclnega podjetja. Blizu, mesta Lemont se-šlo se je okrog. 5<00 najznamenit-nejših mož iz Chicago in večjih illinoiskik. mest,, da si na li<i me" sta ogledajo začetek velikanskega dela. Ko. jp šk®£ Fallows kratko molitev <nd molil,,, stopil je govorniški oder Frank Wentei', predsednik odboru za gradbo predora in v navdušenih besedah Kazal
niki pomen novega predora, vsak s svojega stališča. Tako je L. E. Cooley dokazoval, da četudi je vse podjetje proračunjeno na 22 milijonov dolarjev, bode vendar prinašalo ameriški trgovini 200 milijonov dolarjev letnega dobička. T. D. Henderson je opozorjal na strategično korist, ki jo bodo imele vsled tega Združene države; B. A. Eckart pa na zdravstveno stanje chicaškega mesta. Chicago bode imelo dovolj čiste in zdrave vode, torej poglavitni pogoj uspevanju in razširjanju vsakega svetovnega mesta. II koncu poprijel je besedo jolietskinaš mayor (župan) in omenjal veliko korist, ki jo bodo imela vsa ob novem Kanalu ležeča mesta. Novo življenje, nova trgovina vzbudila se bode povsodi. Zlasti šeJoliet, že sedaj drugo mesto v državi povspel se bode potem < olikan j lepše, prevažanje blaga po vodi je še enkrat ceneje, nego po železnici, smrad, ki nam ga provzročujc sedanji kanal bo izginil, torej toplo pozdravljen novi predor!
Konečno naj še omenim, da se dela na podjetju z uprav ameriško naglico. Sedaj je nastavljenih okrog 3000 delavcev, 1200 jih še .iščejo. Prednost pri delu imajo ameriški državljanu Delalo se bode i leta, po leti in p©- zimi. Najmanjša plača $1.50 na dan.
Jako blagonosno za slovenskega- !;za gledalce v pnSličji imel bo po-

kmeta delujejo na Koroškem slovenske posojilnice, katerih imamo sedaj že šestnajst. Naši kmetje imajo od teh narodnih zavodov mnogo koristi, ker jim v stiski in zadregi ni več treba iskati denarja pri nemških hranilnicah.
Najbolj razveseljiva je pa vest, kako lepo se razcvita naša slavna d r u ž b a s v. M o h o r j a. Neprecenljive vrednosti je za nas ta družba, ki oskrbuje Slovence z lepimi knjigami. Letos šteje ta družba že 57.703 udov, za 5876 več, kakor leta 1892.Na Koroškem šteje družba 4708 udov, za 346 več, kakor prejšnje leto.
Tudi v Ameriko romajo prelepe in velekoristne knjige Mohorjeve družbe. Letos je v Ameriki že 286
družbenikov, 1891.
26 več. kakor leta
Družba sv. Mohorja si zida t Celovcu novo družbiiao hišo, ki bode menda dogotovljena leta. 1894. Nova hiša bode- prav velika in lepa, — vredna naše prve narodne družbe.
II koncu še nekoliko drobnih novic: Meseca avgusta smo imeli hudo vročino, začetkom septembra pa dol časa deževno in. hladno vre-me.Na gorah je že zapadel sneg in močni nalivi so napravili na več krajih precej.škode V Pliberkuin v nekaterih drugih krajih so imeli hud
veter in nevihto; drugod pa je toča S Koroškega, 1*. sept. 1892. Maredila veliko &kode_ _ Bli;su
Z velikim veseljem, pozdravili »p08vete je strela ubila hlapca, ko smo. te, dragi ,,Amer5kanski Slo- ij^. nalagal na polju oves. Ravno venec," ker si nam živai priča, da tem i„ blizu Trbiža jp strela zase Slovenci, kateri zapožčajo svojo ž<rala več hiš.
slovensko domovino ins se preseljuj ep preko širnega morja v novi svet, tudi v novem svojem bivališču še zavedajo svoje' slovenske krvi. ffrav tako, saj ,,biti; slovenske kiwi, bodi Slovencu, ponos!"
Morda bodo zanimalo« tega ali onegatbral ca,, Amerik.. Slovenca,." več citati okoroškiln Slovencih.. Tem: bodi vstreženo znasJednimii vrstusami.
V starodavnem Korotanuj, ki je bil nekdaj ves slovensk,.. ohranilo' se j a dosedaj še pad 120j000 Slovencev, ki zasedajo tretjino Koroške dežele. Vsi drugi delii padli' so v oblast oholemu tujcu.. A tudi. Slovence, ki so se vldjpb neugodnim. razmeram še vedno ohranili in ki se hočejo ohraniti zbožjp po močjo i iv bodoče, bi najrajp-spravili čisto s-tega svete. Zato. imaj/a koroški Slovenci biti hudo> borb« za svoj,; narodni obstanek.. Mogočni. nasprotniki — tako- imen®.'-vani nomški in nciačurski liberalci,,, katere podpirajo i najvišji c. ki;; uradniki v deželi. — nas akušajo.z vso silozatreti. Najraje bi nas vi temi. pili v llici neslanega kropa, — \fii
Toliko poročam za danes s Ko-u®škegai; ako bode slavnemu uredništvu po volji, sporočim prihodnjič zopet kaj o koroških Slovencih.
Korošec.
* Uneatmštvo: Srčna hvala! Prosimo, »jflaslte se večkrat.
veliki pomen, ki ga bode imelo to podjetjja za prihodnost. ,,£e pozm. rodovi— dej,al je — bodo blago slavljali delo, katere danes pričenjamo. Kjer sedaj mi stojimo, valili: se bodo čez par let valoni michiganskega jezera. (.500.000 kubičnih črevljev vode izteklo se bo vanj,vsako minuto, mogočni Verniki in jadrniki bodo plavali ta in prevažali blago in potnike iz cage in New- Yorka noter do me-xicanskega zaliva. Chicago hode zvezana po michiganskem jezeru z .Mississippijem in mexicansk1111 zn~ livom. Chicago se ne bo imenovala samo kraljica jezer, ampak tudi kraljica kanalov.
Na to je vzel predsednik lopato v roke, jo zasadil v zaznamovani prostor in odkopal prvo Pr8t-Burno navdušenje jo sledilo temu prizoru, vse se je gnjetlo bli*u
da
bi si, kdor more prisvojil Pe9t prsti v spomin.
Za predsednikovim govorom po-vdarjali so šo mnogi drugi govor"
ne boš, Jaka!
Tudi koroški Slovenec- še- živ v in ako Bog da in sreča junaška,.ikel bode še dolgo tudi p r o t i vol j, l našega deželnega predsednika,, deželnega šolskoga nadzornika i..t.d.
Zelo velikega pomena za koroške Slovenc<-je ,,kato 1 iško-po-1 i ti č n o i n gospodarsko društvo za Slovence na K o r o š k c m.1' T©> društvo zelo spretno vodita slama rodoljuba, g g. Gregor E i n s p i e 1 o r, de-|želni poslanec, in V e k o s 1 a v Legat. Ker je v odboru tudi še več druiili navdHŽenili in jako marljivih domoljubov slovenskih, kat. Politično društvo prav krepko deluje po starem slovenskem geslu: iiVse za vero., dom, cesarja!"
Velike so zasluge imenovanega društva, katerih si je pridobilo za koroške Slovence. Zadnič je imelo društvo zelo dobro obiskan shod na Golšovem nad Celovcem, kjer 80 so čuli izvrstni slovenski govori, 'epo domače pesmi i. t. d.
Svetovna razstava v Cliicagi.
Velikansk kolodvor, za 15 različnih, prog in 25.000 potnikov,,, »tal: bo v Jackson B'arku. Postaja bo'zahiwlno od oskrliovalne palače tor bo-imela vzhodn*> in zahodno pročelje. Glavno poslopje široko bode 150 čevljev, 3!Q0 dolgo, in 1!50 č«vljev široki peron razprostiral se bo 672 čevljev v dolžino.
Poslopje, zidano« v korintskcam |ih: romanskem slogu, kazalo se bo z dragimi stavbami v razstavi. Raz.v«n kolodvora.bo še več diru-zih poslopij, k njemu pripadajočih. Iz, pred veže prišlo.se bo skozi troja vrata na glavni, hodnik in v vuliko dvosano, 60 čevljev široko, 200 dolgo in 80 visoko- Na stenaia visel® bodo svetovno ure, naznaajoče čas; v Chicagi,. New-Yorku, Lon-dcsau, Berolinu, Parizu, Dimaji, Y<okuliami i. t. d. Sredi d/orano bo pisarni^ kjer bodo uradniki go vorili vse mogoče jezike.
Umevjo je,, da bodo na tem ko-Jodvoru tudi sprejemne sr.be, sobane za damje, restavracije ia druge jednake reči. Na vsakem oglu kolodvora dvigal sobo visok stolp z uro,, kazočo čas na vse štiri strani. Dve stopnici in dva eleve-torja vodila bota v prvo in drugo
dobo pok ve ter oUsezal 10.000 sedežev,, galerija pa 200.. Poslopje' imelo- bo polno izhodov, da bodo v par minutah vsi poslušalci lahko zvunaj. Pozorišče bo večinoma iz železa in jekla.
Ob slavnostnem odpretjj'dhe 21. okt. postavljen bo v Jacksojuparku oder, kjer bodo 1500 dopisovalcev različnih časopisov imelo prostor.
Rudniki Južne Dakote poslali bodo dvonadstropno hišico, zvunaj pokrito z samimi rudninami.
Popoludanski izlet k Indij an om-
Lepega dne sva se sešla z piv jateljem F. S., da napraviva izlet' po romantičnem towerakem jezeru ,, Vermilion Lake" k bližnjim našim sosedom Indijanomt
Po skoro polurni hoj,i iz mesta prispeva do jezera. Najjela sva si čolnič in odrinila za neštevilninii čarobnimi otoki, ki se nahajajo 11» temi? jezeru. Nekateri trdijo, da j,e teh otokov okolu 300», drugi zopet da jih je čez 3000, torej ne iiiorem podati natančnih številk Ker pa jaz nisem bil vajen ves-lj.anja, mučil se je tembolj moj tovariš; vkljub popolnoma jasnemu nebu so se vali upirali z v0° silo najinemu čolniču. Kmal« sva prispela do kmetovalca', (far marja)rkjer priveževa čoln k močnemu. skalovju in se podava.dalje v gozd,, da bi zajedno obisskalf tudi veselico, ki se je imela ravn0 isti dan. tem. nekje vršiti. N*vzlic vsemu, zasledovanju nisva laiogl'1 najti ocaen.j,enega prostora, kajti) kakor, sva pozneje poizvedel®) nisva bila na. pravem otoku. . M' vendar vsled tega nisva bila p0' pjolnoma. nič' si-evejevoljna; mimi°i kolikor,- mogoče hitro sva stopal9 p,o gostem, gniaovju, da bi bila š" za dnca-ii do. Indijanov. In re», pred nočjo- »va bila pri njihv jezera,zagledava njih borne hSic®i ki so bile videti jako revno. .Sc malo se peLjje-va dalje in v rdi*" šolo za. indijanske otroke, ki']1 bila pa. zimtuijosti prostorno 1,1 čedn i> poslopje- To šolo aaor'' vzdr le.vati indijanom država sam9' ravno« tako jimi mora presiiirbe'1 država, tudli nekaj živeža /sak0 leto_
Tliipriveslava hkraju. Tropo dijaaiskih. dečkov in deklic imela, takoj krog sebe. vsakemu, teh, otrok po nekaj, slad' čic^.koje so. tl veliko slastjo, možljivo použili vsak v avoj6"1 kotu. Ldiava dalje po ravnini o^Jii stozici,, katera je bila na I,e katerih krajih prav dobro obdel', i m; večinoma je bil posajen; kr<> pir. Sedaj prideva do prve Id'; Nagovarila sva bolj priletno l'1^ janko^ ki je imela na hrbtišču Pr jvitega otroka (kakor ciganko sijo svoje otroke), z navadnim f' zdravom, ki ga imajo Uidijan1 to je-:. ,,bo žu" (bon j our do dan.),, na kar nama je ša dosti 1' jazuo odzdravila. Ko prideva ^ koliko dalje, vidiva celo druŽ'"^ ki je ležala poleg hiše na travl pričakovala veliko ribo, kater9 j,e pekla nad kupom ognja itf
i
- i'
4
nadstropje. V prvem nadstropji bo restavvant, bralna soba i., t. d. senem drogu. Pozdjiavila sva.]1 v drugem pa same pisarne. Spo mladi mara biti ko?ačano.
Poljski umetniki nameravajo dobiti posebni oddelek za poljsko umetnost. V New-Yorku imono-van je že odbor in tudi v Lvovu delajo baje na to.
istim pozdravom precej glas"0'! dobila nikacega odgovora.
Podava se v kajžo jednega že nekoliko iz mesta poz"? Indijana. Ta mož je med najbolj uplivna oseba in ob
u»
i*
Znani monakavski slikar Paul Oilhelm prišel jo v začetku sept. v Chicago, da bo stavil velikansk ,,spoctatorij." Pročelje bo 220 čevljev dolgo in 480 visoko. Pro-
tudi njih župwi ali bolje pog1" ,
,1,1-'
Ker je znal precej dobro a«fJ govoriti, smo se pomenili kaj. Moj drugim nam je ta
iT*

dit'
kazal pot do njihovega p° lišča in potožil, da se je nj°?
žena močno v roko vsekala, sekala drva. Vsa družina

30'
d«
I

—
,,po turško" na tleh. Opazoval sem, ako imajo kako sobno opravo in videl, da nimajo razun sredi sobe stoječega ognjišča in par podob, visečih na steni, ničesar dru,-zega. Vprašal sem ga, kje spe in ako imajo kake postelje. Odgovoril mi je, da prežive večino dneva s takim sedenjem in da spe tudi na tleh.
Čas naju je jel prehajati in odločila sva se, še nekoliko ogledati ;si pokopališče. Blizu prostora, kamor nosijo svoje umrle, pa sva hotela še v jedno hišo, v katero pa nisva dobila ustopa. Ti so bili •še prav malo izobraženi ali celo nič, in ko so videli, da nameravava ik njim, so se poskrili. Poskušala ■sva na vrata in spoznala, da so ■zaprta.
Pokopališče ali prostor, kjer /jih pokopavajo, je podolgast. Čveteroogelnate rakve, iz navadnih desk skupaj zbite, štrle že •skoro razpadle iz groba; na jedni in drugi najdeš znamenje, po katerem spoznajo. svojega, tu in tam je na rakvi lonec ali razbit krožnik, tu zopet igrače, na drugi je slamnik in konec hlačnice, vse to mu dajo saboj, kadar umre. Na temu prostoru, kjer sva bila, se nahaja tudi nekaj katoliških Indi-janov, a večina je še brezverskih. Raztrešeni so po teh otokih daleč na okolu; tako so od teh prvi sosedje oddaljeni za kako uro vožnje. Nekateri se pečajo z ribištvom; mnogo pa jih je, ki se ne
v	B t
zmenijo za nikako delo. Zene jim morajo preskrbeti vsakdanjo jed, a možaki sede in pušijo v sobi tobak. Nekateri love divjačino in prodajajo kože. Svoje blago pre-, peljavajo na malih, od lubja napravljenih čolničili do mesta, kjer ga razpečajo. V poletnem času pa nabirajo Indijanke maline, črne in rudeče jagode, s čemer si prislužijo nekoliko beličev. Hranijo se le z ribami in divjačino, katere polove mnogo. Tako je njih življenje prav ob kratkem.
Ob polu osmih zvečer sva jih zapustila in se pri krasnem večernem svitu dobre 3 ure zopet nazaj do brega vozila, kjer sva oddala čolnič in se povrnila v mesto z veseljem, da sva si mogla tako dobro ogledati njih prebivališča.
M. B.
Lovec Veselič.
(Iz bosanskega vojaškega življenja.)
Konec.
Upanje na boljšo prihodnjost, s katerim sem navduševal lovca Veseliča, se je takoj izjavilo.
Opoludne prihodnjega dneva prihaja namreč major našega bataljona na svojem belcu in se ustavi pred našo stražo. Vzvišeni predstojnik skoči raz konja, ga odda jednemu lovcu in zakliče z ostrim glasom: ,,V vrsto!"
Kar šinili smo v red.
,,V krogu na desno in levo, stopaj!" se zopet glasi.
Središče kroga je bil major; premičnice tega solnca pa stotnik, častnik, nekaj podčastnikov, zastavonoša, poročnik in desetnik. Lovci smo strahotna pričakovali bližnje bodočnosti.
Major se odkašlja in prične slavnostno govoriti: ,,Štejem si v veliko veselje in zadoščenje, da smem odlikovati z zaslužnim križcem vašega podčastnika Balantiča, ki se je skazal posebno hrabrega v boju pri Banjaluki. Ta križec od presvitlega cesarja in najvišjega vojnega poveljnika je na možkih prsih največja dika, častno znamenje za celo življenje, pred katerim se mora odkriti vsak poštenjak in reči: ,,Glejte ga junaka iz Banjaluke!" Ako tedaj......"
Tako daleč je prišel major, ko makrat zagleda lovca Veseliča, ki
se je vzvišenemu generalu s celim svojim obrazom smejal. Pri toliki slovesnosti, in smejati se! Majorja je jako pograbilo. Prene hal je z govorom in vprašal stotnika: ,,Kako je ime temu-le fantu, ki se drzne smejati mojim besedam — ki se mi reži v obraz, kakor pouličen paglavce?"
,,Veselič", odgovori stotnik.
,,Tri dni v zapor ž njim!" narekuje major; ,,poročnik, zapišite lovca Veseliča!"
Poročnik hitro seže za nedrije in zapiše Veseliča v svoj rudeči zapisnik. Major nadaljuje z govorom.
Jaz nisem pazil na besede, zato jih tudi ne morem navesti. Moje misli so bile pri ubogem Veseliču, in moje oči so s sočutjem opazovale njegov obraz. Naenkrat mu zdrčite dve debeli solzi po rudcčein licu in še dve in še več za njimi. Veselič je.jokal; in zraven njegov smehljajoč obraz.... bil je v resnici čez vse smešen prizor!
Major pa, ki se je slučajno zopet ozrl po Veseliču, ni imel nobenega čuta za šalo. Na vso moč se zadere nad njim: ,,To je pa že preneumno! Cepec mi sedaj še kriči, kakor stara baba, zraven se mi smeji v zobe! Poročnik, zapišite mu zapora še šest dnij! Lovec Veselič naj nastopi kazen še danes. Stotnik, zaprite fanta v prvo ječo, ki jo dobite!....
Podčastnik Balantič, pojdite sem in sprejmite znamenje najvišjega odlikovanja iz roke vašega predstojnika, ki vas iz srca čisla in spoštuje."
Podčastnik Balantič pristopi in major mu pripne na napeta prsa zaslužni križec; slavljencu čestitata stotnik in častnik. Balantič stopi v vrsto.
Major zajaha konja in odide Mi se povrnemo k ognju, skuhamo juho, si jo razdelimo in povžijemo z najboljšim tekom — razun Veseliča, ki je žalostno sedel na strani in premišljeval svojo žalostno usodo.
Ob dvanajstih so se straže menjale. Mi gremo v šotore, novo-došli pa stopijo na naše mesto.
Tu nas seveda ni pričakovala begata miza, pač pa okrepčevalno spanje na slami in senu. Obžalovanja vrednega lovcu Veseliča so odpeljali v — ječo.
Tri dni nisem videl nesrečnega lovca Veseliča, potem sva šla zopet na stražo. Veselič je bil prost za štiriindvajset ur, da bi vžival prijetnost ponočne straže.
,,Hrn, dečko se še vedno smeji, pripomni z glavo majaje desetnik Cerar. ,,V svojem življenju še nisem videl takega človeka. No, jaz bi ga moral imeti pod oblastjo!"
,,Ali se res ne moreš odvaditi smeha?" kriči nadVeseličem častnik. ,,Le počakaj, ko naskočimo Serajevo, se gotovo ne boš tako smejal!"
Po straži so ga vtaknili zopet v ječo, da bi prestal drugo polovico svoje kazni. 17. avgusta smo imeli sitno vaje v letanju, skakanju in naskakovanju z nasajenimi bajoneti. Veselič je veselega obraza smehljaje vse povoljno naredil.
Ne bom opisoval, kako smo se po krvavem boju 18. in 19. avgusta polastili Scrajeva, le to' omenim, da se je Veselič hrabro boril, na je bil jeden izmed prvih, ki so prišli na serajevslco trdnjavo in da je bežeče Turke podil še dalje izven Serajeva proti bližnjemu gozdu. Ondi ga je zadnjikrat videl njegov tovariš. Ko smo se po boju zbrali v vrsto, manjkal je lovec Veselič. Prihodnjega smo ga iskali med mrtvimi in ranjenimi, pa ga nismo našli. Moral je tedaj priti Turkom v roke.
Tako je tudi bilo. Ko smo zamenjali ujetnike, zagledam med ujetniki, katere so pripeljali Turki lovca Veseliča. Smehljaje, kakor po navadi, mi poda roko.
Z burnim liura! ga vsprejincino
y
v svojo sredo. Častnik se ni jezil nad smehljajočim obrazom Vese-ličevem, ker je vedel, da se je ravno v Serajevu bojeval z vso navdušenostjo. Stotnik, zastavonoša in poročnik se mu tudi približajo in mu čestitajo k toliki hrabrosti.
Stotnik, jako dobrovoljen, pokliče vse tovariše lovce in ■ pravi: ,,Sedaj pa sezite v roko svojemu prijatelju, potem nam bode povedal, kako se mu je godilo pri Turkih."
Veselič se odkašlja in začne nekako v zadregi: ,,Bil sem med prvimi, ki smo podili Turke proti gošči. Nismo vedeli, da nas je tako malo, zato smo jo brez skrbi drli za njimi v grmovje. Tu nas obkole, da nismo mogli nazaj. Vse drugo posekajo, mene pa so pustili, ker jim je poveljnik rekel: ,,Pustite tega, ker se mi tako prijazno smeji!"
Peljejo me v neko sotesko, kjer so imeli druge ujetnike. Jeden izmed Turkov mi ponudi steklenico in me nagovori v hrvatskem jeziku: ,,Na, pij, ker se tako veselo držiš". Prišlo je še več Turkov, ki so se pogovarjali v hrvatskem jeziku. Poveljnik čete pristopi k nam in pravi: ,,Drugi gledajo temno izpod čela, kakor sam vrag, le ta mladenič se smehlja, temu ni prav nič žal, da je prišel nam v pest. Pojdi sem, tu imaš smodko. To rekši mi poda polno pest finih, lepo dišečih smodk, katere sem hvaležno sprejel.
Ko smo zopet korakali proti Serajevu, smo prenočili v kmečki hiši, ki je bila polna turških vojakov. Bili smo lačni. Za moje tovariše se nihče ni zmenil, meni g»> pa ponujali suhega mesa in rude-čega vina rekoč: »Pij, dečko, ker si tako vesel!"
V ti hiši ostali smo dva dni. Drugi dan smo dobili vsi jesti. Mojim tovarišem rezali so majhne koso ve in še tiste slabe, jaz sem pa imel v obilici mesa, kruha, tfr baka, vina, da, še celo drobiža so mi dajali.
Danes zjutraj zvemo, da nas bodo zamenjali za turške ujetnike in — sedaj sem tukaj... Gospod stotnik, jaz si ne morem pomagati, če se vedno smejim. V mladosti mi je prestrelila kroglja lice, ki se je tako čudno Zacelilo, da se vidi, kakor bi so res smejal; zato bi vas, gospod stotnik, prosil, da..."
y
Ze dobro, že dobro, dečko", odvrne prijazno stotnik. ,,Sedaj te ne bom več kaznoval radi tvojega smehljajočega obraza. Z veseljem sem opazoval tvojo hrabrost pri naskoku serajevske trdnjave, in sem tukaj nekaj zate prihranil, kar te bode gotovo veselilo. "
S temi besedami izvleče stotnik malo škatljico, vzame iz nje srebrno medal i j o, katero pripne na prsa prijetno iznenadenega lovca Veseliča, in se obrne k nam rekoč: ,,No, sedaj pa čestitajte svojemu prijatelju!"
Vsi smo drli k vrlemu tovarišu in mu stiskali močno desnico. — Oj, kako se je lovec Jože Veselič od srca smejal!
Saharska železnica.
Ko so Francozi popustili misel, da bi izpremenili S ihoro v morje, začelo se je število učenjakov in obrtnikov, živahno z načrtom za sahorsko železnico, ki naj bi vezala Algerij o s Senegambijo.
Glavni zastopnik drznega podjetja je sedaj znani zemljeinerec Roland. Posrečilo se mu je, ustanoviti društvo za zidanje železniške proge Biskra-Uargla, ki naj bi bila začetek saharske železnice.
Zemljemerci odpotovali so že v južno Algerijo, da preiščejo krajevne razmere in store natančni načrt za železniško progo in denarne stroške.
, Razne vesti.
*	Iz Jerome, Howard Co. Ind. poroča se o čudnem naravnem po-javn. Že več tednov ni v okolici padlo niti kapljice dežja, in suša je bila velika. Nagloma so se pa suhi vodnjaki napolnili, potoki narasli in na nekem prostoru je zemlja tako premočena kakor po silnih nalivih. Lily Creek drugače majhna in plitva reka je narasla in stopila čez bregove. Akoravno je Jerome na hribu, imajo ljudje vendar v ldetih vodo, ki teče od vseh stranij iz zemlje. Ob jednem z vodo prihajajo tudi plini in zrak je ž njimi okužen. Ljudje so v velikem strahu, da bi ne bilo kacega zemeljskega razpoka.
*	V neki družbi so se nedavno pogovarjali, kaj da razširjuje najbolj kolero. Gospod Mušnik je mislil: najbolj zamorci, ki zaradi lenobe zamude po mestih pobrati odpadke. Gospod Jančnik temu ni ugovarjal, vendar je dodal, da z zamorci tekmujejo veliki ameri-kanski časopisi. Kakor hitro se kak otrok naje nezrelega sadja, dobi grižo, upijejo časopisi: Tomaž Š. nagloma smrtno zbolel. — Prava azijska kolera. — Kolera se razširja. Vse to napravi prazen strah, in prazen strah dela koleri dobro pot.
*	Angležk zvezdoslovec Robert Bali je nedavno izračunil,da mora solnce še okrog 4,000.000 let si-jati, da bo zgorelo popolnoma. Trdi, da je že štiri petine od svoje prve svetlobe in girkote zgubilo in da bode jedenkrat ugasnilo, je gotovo.
Sanjam gorkota ugaja, mraz pa ne, pravi dr. Richardson. Zaradi tega trdi, da prebivalci Azije sanjajo zelo, Eskimovci pa spe mirno, kakor njih ledeniki.
*	V Samici, goratem mestecu na Tirolskem, deset milj oddaljenem od Inomosta, je bilo vsled podsutja gore usmrtenih 5 oseb.
*	Strela je udarila zadnji mesec v hišo Fredericksona v Sev.Dak., katera je pogorela in pri tem ubila lOletnega sina.
*	Jedna lokomotiva železnice Readiag/ vlekla je pred kratkem 380 praznih tovornih voz; vlak je bil dolg milje.
" Pri telefonskih uradih je nameščenih 8455 oseb.
Po vsi Evropi se nahaja nad 300.000 slepih ljudij.
*	V Teksasu obdeluje neka žena sama farmo, ki ima v obsegu 700 akrov.
X Zakonski mir. Nedavno je prišel na parižko policijo nek Francoz C. javiti, da ga hoče žena zapustiti. Jako obupno je pripovodal razmere in ob koncu svojega govora potegne iz žepa nož in si ga zabode v srce. Kri se je pocedila po tleh in padel je nezavesten. Redarji so hiteli po zdravnika in tudi po ženo, ki ni stanovala daleč od policije. Ko pride žena in ga vidi v krvi ležati, začne ga polju bo vati in mu obetati, da ga ne bode nikdar več hotela zapustiti. Koj na to mož brez težav vstane in ji reče: Prav tako; pojdiva! Komisar to videvši, se začudi in ga vpraša, kako to mogoče, da ne čuti nikakih bolečin pri tolikem odtoku krvi. Le-ta mu odgovori: Hotel sem samo srce
moje soproge omočiti in v ta namen sem kupil pri mesarju mehur, ga napolnil z živinsko krvjo in ga prehodil.
X Nova teorija. Od koga imajo ljudje svoj izvor po Darvinu?" — ,,Od opic— izvzemši pisatelji". ,,No, zakaj?" ,,Pisatelje bomo začeli prištevati k prežvekovalcem.
X Francozk politik je govoril o generalu, katerega ni nikdo hotel slaviti. Rekel je o njem, da je bil vedno tam, kjer so kroglje bile najgosteje. ,,Kje pa je bilo to?" vpraša nekdo nevrjetno. ,,Zadaj za vozom, ki je bil napolnjen s krogljaini", mu odgovori politik.
X Opravičeno. Sodnik: ,,Gospa Frieg, Vi ste zatožena, da ste Va-šej dekli vrgli lonec z maslom v glavo. Obžalujete li svoje dejanje?" — Zatožena: ,,Ne, nič; maslo je bilo že smrdljivo."
X Domišljija. Nedeljski lovec: ,, Prosim vas, stopite na stran sicer vas zadenem!" — Gledalec: ,,Kaj si vi vso domišljujete."
X. Najbolje. ,,Ali ste si že kaj ogledali mesto. Kaj vam najbolje ugaja? — Resnično mi to naj bolje dopade, da se lahko dvanajstkrat na dan z železnico zopet odpeljem."
..— ^ > ^ —------
Za Lavtižarjev spomenik
s o d a r ovali:
Čast. gosp. I. M. Solnce____$5.00
Cerkveni zapisnik.
Meseca septembra krsten i h:
TOWER; Walter C. Sorbin; Marija Katarina Spraitzer, Hazel Katarina Ber-liik; John Stepali; Rosa Moretto.
ELY; Franc Adamič; Katarina Suho-repeo; John Raueli.
U m r 1 i h :
TOWER; Marija Schlaehtich.
ELY; Miha Peris iz sošič pri Metliki; Franc Adamič; Katarina H. Leban.
"German Syrup"
Y. C. Davis, ravnatelj episko-palne cerkve sv. Jakoba v Eufau-iu, Ala., piše:
• ,,Mojega sina trpinčil je strašno mnogo mesecev nevaren in preteč kašelj. Po mnogih zdravniških poskusih ozdravil se je popolnoma •— ko je zavžil dve steklenici '^p Boscheejevega German Sy-§>•5 rupa. Brez pomisleka smem p ga priporočiti." Za dolgo-"S. S trajen, nadležen kašelj je ta W pripomoček pravo zdravilo. Davno je že znano, da je Boschee-jev German Syrup posebnost.
Bolniki, kakor je bil ta deček, dobro narede, ako se poslužijo tega pripomočka.
J. F. Arnold., Montevideo, Minn., piše: Vedno rabim German Syrup za prehlajenje in za pljuča. Jednacega nisem dobil nikdar — vsekako je ta najbolji.
G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. IX-2
Dne 22. septembra je odprl na drugi cesti
slovensko gostilnico
JAKOB KOSCHITZ.
Dobiti bodo vsaki čas gor k a in mrzla jedila ter dobra pijača in zagotavlja izvrstno postrežbo svojim gostom.
Vsi Slovenci so povabljeni.
Jakob Koschitz.
Platili so sledeči gg.:
Amerika: J. Strus. .. §2, Ana Režek $1. J.Debevc. $1. N(Jvtkovič$2. M.Obermanl. L. Wnlovic $1. Hospital O.S.B .. $2. J.Korpnik $1. J. Graliek $2. M.Malnerič 2. U. Skerbcl $2. M. Plut .. $2.
50 00 00 50 00 00
50 00 50 50 50 50
J. Maurin. $1.25 P. Mušič .j$2.50 M. Režek. §2.00 J.Šuštar.. $1.25 J. Čuljan . $0.75
Evropa: F. Stojan. A3.00 J. Nadrah fl3,t>0 Kolbezan$2.50 A Koren. $3.00 F. Erčull . $1.00 J. Šteli... $1.00 Aua Kapšv §3.00 J. StručGij $3.00
Imenik slovenskih mesarjev v Ameriki.
Council Bluffs, Iowa: Ant. Kmelič iz Črnomlja.
Council Bluffs, Iowa: Jos. Wardinn iz Črnomlja.	v
Creston, Iowa: .los.WrSCaj iz Črnomlja.
Kansas City, Kalis.; Jos. Benčič iz Črnomlja.
Omaha, Nebraska: Jan. Wardian iz Črnomlja.
Nebraska City, Nebr.: Jur. Weber iz KarlOvaca.
Pittsburg, Pa.: Fr. Yogi od 8v. Ane.
Aisken, New-Mexico: Jan. Dečman iz Metlike.
pod nadzorstvom
sester sv. Benedikta
Dulutli, Minn.
Zavod je pod posebnim nadzorstvom:
Mil. James McGolricka,
Škofa v Duluthn.
Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev.
Plačila:
Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa cih 5 mesecev $80-—.
Oe se hoče katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej.
Zunanje učenko plačajo po starosti od $2-$4 na mesec.
Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo.
Za nadaljna pojasnila se obrni na
Sestro ravnateljico.
ZOPET NOVO.
Novi začasni listek podeli se potnikom po ,,Wisconsin Central lines" v /vezi s ,,Northern Pacific R. R.". Tu se nudi najlepša priložnost ljudem, ki nameravajo v Chicago, bodisi od zahoda in tudi od jutra ali juga.
Najpopolnejši in najliitreja je ta pol; zavarovana je najbolje proti lipovom in drugimi nezgodami.
Vlaki se. ne spreminjajo ter imajo Pul-manove vestibulne spalnice in po najnovejše okrašene jeclilnične sobe,
Vsakdanji brzovlaki so sklenjeni v Chicagi z železnicami vseh stranij.
Vožnji listki se dobivajo pri uradniku te železnične družbo ali pa pri
J OS. C, POND. Gen. Pass, in Tic. A gi Chicago, 111.
Olrfeke
za ta čas najbolj primerne!!
V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po $0-— in višje.
THE BOSTON.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely.
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po naj-
nižji ceni
Anderson & Korb, Ely.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgij ice nasproti ,,National-Bank."
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomen j a, da le on zniža cone in tako pomaga ljudem.
Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. D. Murpliv.
1 lisice
vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON.
Okusnega sadja in raznih shid-5ic (candy) so dobi pri J. D. Murphy.
M. WEINZIERL & CO.,
Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesl jivo in po nizki ceni.	ELY, MINN.
Overalls!
Poivrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri
THE BOSTON.
Dr.Kingova nova iznajdba.
V vsaki hiši bi moralo biti.
J. B. Wilson, 3.71 Clay St., Sliarpsburg Pa., sojo izrekel, da noče biti nikdar brez dr. Kingovih zdravil zoper jetiko, kašelj in pre-hlajenje; kajti ozdravila so njegovo ženo, ki je zbolela na hripi in potem dobila plučnico. — Robert Barber iz Cooksport Pa., pa trdi, da mu je jedino dr. Kingova nova iznajdba toliko pomagala, ko je bolehal na pljučah, da jo sedaj popolnoma zdrav. Odločno pa še jedehkrat trdim, da ga ni zdravila, ki bi prekosilo dr. Kingovo novo iznajdbo. Steklenko za poskušnjo se'dobe zastonj v Nels & Benso-novej lekarni. Veliko steklenko po 50 ct. in $1.
ELECTRIC BITTERS.
Vspešno sredstvo.
To zdravilo je postalo med ljudstvom tako priljubljeno, da ne potrebuje posebnega priporočila. Electric Bitters ozdravi vse bolezni na jetrah in obistih ter zaceli vse ture in mozole, ki izhajajo iz spridone krvi. Vse napade prežene in te varuje aoper mrzlico.Vspešno sredstvo zoper glavobol in za želodec. Da bi bil poskus zastonj,povrnemo denar.
Cena steklenko samo 50 cts.
Nels J. Benson, lekarničar.
Zdravilna Bucklinova arnica.
Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokano roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts.
Na prodaj pri Nels J. Benson.
Dulntli and Iron Range
ŽELEZNICA.
"P-	čas Postaje 'Stations'		POP-
12:00	prih	Duluth odh.	3:15
10:54		Two Harbors "	4:25
(1:10		Mesnini "	0:04
8:22		Towor	0:52
7:10	odh.	Ely prih.	8:05
ELY
MINN.
&
prodaja
vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
FIRST NATIONAL BANK. Tower, Minn. G-lavnica, - - - - $50,000.
II. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Menjice se splačujejo in vplačujejo.
«
Največjo zalogo v mestu ima
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občii ,tvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Ev ropo so vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže.
Razun tega prodaja tudisloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov kojmul in tudi več d nizih si oven -skill p0uC»ih in zabavnih knjig.
Da vsakteremu <K'br01n»strežen1' dfeiijo o'Xinost, tin stojim » . obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi
|->f*' Tudi denar pošiljata v Evropo po najni/jili cenah in najhitreje.
D. BLOETE
116 Greenwich Str. New-York.
ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI!
ZALOGA
raznovrstnih zolenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseli kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
TOWER - - MINN.
J. li. NOBLE, M. D.,
ZDRAVNIK,
Office nad Benson-ovo lekarno.
TOWER, - MINN.

Korb
BRICK BLOCK, ELY
Sulio robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr.
MINN.
Na prodaj frišno, soljeno in suho meso In kuretna
po nizkih cenah pri
M. Grube
Tower -	-	ELY
FILEWOOD & CO.
j
iT POZOR I
na
našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse vrste srajce in rokovice nogovico, in sploh vse spodnje in zgornjo obleke prodajajo po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo.
J. JT. MXJ11NIK Ac CO., Towox*, Mirni.
Nasvet poletnim izletnikom.
Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifiČnem obrežju in Alaski.
Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanpvih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani inPaci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park.
Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtuost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu.
Ako se želi kodo natančneje poučiti o tem nasvetu, m i lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski.
TOWER, MINN. Oias, MfNainm-a,
prodaja po najnižji ceni:
živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (filter) za domače živali,
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
prodajalec
svežega in solierLegei mesa.
Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem času na izbiro.
MIKE KROM
velika zaloga
lis, t® ii lo Melanil
Oprava za rudarje in gozdarje.
ELY
MINN.
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje.
Pivarniška družba Iron Range
prodaja izvrstno k'lhano in prav čisto
nležano pivo
W. N. SHEPHARD & CO.,
PRODAJA
železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IN BARYE.
Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vso k pogrebu potrebne reči.
Tower, Minn.
Znate II
da Vaš dolar pri IKON RANGE CASH STORE bo več
izdal ko drugod.
00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev.
$1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa
Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni
dobiš pri
Zaloga
poči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv,
stekla, okvirov oken in vrat.
O
Pivarna jo ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton.
Naročilom bode ugodila vestno in točno.
M. FINK, ravnatelj
Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo.
Barnes Sale & Loci Go.
prodaja raznovrstne
denarne omare,
katere so varne pred ognjem in tatovi.
131 Jefferson Ave. Detroit - -	Mich.
John J. Holmes ravnatelj.
TOWER
MINN.
Tie Boston Cliii House.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri:
O. II. OPPEL Ac SO>rfS,
prodaja
na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor
tudi obuvala.
Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila.
Nizko ceno. Uljudno se gostom priporoča
E. E. BARNIDGE.
Bronll & Co.,
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrigo in divjačina ugodna. ELY	- MINN.
M. Yail
ELY, MINN. VELIKA
ZALOGA
Železnine, lesenega in hišnega orodja.
Tu so dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-]om potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe.
-O K ITT O. o---
ZALOGA
VSAKOVRSTNEGA BLAGA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
C I I AS LANG, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje:
fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
GERMAN AMERICAN
BAT
MAX SHapiro,	mesar,
prodaja
vsake vrsto frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino 1,1 frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod.
Tam se občuje nemško.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. M. CHRISTIAN.
CITY IvHE-A-T jVA.A.PtKIET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA.
Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W. H. IMIoQ-ixeicle.