\ I 1 I 1w Pedagogiška knjižnica. ' 0 > o Založilo in izdalo ,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani^. 3T I. zvezek. /** . / . 1 /? Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila R. Miličeva tiskarna. J G rY~L (e) ^ Pedagogiška knjižnica. S? s? - v^,* 's' Položilo in na svetlo dalo »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani^. ' 1 --' s - — III. zvezek;. *s—ž* Domoznanstvo v ljudski šoli. V Ljubljani. 1894. Domoznanstvo v ljudski šoli. — Metodično navodilo. —— Spisal Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. V Ljubljani. 189-4. Izdalo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani 1 '. Tisk Miličeve tiskarne. IN- 0^0-O~D Predgovor | fr^ oznavanje ožje domovine je važna stanovska dolžnost učiteljeva. JjGA Razni spisi, v kojih so nekateri slovenski učitelji v strokovnih listih opisovali ožjo domovino svojo, ter opisi posameznih okrajnih gla¬ varstev nam spričujejo, da se učiteljstvo na Kranjskem pridno bavi z domoznanstvom. Pa še več so storili učitelji nekaterih okrajev; izde¬ lali so celo zemljevide posameznih okrajev in gotovo ne bode dolgo r ko bodo vsi okraji naše vojvodine imeli svoje okrajne zemljevide, koji bodo služili kot podstava pri pouku v domoznanstvu. (Mimogrede ome¬ nim, da najlepše in tudi najceneje vsakovrstne zemljevide izdeluje c. kr. vojaški zemljepisni zavod na Dunaji.) Vse te hvalevredne, za našo domačo šolo koristne težnje dale so mi povod, da sem priredil za slovensko učiteljstvo »metodično na¬ vodilo domoznanstva v ljudski šoli“. V ta namen sem vpo- rabljal najboljše vire te vrste, kakor: Fr. Orožen: „Metodika zemlje¬ pisnega pouka“ ter „Zeinljepis za meščanske šole in višje razrede ljud¬ skih šol “. Janez Jesenko: „Občni zemljepis". Konrad Moissl: „Die Hei- matkunde“. Dr. Fr. A. Finger: „Anweisungen zum Unterricht in der I:Ieimatkunde“. Josef Saatzer: „Das dritte Schuljahr" in „Das vierte Schuljahr 1 ' itd. Kakor znano, se prične zemljepisni pouk v ljudski šoli s pozna¬ vanjem otrokovega obližja. Najbližji predmeti, koje otroci lahko dan na dan vidijo, morajo biti podstava in merilo za bolj oddaljene in ne¬ znane predmete. V ta namen naj opazujejo najpoprej hišo očetovo, potem šolsko sobo, šolsko poslopje, najvažnejša javna poslopja, ceste, ulice, trge, bivališča, okolico, okraj, deželo glede leže, površine itd. in namen te knjige je, slovensko učiteljstvo poučiti, kako naj se vrši to opazovanje. Nikakor pa ne misli podpisanec, da je poslal v dežel po¬ polnoma dovršeno delo — kajti to bi bilo pri tem predmetu iz lahko umljivih razlogov težko mogoče — ampak s tem delom hoče pokazati le približno pot pouka v domoznanstvu, ki je predpisan po učnem čr- težu avstrijskih ljudskih šol za tretje, odnosno četrto šolsko leto. Da sem se tu i tam oziral nekoliko bolj na Ljubljano, zaradi tega ven- der knjiga še ne izgubi splošnega značaja, ampak storil sem to le z namenom, da na ištinitem vzgledu pokažem način pouka v domoznastvu. Ljubljana, o Božiču 1893. Jakob Dimnik. Uvod. dor hoče metodično pravilno postopati pri tem ali onem predmetu, I \ mora najpoprej temeljito poznati dotični predmet, kajti metoda ni nič druzega, kakor spretnost, kako najložje prenesti jeden pa dolo¬ čen del učiteljevega znanja v dušo otrokovo. Natančna omejitev, razdelitev in pregled zahtevanega znanja vsa- cega predmeta bodi prvo metodično delo učiteljevo. Pričetkom vsa- cega šolskega leta mora učitelj natančno vedeti, kaj bode učil in v ta namen je neobhodno potrebno, da si sestavi podrobni učni načrt za vsak predmet posebej, kajti učitelj ne sme povedati učencem vsega, kar zna sam, ker to bi ne bila več metoda. Kakor pa metoda sploh ni vednost za-se, ampak le pravilen način pouka, ki je nastal nehote na podstavi izkušenj, tako je tudi popolnoma primerna omejitev in razdelitev tvarine le na podstavi izkušenj mogoča. Mlad učitelj se kmalu prepriča o resnici te trditve. Vsako leto njegovega praktičnega delovanja ga bolj pouči v tem. Tu je treba tvarino skrčiti, tam pa razširiti. Skušnja uči mladega učitelja, da je treba pri tem oddelku dlje časa postati, pri drugem pa zopet manj itd. Blagor mlademu uči¬ telju, ki pri tem istinitem pedagogiškem delu, koje se leto za letom ponavlja, ne omaga! Blagor mu, če se ne identifikuje s tistimi, ki mi¬ slijo, da so za ljudskega učitelja in njegovo skromno plačo že dovolj učeni ljudje! Vprašanje: „Cemu učim to?" ima pri tern načinu priprave važno ulogo. Kedar je tvarina za šolsko leto natančno razdeljena - torej ko je prvo metodično delo končano — potem pa mora učitelj zopet na¬ tančno premišljevati, kako bode to učno tvarino prenesel v dušo otro¬ kovo. To metodično izobraževanje ne sme nikdar prenehati. Glavni pogoji metodičnega naobraževanja so: n) Pridno učenje metodičnih del novejše dobe. b) Znanje zgodovinskega razvoja metode posameznih učnih pred¬ metov. c) Pridno, vestno opazovanje in skromna ocena svojih učnih uspe¬ hov te ali one metode. Po tej poti pride učitelj naposled k pravi »prostosti metode" — t. j. k samosvestnemu presodku in lastnemu mnenju in le pri takem učitelju veljajo besede: »Učitelj je metoda". Pedagogično načelo: „Pouk prični z opazovanjem in potem pa prestopi polagoma k posnemanju, torej od »bližnjega do oddaljenega" 7 — ima tildi pri pouku v domoznanstvu popolno veljavo. Opazovanje, predstavljanje in mišljenje je duševna trojica v razumnem razvoji človeškega duha. Bistvo podrobne metodike domoznanstvenega pouka je, otroke učiti zemljepisne predmete opazovati, dovesti jili na podstavi opazovanja do pravih, daleč ležečih predstav iu naposled pa na pod¬ stavi predstav do lastnih razsodkov in dalje segajočih sklepov. Nazore, prave stvarne nazore pa najde otrok jedino le v svojem obližji. Na podstavi tega mora se torej zemljepisni pouk začeti le v ožji domovini otrokovi — v njegovem bivališči. Koliko zemljepisnih posameznostij ima vešči učitelj tu na razpolago! V šolski sobi pričenši, razširi se krog otrokovega znanja bolj in bolj in naposled, ko preko¬ račimo obzor (bivališče), pa neposredno opazovanje preneha. Ob jed- nem spozna pa otrok pri teh prvih pogovorih toliko istinitih pred¬ metov, da se nadaljno predstavljanje kedar prekorači učitelj obzor — naglo in brez ovir vrši. Vsled vedhih vaj v zavedanju in tudi radi tega, ker zna otrok narisati načrt šolske sobe in drugih prostorov, ker pozna torej zmanjšano ali skrčeno merilo, mu pozneje tudi razumevanje zemljevidov ne bode delalo težav. Domoznanstvo, ki se poučuje na ta način, daje učitelju priliko: a) dati otrokovi domišljiji pravo obliko; b) seznaniti ga z ljudmi, z odnošaji, razmerami do občine, okraja, dežele in do države; tj pospeševati samom išljenje t. j. obdelovanje istinitih pred¬ stav v lastne presodke in sklepe; d) vzbujati v otroku vkoreninjeno ljubezen do domovine ter vspodbujati ga k zvestobi in ljubezni do vladarske hiše in k ljubezni in spoštovanji do vladarja, Ta nravstven uspeh se pokaže med poukom sam po sebi; otrok še niti ne ve, da se krepi v njem ljubezen do domovine. Ce tu i tam kaže učitelj še svoj lastni patrijotični čut v dejanji, potem je uspeh čudovit. Iz otroških očij se sveti svet ogenj patrijotične navdušenosti; mlada prša se širijo ter teže v dejanji pokazati ljubezen do domovine, vladarske hiše in cesarja. Blagi, plemeniti čuti vzbujajo se v otroških srcih, če razumi učitelj domoznanstvo učiti na pravi način. Patrijotična pesem ali deklamacija ob ugodnih prilikah postane otrokom sveta — kakor molitev. 8 I. Obzor. Strani neba. Solnce vir svitlobe in toplote. Učitelj pelji učence na bližnji hrib (v Ljubljani na Grad) ter začni ž njimi tako-le razgovarjati se: Nad nami vidimo višnjevo nebo. Dozdeva se nam, kakor bi bilo nebo velika votla polkrogla. Mi vsi stojimo na zemlji. Naše stališče je središče te velike polkrogle. Zemlje pa ne vidimo cele, ampak samo njen prav majhen del. Le ozrimo se okoli sebe in krog in krog bomo videli mejo tega dela. Ta obseg, katerega moremo pregledati okoli sebe, imenujemo obzor ali horizont. V našem obzoru vidimo gore, gozde, vasi, ceste itd. Naše stališče se nahaja sredi tega obzora. Dozdeva se nam, da se na robu obzora nebo in zemlja dotikata. Mar¬ sikdo izmed vas je bil znabiti že v N. Tega kraja ne vidimo v našem obzoru. Ta kraj leži izven našega obzora v tujem neznanem svetu- Potujmo vedno dalje in dalje, sem in tja, kamorkoli hočemo, povsod najdemo nove gore, nove vasi, trge, mesta itd. Nadaljujmo svojo pot še tako daleč, vender ne najdemo nikjer kraja, kjer bi se nebo in zemlja dotikala, kajti naša zemlja je velika krogla, ki prosto plava v zraku. Krog in krog naše zemlje je pa neizmerna velika votla nebesna krogla, katere pa ne vidimo cele, ampak samo polovico. Nebo se nam zdi oblo- kano in na tem nebesnem obloku (svodu) se premičejo solnce, luna in zvezde. Poglejte, tam-le je solnce! Premice se vedno naprej po nebu. Zjutraj se nam prikaže nad obzorom (kje?) ter se vzdiguje ves dopo- ludan vedno višje in višje. Opoludne je najbolj visoko (kje?); popo- ludne pa pada vedno nižje, dokler ne zaide zvečer pod odzor (kje?) Pot, ki jo je naredilo solnce na nebu, je podobna velikemu obodu, nagnjenemu proti obzoru. (Poglejte tako-le!) Drugo jutro - torej 24 ur pozneje — prikaže se nam solnce zopet na onem-le kraji nad ob¬ zorom, prehodi zopet tako pot, kakor prejšnji dan ter zaide na onem- le kraji zopet pod obzor. Luna in vse druge zvezde delajo na nebu tudi take obočene poti, kar lahko opazujemo po noči. Kadar se nam prikažejo solnce, luna in zvezde nad obzorom, tedaj pravimo, da vs- hajajo. Kadar pa zatonejo pod obzor, pa pravimo,da zahajajo. Kraj, kjer solnce vshaja, imenujemo jutro ali vzhod. Tista stran obzora pa, kjer solnce zahaja imenujeme večer ali zahod. Pod obzorom delajo solnce, luna in zvezde tudi obočeno pot. Na ta način napravljajo popolen krog na nebesnem obloku, ki je nagnjen proti obzoru. (Poglejte tako-le!) Mi vidimo pa samo tisti del te krož- ničaste poti, ki leži nad našim obzorom. Ako se obrnemo z obrazom proti vzhodu ter z raztegnenima ro¬ kama kažemo na stran obzora, tedaj imamo na desni poldan ali 9 jug, na levi pa polnoč ali sever. To so štiri glavne strani neba, katere imenujemo tudi strani sveta. Ona hiša tam-le ne stoji naravnost proti vzhodu (pokažite z desno roko vsi proti vzhodu!) pa tudi ne naravnost proti jugu (pokažite z roko proti jugu!), ampak stoji med vzhodom in jugom. Kraj obzora, ki leži med jugom in vzhodom, imenujemo južnovzhodno stran neba. (Tako se razlože tudi druge stranske strani neba.) Temu razgovoru mora slediti potem v šoli razpravljanje tvarine. Na podstavi tega razgovora na prostem ne bode treba uči¬ telju dosti dostavljati, samo truditi se bode moral, da dobi od učencev zgornje stavko na pravilna — po metodičnem vsporedu — stavljena vprašanja točen odgovor. Velike važnosti je tudi, da znajo učenci po¬ samezne strani neba z roko pokazati. Kader hoče učitelj tvarino po¬ navljati in jo praktično porabiti, tedaj stavi na učence v šoli nastopna vprašanja: Kakšno pot dela solnce vsaki dan na nebu? S katere strani neba se nam prikaže zjutraj ? (Učenci pokažejo z roko.) Kako se ime¬ nuje ta stran neba? Na kateri strani neba nam pa solnce zvečer zgine izpred očij? Kako se imenuje ta stran neba? Kako imenujemo tisti obseg, kateri moremo pregledati z jednega stališča na prostem? Kedaj se prikaže solnce nad obzorom? Kedaj zaide pod obzor? Komu je po¬ dobna pot, ki jo naredi solnce na nebu od jutra do večera? Kakošno ležo ima ta obod proti obzoru? Kateri dve glavni strani neba še po¬ znate? Kako si določimo zjutraj tč dve strani neba? Kako zvečer? Kako opoludne? Katere stvari si videl na našem sprehodu proti vzhodu? Kateri učenec sedi vzhodno od tebe? itd. Katere štiri stranske strani neba poznaš ? Kateri učenec sedi severovzhodno od tebe ? itd. (Učenci poka¬ žejo vsako stran na povelje učiteljevo z roko.) Sedaj je ura 10. Ali solnce vzhaja ali zahaja? Prosite doma očeta, da pogledajo v „Pratiko“ (Koledar), kedaj solnce zjutraj vzhaja a zve¬ čer zahaja! (V prihodnji uri vprašaj učitelj, če solnce vedno ob isti uri vzhaja, oziroma zahaja!) Kam kaže senca dreves zjutraj? Opoludne? Zvečer? itd. Da pa učitelj pouk bolj oživi in ob jednem blaži.srca otrok, stori najbolje, če pri nekaterih oddelkih domoznanstvenega pouka učenci za- pojo ali deklamujejo primerne pesmice. Za ta oddelek bi bila na mestu prva kitica Vodnikove pesmi: „Zadovoljni Kranjec", ki se glasi: Od straže Hrvaške gor solnce mi pride, — (vzhod) V vinograde laške popoldne zaide; — (zahod) Z Beneškega morja jug čelo poti, — (jug) Od Štajerca burja pri del’ me hladi. — (sever.) Na podstavi te tvarine preide potem učitelj k 109. berilu »Strani neba v II. B. 78., kojega (seveda druzega dela) obravnava mu sedaj ne 2 10 bode delala težav, ampak mu bode še celo dosedanje razlaganje zelo podpiralo. Pri tem odstavku ima učitelj tudi lepo priliko razložiti učencem, da daje s o ln c e vsem stvarem svetlobo in toploto, — da torej oživlja vse stvari. V ta namen rezpravljaj z učenci v II, B. 111. „Dan in noč“. — 113. „Letni časi“. — 119. „Lunini izpremini®. Za petje, oziroma deklamacijo se pa priporoča: 108. „Solnce“. —- 111, „Zvonikarjeva“. — 112. „Lahko noč“. — 117. „Zvezde“ in 118. „Luna“. II. Hiša očetova. Domačija. Bivališče. Rojstveni kraj. Pliša, v kateri otroci z očetom in materjo bivajo, se imenuje hiša očetova. V tej hiši se čutimo vsi najbolj zadovoljne in srečne. V hiši očetovi najraje bivamo. Kakor je pa hiša očetova (do¬ mača hiša) vsaki posamezni družini najljubše skupno bivališče, tako je tudi vas, trg ali mesto najljubše skupno bivališče za več družin. Kar so v hiši posamezne sobe, izbe, mostovži itd., to so v vasi, trgu ali mestu posamezne hiše, ulice, ceste itd. Kaj bi si vender mislili od otroka, kateri bi v domači hiši (doma) ne poznal posameznih sob ter bi ne vedel, po kateri poti ali po katerih stopnicah se pride v kuhinjo, klet itd.? Vsaka ptica pozna svoje gnezdo, tembolj mora poznati otrok domačo hišo — svoj dom. Od vas, ljubi otroci, smem, ker že dlje časa hodite v šolo, tudi že zahtevati, da poznate bolj natančno ne samo domačo hišo, ampak tudi domači kraj, da poznate torej posamezne hiše, ulice, ceste in trge domačega kraja. Dandanes je zelo potrebno, da vsakdo svoj domači kraj — svoje bivališče — dobro pozna. Naše bivališče je Ljubljana. Kdo izmed vas je rojen v Ljub¬ ljani? Kraj, kjer smo bili rojeni in preživeli mlada leta, je naš roj¬ stveni kraj. Kaj je torej za te Ljubljana? (Rojstveni kraj.) Komu izmed vas pa Ljubljana ni bivališče? (Otroci, ki hodijo iz okolice v mestne šole.) Komu izmed vas Ljubljana ni rojstveni kraj? Vsi tisti, ki ste rojeni v Ljubljani, ste Ljubljančanje. V Ljubljani imajo vaši stariši stanovanje, tukaj delajo in skrbe za vas ter se vas razveseljujejo, kedar ste pridni. V Ljubljani se vzgajate in učite, da postanete kedaj prida in dobri ljudje. Tukaj vas pozna mnogo ljudij in vi sami poznate tudi mnogo prebivalcev Ljubljane. V Ljubljani se učite poznavati pravega Boga in govoriti ljubi materni — slovenski — jezik. Tukaj vas kličejo tako ljubko z vašim krstnim imenom, skrbe za vaš blagor ter varujejo vseh nesreč. Veliko Ljubljančanov se ve¬ seli z vami, če ste srečni, če ste pa žalostni in nesrečni, pa čutijo z 11 vami bolečine. Vidite, to vse se vam godi pa le v Ljubljani in gotovo ste zelo veseli, kedar se vračate iz tujega kraja zopet nazaj v Ljub¬ ljano. V Ljubljani ste torej doma, Ljubljana je vaš dom. Ako vprašate vaše stariše po njihovem domu, vam morebiti ne bodo imenovali Ljubljane (zakaj ne?); pa če tudi niso bili rojeni v Ljubljani in niso tu preživeli mladih let, se jim je vsejedno — ker že dolgo časa bivajo v Ljubljani in služijo vsakdanji kruh — Ljubljana toliko priljubila, da se čutijo tu domače. Ljubljana jim je postala druga domačija, vender se pa spominjajo svojega pravega doma vedno z največjim veseljem. Ljubezen do doma, ljubi otroci, je tako velika, da nekateri dobri ljudje, ki morajo bivati na tujem, komaj ča¬ kajo, da izvedo kako novico iz domačega kraja in vedno hrepene, da bi se kar prej mogoče zopet vrnili domu. To ljubezen do doma ime¬ nujemo domoljubje. Ako se človeku slabo godi na tujem, se s solznimi očmi spominja tistih srečnih dnij, ki jih je preživel doma. Se celo potem, ko mu umrjd oče in mati, gre vsak dober človek rad pogledat v domači kraj. Kdor se mora nenadoma ločiti od svojih starišev, bratov, sester, sorodnikov, prijateljev itd., postane na tujem zelo otožen, ali še celo bolan ter neprenehoma hrepeni po domu. Tej otožnosti, ali prav za prav tej bolezni pravimo domotožnost. Tudi vam se bode tako go¬ dilo. Tudi vi, ljubi otroci, boste domotožni postali, kedar se boste morali ločiti od svojih starišev, iz naše bele Ljubljane. Tudi vi boste ljubili Ljubljano do pozne starosti. Kdor pa nikjer ne more najti stalnega bivališča ter ves nesrečen po svetu sem in tja tava, je brez doma — je brezdomoven. Pesmi oziroma deklamacije: II. Ber. 132. „ Domače ognjišče". — 133. „ Domačija". (Ljubo doma, kdor ga pozna itd.) — „ Ločitev": Oj hišica očetova, Bog živi te! Zdaj se ločiti morava, Bog živi te! A tega nihče ne pove, Al’ te kedaj bom videl še: Bog živi te! itd. (Glej P. Stegnar: Šopek mičnih napevov za šolo in dom!) And. Praprotnik: „Moj dom“. (V dolinci prijetni itd.) II. Ber. 142. „ Popotnik". (Še več primernih pesem najdeš v Nedvedovem „Slavčku".) Taka vplivanja na otroška srca so najboljša podstava za gojitev patrijotizma. Iz ljubezni na domači kraj, ki smo jo tem po¬ tem vcepili v otroška srca, vzraste polagoma sveta lju¬ bezen do ožje in širje domovine, do cesarja in cesarske rodovine. V tej ljubezni tiči plemenita domoljubna in 2 * 12 rodoljubna požrtvovalnost in patrijoticni ponos. Za- visna je le od učitelja, da jo razume vzbuditi. III. Pot v šolo. Šolska soba. Pot, po kateri hodite iz domače hiše do šole, se imenuje pot v šolo. V šolo grede se morate vljudno in spodobno obnašati. Ko pri¬ dete do šole, greste potem v določeno sobo, kjer se učite raznih na¬ ukov. Ta soba se imenuje šolska soba. Poglejte si natančno našo šolsko sobo! Sicer je večja, kakor pa soba v kateri bivate doma, a vender je tej precej podobna. Po¬ glejte tudi šolska soba ima štiri stene, strop in pod. V jedni steni so okna, v nasprotni pa vrata. Pred vami je sprednja stena in za va¬ mi pa zadnja. Ge so okna v desni steni, so potem vrata v levi; če se pa nazaj obrnemo, so pa okna v levi steni, vrata pa v desni. Na ta način postane tudi lahko sprednja stena zadnja in narobe. Ce pa tako stene zamenjujemo, nam ne bode lahko določiti natančno, kje stoji ta ali ona reč; zato je bolje, da imenujemo stene po straneh neba: vz¬ hodna, zahodna, severna in južna stena. (Razprava šolske sobe v smislu domoznanskega pouka je posebne važnosti, ker s tako razpravo uvedemo učenca v bistvo načrtov in zemljevidov. Učitelj si prizadevaj, da to nalogo, kar najbolj mogoče temeljito rešiš. Pred vsem morajo biti prve razprave domoznanstva nazorne v pravem pomenu besede.) Pesem: „Veseli učenec". — (Glej slavček I. st.) Ali pa: „Solarček mlad" itd. Splošno zavedanje: Kako se imenuje soba, v kateri smo sedaj ? V katerem nadstropji je naša šolska soba? Pokažite z rokami glavne strani neba! Katera soba je vzhodno od naše sobe? Kaj je nad nami? Pod nami? Poka¬ žite južno vzhodno stran! itd. Kakor vidim, znate se v sobi naši že dobro zavedati, ali bi mi pa znali povedati, koliko je naša šolska soba visoka, dolga in široka? (Da, pa bi jo morali poprej zmeriti.) S čim pa merimo navadno? (Z metrom, decimetrom, cen¬ timetrom in milimetrom.) Ceste, reke, železnice itd. merimo pa z kilometrom in m iria- m etrom. Našo učilnico zmerimo lahko z metrom in njegovimi deli. Po¬ skusimo torej! Pod naše učilnice je čveterovoglat. Posamezni učenci pokažejo meje te čveterokotne ploskve. Po dve črti sta jednako dolgi in imata 13 vzporedno smer. črte, ki nam določujejo širjavo, so krajše, kakor one, ki nam določujejo dolžino. Tak čveterokotnik imenujemo pravokotnik. Zmerimo dolžino in širjavo! Kako dolga je torej naša šolska soba? (9 to). In široka? (7 m). Sedaj bomo pa to mero prenesli na šolsko tablo. Najprvo poteg¬ nem ravni črti po sredi table od zgoraj na vzdol in potem pa od leve proti desni, seveda tudi po sredi table. Ta križ pomeni štiri strani neba in sicer je tu na desni vzhod (v), na levi zahod (z), zgoraj sever (s) in spodaj pa jug (j). Sedaj potegnem na vrhu table črto. Ta črta pomeni severno stran naše šolske sobe. Kako dolga je že naša šolska soba? (9 to). Pojdi k tabli in odmeri 9 w na tej črti! Učenec takoj sprevidi, da prave dolžine ne more prenesti na tablo. Vidiš, to si prav lahko pomagamo. Namesto metra vzamemo za mero na tabli deci¬ meter in namesto decimetrov prave mere moramo pa centimentre na tablo prenesti. Koliko decimetrov bode torej severna stena dolga na tabli? (9 dm). Koliko pa južna? (Tudi 9 din). Koliko pa vzhodna in zahodna? (Pa po 7 dm). Kaj pa, ko bi bila severna stena 9 »i 5 dm dolga, koliko bi potem na tabli odmerili ? (9 dm 5 cm) itd. Na ta način dobimo preris poda naše šolske sobe. Ta podoba je seveda manjša, kakor je pa v istini. Vsak meter prave dolžine pomeni (predstavlja) na podobi 1 dm itd. Vsled tega je preris manjši, kakor je pa v istini velik pod naše učilnice. Mi smo narisali pod naše učil¬ nice v zmanjšanem ali skrčenem merilu. Na ta način lahko na tablo ali tudi na popir pod ali tla (širjavo in dolžino) vsake sobe, hiše, trga (prostora) ceste ali tudi še celo celega kraja (vasi, trga, mesta) narišemo. Tako podobo imenujemo načrt, [-"odobo večjih delov ze¬ meljske površine n. pr. jedne ali več dežel, pa imenujemo zemljevid. Že načrt moramo dostikrat v manjši meri narisati, toliko manjši mora biti potem tudi zemljevid okraja, dežele, države, delov sveta ali pa še celo cele zemlje! Torej kolikor večji je obseg zemljine, katere naj zemljevid predstavlja in kolikor manjši je prostor, na katerem se predstavlja, tembolj moramo merilo skrčiti. Kolikorkrat je predmet zmanjšan, je na načrtu ali zemljevidu tudi zapisano. Ge je n. pr. na načrtu zapisano: Merilo je 1:100 ( 1 /xoo), se pravi to, da je 1 cm dol¬ žine ali 1 cm širjave na načrtu oziroma zemljevidu jednak 100 cm (= 1 m) v istini. Koliko tacih-le podob bi moral pa imeti, da bi pokril ves pod? Vidite v ta namen imam tu ta-le kos popirja, ki je prav tako velik, kakor podoba na tabli. Koliko je torej dolg ta popir? (9 dni). Koliko dolg je pa pod? (9 to). Koliko dm je to? Koliko tacih listov položim lahko ob dolžini naše učilnice? (10 listov) Koliko pa ob širjavi? (Tudi 10 listov.) Na ta način dobimo 10 vrst po 10 pol, to je skupaj 100 pol, Sedaj bi bil pod ves pokrit. 14 Naša podoba je torej lOOkrat manjša, kakor pod, vsaka črta je pa lOkrat manjša. Na podu stoje štiri navpični zidovi. Teh ne moremo na načrtu narediti, ampak jih zaznamujemo lahko samo s črtami, zato potegnimo meje poda bolj debelo. Te debele črte pomenijo zid. Ta-le zid je obr¬ njen proti v, smer mu je pa proti severu ali jugu. V katerem zidu so vrata? (N. pr. v tistem, ki stoji proti j. Zmeri širjavo vrat! (x m j din). Kako široka morajo biti vrata torej na na¬ črtu? (x dm y cm). Koliko so vrata od bližnjega vogla oddaljena? (x dm). Kako dolga mora biti ta oddaljenost na našem načrtu ? (x cm). V katerem zidu so okna? (V tem-le, ki stoji proti severu.) Koliko oken je vseh? Zmeri širjavo oken! Koliko je 1. okno od tega-le vogla od¬ daljeno? Koliko je jedno okno od druzega oddaljeno? (To se potem vse prenese v skrčenem merilu na dotične črte na načrtu.) Na ta način se zmeri tudi oder, tabla, miza, omara peč in klopi ter preneso v zmanjšanem merilu na načrt. Sedaj imamo popolen načrt naše učilnice gotov in vsakdo, kdor ga vidi, se lahko zaveda na njem. Kje je tvoj prostor na tem načrtu? Kdo sedi tu? Kaj stoji tam? Vstopi se k oni-le podobi, ki visi na južni steni in pokaži mi potem na načrtu, kje si stal! Korakaj od vrat k tretjemu oknu in pokaži mi potem to pot s prstom na načrtu! Napravi to-le pot, ki jo bodem sedaj-le naredil s prstom na načrtu, po šolski sobi? Postavi se tja, kjer bodem s prstom na načrtu pokazal! Zaznamuj s piko na tabli tvoj sedež! Učitelj se vstopi na določen prostor v učilnici in učenec pa zaznamuje s piko ta prostor na načrtu. Naredi to le pot po učilnici, ki jo bodem s kredo na načrtu zaznamoval! Tudi zavedanje na po¬ velje, bodisi v šolski sobi ali pa s prstom na načrtu je prav dobra vaja te vrste n. pr. Vstopi se k vratom! Idi proti zahodu! Stoj! Idi sedaj po istej poti nazaj! Proti kateri strani neba ? Stoj! Idi proti severu! Pojdi nazaj! Proti kateri strani neba? Stoj! Idi proti severovzhodu! itd. (Glej pod. 1.!) 134. h.: »Šola" v II. B. Pesem: Mirni, tihi, posluš¬ ljivi v šoli biti moramo itd. (glej dalje: „Sopek mičnih napevov" !) Podoba 1. J. I J. 15 IV. Šolsko poslopje. Ta-le pravokotnik je naša šolska soba. Razsodite, če ima pravo ložo! Zakaj? Ali je načrt večji ali manjši, kakor prejšnji? (Manjši). Vsak m je jednak jednemu cm. Kateri zid naše šolske sobe je ob jed- nem tudi zvunanji zid šolskega poslopja? Kateri ne? (Popolen odgo¬ vor: Tisti, ki stoji proti severu itd. Kateri zid je ob jednern sprednji zid poslopja? Kateri je ob jednem stranski zid? Poslopje je x m dolgo; koliko centimetrov dolga bode morala ta-le črta biti ? Kateri zid stoji na ulico (cesto)? Ker je širjava poslopja x m, koliko cm bode morala ta-le črta dolga biti? Katere sobe leže proti vzhodu? Katere proti jugu? Proti kateri strani neba je mostovž? itd. (Glej pod. 2!) Podoba 2. S. Naša šolska soba 3 a razred s t o v ž V. Šolsko obližje. Sredi table narisaj učitelj načrt šolskega poslopja. Priporoča se 1 m prave oddaljenosti s 5 mm zaznamovati. Kolikor m znaša istinita dolžina, tolikokrat 5 mm morajo znašati oddaljenosti na načrtu. Ako znaša n. pr. dolžina šolskega poslopja 20 m, mora znašati potem dol¬ žina na načrtu 100 mm = 1 : Ako stoji luna med solncem in zemljo, je tista stran, ki je obrnjena proti solncu, razsvetljena, ona pa, ki je obrnjena proti zemlji, je temna. Mi torej lune ne vidimo in tej meni pravimo mlaj. (Glej II. B. 119. Lunini izpremini!) Kedar pride luna ravno med solnce in zemljo, t-. j. v isto višino, ter hfna svojo senco na zemljo vrže, nastane solnčni mrk (mrak). Kedar pa pride zemlja tako med luno in solnce, da njena senca luno pokrije, nastane lunin mrk. Solnčni mrk nastane ob mlaji, lunin mrk 8 * 60 pa ob polni luni. Vender se pa to vselej ne zgodi, ker je lunina draga proti zemeljski dragi nagnjena. Ako nastane n. pr. polna luna (ščip), tedaj stoji ona 5° pod zemeljsko drago, tedaj vidimo z zemlje solnce, ne nastane torej solnčni mrk; prav iz tega vzroka ne nastane lunin mrk, če stoji luna ob polni luni 5° nad zemeljsko drago, zato ker tedaj solnce popolnoma razsvetljuje luno. Popolni solnčni in lunin mrk na¬ stane le tedaj, ako se ob času mlaja in ščipa premer zemeljske drage vjema s premerom lunine drage ter stoje vsled tega solnce, luna in zemlja v isti črti. Vzgled razmerja velikosti in oddaljenosti med soln¬ ce m, zemljo in luno: Kroglica, ki meri v premeru 2 mm (glavica bucike) predstavljaj luno, kroglica, koje premer meri 8 mm (grah), bodi zemlja, in krogla, ki ima v premeru 89'5 cm, pa predstavljaj solnce. Sedaj postavimo luno in zemljo 23'7 cm vsaksebi, zemljo in solnce pa 94 - 082 m. Na ta način si lahko predstavljamo velikost in oddaljenost solnca, lune in zemlje. Poskusi in ponavljanje. 1. Navidezno gibanje solnca in meseca ali lune. Učilo: Okrogla plošča, katera ima vsaj pol metra v premeru in stoji na 81 cm (mizna višina) visokem stojalu. Pet obročev, od katerih sta dva („polutnik“ in »poldnevnik") jednakega premera kakor okrogla plošča. Dva obroča (oba „povratnika") imata nekaj manjši premer, pe¬ tega obroča (tečajnika,,) premer pa je približno za polovico manjši od premera okrogle plošče. Vzemimo še palico, katera ima dolgost pol- dnevnikovega polumera in nam predstavlja polovico nebesne osi. Pri pouku se ima to učilo le polagoma sestavljati. Popolnoma se¬ stavljeno učilo pa imenujemo „priprosti obzornik". Okrogla plošča naj predočuje zemljo, ploščin rob naš obzor in središče obzorovo Ljubljano (šolski kraj). Skozi središče potegnjena ravna črta je poldnevnica, katera ima na koncih severno in južno točko. Pravokotno s poldnevnico potegnimo skozi središče drugo ravno črto, ki ima vzhodno in zahodno točko. Položimo skozi severno in južno točko in nadglavišče jednega velikih obročev, kateri nam znači „pol- dnevnik". Poznati moramo še „tečajno višino" (to je kot, katerega čini ob¬ zor z ravno črto potegnjeno od našega stališča do nebesnega tečaja). Tečajna višina je j e d n a k a zemljepisni širini dotičnega kraja. Za Ljubljano je torej tečajna višina 46°. Položimo sedaj palico od obzorovega središča k poldnevniku tako, da se dotika poldnevnika 46” nad obzorom. Potem denimo drugi veliki obroč (»polutnik") skozi vzhodno in zahodno točko tako, da stoji navpično na palici. 61 21. sušca vzhaja solnce (katero predočujerao z lučjo ali s kako kroglico) v vzhodni točki, vzpenja se dopoldne vedno više ter dospe ravno opoldne na svojem dnevnem potovanji ob polutniku do pol¬ dnevnika, kjer pada senca kake navpične palice natanko proti severu. Potem kroži solnce vedno niže do zahodne točke, kjer zahaja. Po noči pa kroži solnce pod našim obzorom ter dospe drugega jutra zopet nad obzor, a ne več v vzhodni točki, temveč v točki, katera je od vzhodne točke oddaljena malo proti severu. Obroča polovica je nad obzorom, polovica pa pod obzorom; dan in noč sta jednako dolga. Mi imamo pomladansko jednakonočje. Solnce vzhaja od dne do dne bolj severno od vzhodne točke. Postavimo sedaj manjši obroč („severni povratnik") vsporedno k „po¬ lutniku" tako, da preseče manjši obroč „poldnevnik “ v točki, katera leži 23 1 /a° nad »polutnikom". Ob severnem povratniku kroži solnce 21. rožnika. Tu se takoj uvidi, da sta dve tretjini manjšega obroča nad obzorom in jedna tretjina pod obzorom Lahko se o tem prepri¬ čamo, ako zmerimo z nitjo dotični del obroča. Dnevni lok je dvakrat tolik kakor nočni lok. Solnce nam sije 16 ur, noč traja 8 ur. Tega dne je poletni soinčni obrat. Solnce se vrača sedaj proti »polutniku", kamor dospe 23. kimovca. Tu vzhaja zopet v vzhodni točki in zahaja v zahodni točki. Dnevni in nočni lok sta jednaka, torej dan in noč jednako dolga. Mi imamo jesensko jednakonočje. Po jesenskem jednakonočji vzhaja solnce vedno bolj proti jugu. Položimo drugi manjši obroč („južni povratnik") vzporedno k polutniku tako, da se dotika poldnevnika ob točki, katera je 23'/a 0 pod polutnikom. Lahko vidimo in se tudi uverimo z nitjo, da sta dve tretjini Južnega povratnika" pod našim obzorom in jedna tretjina nad obzorom. Nočni lok je dvakrat večji od dnevnega loka. Ob južnem povratniku kroži solnce 21. grudna ter se potem zopet vrača proti polutniku. Dan traja 8 ur, noč pa 16 ur. Tega dne je zimski soinčni obrat. S temi pripomočki tudi brez težave pokažemo gibanje solnca za druge kraje na zemlji. Zapomniti si moramo, da je tečajna višina povsod jednaka zemljepisni širini ter da stoji polutnik navpično na nebesni osi in tako za različne kraje postavljati obroče. Ce preostaje toliko časa in so tudi učenci že bolj razumni, pokaže se lahko solnčna razsvetljava za tečaja, tečajnika in kraje ob polutniku. Vsekako pa se naj pazi, da učenci dobro ruzumejo navidezno gibanje, ker se šele potem dobro razume istinito gibanje. Učenci so sedaj razvideli, da solnce dan za dnevom vzhaja in zahaja v drugi točki in da mora poleg dnevnega teka še imeti drugo gibanje, katero se vrši v teku jednega leta. Navidezno letno gi¬ banje solnca se lahko pokaže z oblo, nitjo in prej navedenimi pri- 62 pomočki. Učenci naj raz vidijo, da se pomika solnce v teku jednega leta na nebu v spiralni črti ali kakor vijak. To se tudi da pokazati z nitjo na oblu. Na priprostem obzorniku se tudi da pokazati n a v i d e z n i d n e v n i tek lune. Daljše opazovanje lune nam priča sledeče: Ako je ščip prvega pomladanskega dne, vzhaja luna zvečer ob 6. uri v vzhodni točki, kroži potem ob polutniku ter zahaja ob 6. uri zjutraj v zahodni točki. Po dnevi kroži nadalje luna pod našim obzorom ter zvečer zopet vzhaja 50 minut pozne je v točki, ki leži malo bolj proti jugu. Sploh posnema luna v jednem meseci letno gibanje solnca. O drugih luninih pojavih pa pozneje. Na „priprostem obzorniku" še lahko razjasnujemo marsikaj, (ako n. pr. obzor, poldnevnike in vzporednike. Razlaganje obzora se olajša, ako postavimo možiceljna v središče. Koncem početnega pouka naj se zopet ponavljajo razmotrivanja o času. Učenci že poznajo vsakdanje svoje opravilo v različnih dnevnih urah. deden dan se vrsti za drugim, teden za tednom, mesec za me¬ secem in leto za letom. Tako je bilo v preteklosti in bode tudi v pri¬ hodnje. Pravi uzrok ponavljanju teh pojavov pa je gibanje zemlje. 2. Dan in noč. Učilo: Zemeljsko oblo z navpično osjo. Na zemeljskem oblu se zaznamenuje šolski kraj ali kako večje blizu ležeče mesto s kredo ali pa na ta način, da se zapiči v oblo mali žrebljiček z dobro vidno glavico. Ako pri oknu sije solnce v sobo, po¬ stavimo zemeljsko oblo blizu okna tako, da je šolski kraj ravno še v senci. Sedaj zasučimo polagoma zemeljsko oblo od zahoda proti vzhodu. Kakor hitro je po solnci razsvetljen žrebljiček, vzhaja temu solnce. Pri nadaljnjem sukanji imamo poldne, kadar je žrebljiček najbliže solncu. Solnce nam zahaja, ko stopi žrebljiček zopet v senco; o polnoči pa je žrebljiček najbolj oddaljen od solnca. Vedno je razsvetljena jedna polovica zemeljskega obla, in ker se suče zemeljsko oblo krog svoje osi, predočuje se na ta način, kako se menjavata dan in noč Hočemo li to razlagati z lučjo, treba postaviti luč tako pred zemeljsko oblo, da stoji v jednaki višini z oblovim sre¬ diščem. Pojav ostane tisti, ako se suče solnce krog zemlje ali pa zemlja krog svoje osi. 3. Letni časi. Učilo: Zemeljsko oblo z nagnjeno osjo in sveča ali svetilnica. Postavimo mizo tako, da učenci dobro vidijo na njo ter narišimo na mizi zemeljsko drago kot krog (zemeljska draga je sicer pakrog ali elipsa, ki se pa ne loči mnogo od kroga). Delimo krog v štiri jed- nake dele, katere zaznamenujemo s prvim dnem letnih časov. V kro- G3 govo središče postavimo svečo ali svetilnico, ki nam predočuje solnce. Luč mora biti v jednaki višini s središčem zemeljskega obla, in ze¬ meljskega obla os nagnjena proti zemeljski dragi v kotu 66 V 2 0 . Postavimo sedaj zemeljsko oblo v znamenje 21. sušca tako, da gre meja med razsvetljeno in temno poloblo ravno skozi oba tečaja. Razsvetljena sta oba tečaja in polovica vsakega vsporednika. Dan in noč sta torej na vsi zemlji jednaka in tedaj je pomladansko jednakonočje. V znamenji 21. rožnika se postavi zemeljsko oblo tako, da je severna polobla nagnjena proti sveči ali svetilnici. Lahko je pokazati, da je na severni polobli pri vzporednikih več nego polovica razsvetljena. Cim severneje so vsporedniki, tem večji del njih kroga je razsvetljen. V naših krajih so vzporedniki razsvetljeni do dveh tretjin svojega kroga. Mi imamo poletje. Dne 23. kimovca stoji zemeljska obla zopet tako, da gre meja razsvetljene polovice skozi oba tečaja. V jesenskem jednakonočji sta zopet razsvetljena oba tečaja in polovica vsakega vsporednika. Postavimo še zemeljsko oblo v znamenje 21. grudna tako, da je južna polobla bliže sveči ali svetilnici, severna polobla pa od nje bolj oddaljena. Severni tečaj in vsi vsporedniki od severnega tečaja do severnega tečajnika so v temi, drugi vzporedniki na severni polobli so pa z večjim delom svojega kroga v temi. V naših krajih stoje vzpo¬ redniki do dveh tretjin svojega kroga v temi. Pri nas se začenja zima, na južni polobli pa poletje. Posamezni letni časi se tudi dajo razlagati pri oknu v solnčnem svitu, kar bode ugajalo, ako hočemo predočevati samo jeden letni čas. Tu bode umestno opozarjati na dnevne razmere različnih vzporednikov. Da pa dobijo učenci pravi pojem o vseh letnih časih in o zemeljski dragi, treba še potem razlagati letne čase po prej navedenem načinu. Dnevno in letno gibanje zemlje je nekako slično „vrtalki“. Spu¬ stimo li vrtalko na mizo ali na tla, tedaj se ne bode samo sukala krog sebe, ampak se tudi pomikala. Tudi kolesa pri vozu se ne sučejo samo krog osi', ampak se tudi premičejo. 4. Lunine premembe. Učilo: Zemeljsko oblo. S tem je v zvezi manjša lunina krogla, katera je tako pritrjena na držalu od žice, da se da sukati. — Kakor nam predočuje zemeljsko oblo našo zemljo, tako nadome- stuje manjša krogla luno. Opozarjati treba učence, da kaže luna naši zemlji vedno jedno in tisto polovico. Vzemimo n. pr. dva učenca, ka¬ teri jeden stoji, drugi pa hodi jedenkrat krog svojega součenca ter mu kaže vedno jedno in tisto stran. Pri svoji hoji krog součenca se je jeden¬ krat tudi zasukal krog sebe. Tako se tudi luna pri svojem gibanji krog zemlje v jednern (sideričnem) meseci zasuče jedenkrat krog svoje osi'. 64 V lažje razumevanje luninih prememb preoblecimo od solnca ne- obsijano lunino polovico z votlo polkroglo od proževine ali kavčuka ali pa pobarvajmo temno polovico s črno barvo. Svetlobarvana polovica lunine krogle mora vedno biti obrnjena proti solncu ali proti luči, ka¬ tera nam predočuje solnce. • Jeden četrtnik ali 90" oddaljeno stoji lunina krogla na levi od zemeljskega obla ter kaže nam na zemlji polovico od solnca razsvet¬ ljene lunine strani. Tu je prvi krajec in mi vidimo luno od pol¬ dneva do polnoči. Zopet za četrtnik oddaljeno kaže luna vso razsvetljeno polovico temni ali nočni strani zemeljskega obla. Mi imamo ščep, kateri sveti vso noč. Lunino kroglo je treba tako postaviti, da ji ne zakriva ze¬ meljsko oblo solnca ali luči. Stoji li lunina krogla prvemu krajcu nasproti ravno na desni ze¬ meljskega obla, tedaj kaže zopet samo polovico svoje razsvetljene strani, toda v drugi obliki nego pri prvem krajci. To je z a d n j i krajec, kateri sveti od polnoči do poldneva. Posebno je treba opozarjati učence, kedaj nam sveti luna v po¬ sameznih premembah in kako obliko ima za nas v posameznih slučajih. 5. Mrknenje solnca in lune. Učilo: Zemeljsko oblo z lunino kroglo. Lahko se razvidi, da mrkne solnce samo v mlaji, luna pa more mrkniti samo v ščipu. Ker pa preseče lunin pot zemeljsko drago v naklonskem kotu, kateri meri 5° 8', ne mrkne pri vsakem mlaji solnce, a tudi luna ne pri vsakem Ščipu. Mrknenje solnca ali lune je samo mogoče, ako stoje solnce, luna in zemlja v jedili in tisti ravnini ali vsaj približno. To se pa dogaja le redkokedaj. Brez težav se torej da razlagati mrknenje solnca in lune. Lahko bodo tudi učenci uvideli, zakaj se mrknenje solnca vidi samo na raz- inernem majhnem delu naše zemlje. Mrknenje lune se pa vidi hkratu in v jednakem obsegu na vsi polobli, katera je obrnjena proti luni. 6. Razlika v času med posameznimi kraji. Učilo: Zemeljsko oblo in zemljevid cesarstva. Solnce vzhaja vsakemu od nas za jedno stopinjo bolj zahodno ležečemu kraju za štiri minute pozneje, a za jedno stopinjo bolj vzhodno od nas ležečemu kraju za štiri minute prej nego nam. Treba je torej le prešteti, za koliko stopinj je kak kraj zahodno ali vzhodno od nas, da poznamo čas dotičnega kraja. N. pr. ako imamo v Ljubljani poldne, manjka v mestu Feldkirch na Predarlskem približno še 20 minut (4 X 5) do poldneva, ker leži to mesto malone 5° zahodno od Ljubljane. V Cernovicah pa imajo tedaj že 48 minut (4X12) čez poldne, ker so Cernovice skoraj 12° vzhodno od Ljubljane. 65 7. Dnevni in letni časi pri našihvštričnikih, protidomcih in protinožcih. Učilo: Zemeljsko oblo z nagnjeno osjo. Oblo se postavi pri solnčnem svitu k oknu. Ko so učenci dobro razumeli letne čase v naših krajih, opozarjali jih bodemo tudi na dnevne in letne čase vštričnikov, protidomcev in protinožcev. Učencem se bode čudno zdelo, kako morejo na nasprotni strani naše zemlje stanovati ljudje, ne da bi padli z zemlje. Tudi to se lahko razjasnuje. Pomočimo pero v vodo. Potegnimo li pero iz vode, pade tedaj kaplja s peresa. Spustimo pa kapljo n. pr. na zemeljsko oblo, tedaj se bodemo uverili, da se kaplja obdrži na večjih predmetih, z manjših pa pade na tla. Mala telesa se prijemajo velikih ali velika telesa potegnjejo na se mala telesa. Tudi prah se drži zemeljskega obla in človek v primeri k velikosti naše zemlje tudi ni več nego prašno zrnce. Ker so naši vštričniki, protidomci in protinožci vsi na morji, mi¬ slimo si kot take ljudi na kaki ladiji. Ljubljanski vštričniki so v Ve¬ likem morji zahodno od severoameriškega mesta Portland; protidomci so v Atlantiškem morji jugozahodno od Capetown (Capstadt); proti¬ nožci pa jugozahodno od Nove Zelandije. Vse te točke se zazname- nujejo s kredo ali z žrebljičkom ter se potem lahko predočujejo dnevni in letni časi teh krajev in se primerjajo z istodobnimi dnevnimi in letnimi časi naših krajev. 4. Zvezde. Razven solnca, zemlje in lune je še neštevilno družili nebesnih teles ali zvezd. Taka nebesna telesa, ki se vidno ne premikajo, imenujemo ne- premičnice ali stalnice (Fixsterne). Ta nebesna telesa imajo svojo lastno svetlobo, kakor solnce — ki je tudi nepremičnica — pravijo jim tudi solnca, ker z lastno svetlobo svetijo. Taka nebesna telesa, ki dobivajo svetlobo od kake nepremičnice (solnca) ter se same okoli sebe in okoli nepremičnic (solnca) sučejo, imenujemo premičnice ali planete. Te zopet ločimo: a) v glavne premičnice, ki se naravnost okoli nepremičnic pomikajo in b ) v sopremičnice, ki se sučejo najprej okoli glavnih pre- mičnic in s temi vred okoli nepremičnic; ker glavne planete spremljajo, jim pravimo tudi spremnice (trabanti) — meseci. 9 66 Naša zemlja je glavna premicnica. Luna je sopremičnica; luna dobiva svetlobo od solnca kakor zemlja, ter se suče najprej okoli glavne premicnice (zemlje) in s to skupno okoli solnca. Zelo čudovite zvezde so kometi ali repatice, ki se le v daljših dobah pokažejo in kažejo lepo bliščeče jedro in posebno večji ali manjši svitli rep. Repatic, pravih pohajalek v našem osolnčji je silo veliko; zve- zdoznanci pravijo, da več, kot rib v vodi. Gotovo je tudi premicnic in sprenmic brez števila. Nepremičnic pa vidimo na nebu z golimi očmi okoli 5000. (Naše solnce je nepremičnica, naša zemlja glavna premicnica, naš mesec ali luna pa spremnica.) Da se med brezštevilnimi nepremičnicami vsaj najnavadnejše in znatnejše ložje na nebu poiščejo, ločimo jih v več skupin. Vsaka sku¬ pina primerno vsaksebi stoječih nepremičnic se zove sozvezdje. Med vsemi sozvezdji so ta-le najbolj znana: 1. oven, 2. junec, 3. dvojčki, 4. rak, 5. lev, 6. devica, 7. tehtnica, 8. škorpijon, 9. strelec, 10. divji kozel (kozorog), 11. vodnar in 12. ribe. Tem dvanajsterim sozvezdjera skupaj pravimo živalski krog ali zodiak, ker se nam zdi, da solnce ravno skozi ta krog hodi, ki ga ona na nebu zaznamujejo. Znana sta tudi veliki in mali voz. Že imena kažejo, da so ta sozvezdja po podobnosti s pozemeljskiini rečmi tako imenovali mornarji, lovci, popotniki itd. Veliki voz (burovž) je posebno lep; kolesa so mu 4 svitle zvezde, ojč pa tri. Blizu srede ojesa mu stoji konjiček, zvezda pete vrste, na kateri se bistre oči skušajo. Od zadnjih koles na ravnost proti severu petkrat tako daleč, kot sta te kolesi vsaksebi, se blišči znamenita zvezda druge vrste — severnica ali tečajna zvezda (tečajnica, p o 1 a r n i c a). Lepi sozvezdji sta tudi lab ud in lira; v zadnjem je zvezda prve vrste po slavnem Slovenci Vega imenovana. Tudi rimska cesta, beli pas na nebu, se ostremu daljnogledu razprši v brezštevilno množico nepremičnic. Naloge. Kakšno nebesno telo je luna? Ali plava luna vedno pojed- nem in istem prostoru ? Proti kateri strani neba se suče ? (Od zahoda proti vzhodu.) Kolikero sukanje ima luna? Kaj so lunini izpremini (mene)?) Kedaj imamo mlaj? Prvi krajec? Ščip ali polno luno? Zadnji krajec? Koliko časa potrebuje luna okoli zemlje? Kedaj imamo solnčni in kedaj lunin mrk? Ali pri vsaki polni luni luna mrkne in pri vsakem mlaji pa solnce? Zakaj ne? Kaj so nepremičnine? Premičnice? Glavne premič- nice? Soprtmičnice? Kaj so kcn.eti? itd. (Glej 11. Ber. 117. Zvezde! - KAZALO Stran Predgovor . 5 Uvod . 6 I. Obzor. Strani neba. Solnce vir svitlobe in toplote.8 II. Hiša očetova. Domačija. Bivališče. Rojstveni kraj.10 III. Pot v šolo. Šolska soba.12 IV. Šolsko poslopje.15 V. Šo lsk o o b liž j e.15 VI. B i vališ če.,16 VII. Zgodovina bivališča.19 VIII. Ponavljanje in dopolnitev tvarine o bivališču.19 1. Naselbina, selo, (vas, mesto).19 2. Zasobna in javna poslopja, ceste, ulice, trgi itd.21 3. Oblastva .. 22 IX. Zemljepisni temeljni pojmi.23 1. Suha zemlja.23 2. Zemlja (prst).26 3. Voda. 27 4. Občila (Sredstva za kupčijo).30 5. Pridelki zemlje.,.31 6. Zemljevid domačega kraja.32 7. Prebivalci našega bivališča.33 8. Zračni pojavi . 34 X. Okraj.36 XI. Prebivalci okraja S čim se pečajo? Uprava.38 XII. Dežela. •... 40 1. Prestop iz okraja v pokrajino ali kronovino.40 2. Meje, podoba in risanje domovine.41 3. Gore in vode .... 41 4. Podnebje.42 XIII. Prosveta domovine .43 1. Splošno.43 2. Prirodnine in človek.43 3. Prirodni in umetni proizvodi.45 4. Prebivalci naši glede števila, narodnosti, vere. Cerkev in šola.46 5. Vzgojevalne težnje.47 6. Opazke k topografičnemu delu zemljepisnega pouka.48 7. Uprava. Deželni zbor.49 8. Zgodovina dežele.50 Dodatek.51 Najvažnejši temeljni pojmi iz zvedoznanskega zemljepisa .53 1. Zemlja.53 2. Solnce.56 3. Mesec (luna).59 4. Zvezde. .... 65 cobiss e