Celje • skladišče Per III 266/2014 5000032259,12 S* & &rsz\ Leto XVI številka 12 cena 1,46 EUR z vsebine 19. december 2014 Anketa: "Le pri miru nas je potrebno pustiti, da lahko delamo!"..............10 Vsak je kapitan svoje ladje življenja........................................25 771580 096004 YAMAHA ^ProMotor Drežinjavas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151 www.promotor.si AKCIJA Vnesite zaupanje, strpnost in srčnost v vse, česar se boste lotevali. Naj ljubezen in sočutje zapolnita vale življenje! ,.N» Kolektiv Zavoda za kulturo, Sport in turizem Žalec * ...tudWletulO^ JOMESA-POHIŠTVO - Tovarniška 8, Prebold • 03-7000-910 gorenje kuhinje alples Razstavni salon v Žalcu Hausenbichlerjeva 9 Tel: 03 710 1982 www.steklarstvo-leskosek.si STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK ŽE 50 LET Izdelujemo in vgrajujemo: - kuhinjska stekla (barvana, s fototapeto) - tuš kabine, vrata in stene po meri - steklena notranja vrata (krilna, drsna) - predelava starih lesenih oken in vgradnja izolacijskih stekel - steklene ograje, namizna stekla, ogledala VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2015! Božiček in ostali razlogi za praznovanje Nasmejmo se življenju Med najslabše slovenske navade sodi jamranje, je ugotovil simpatični Indijec, ki živi v Sloveniji, v naši dolini. Njegovo izjemno pozitivno in zanimivo življenjsko pot in filozofijo smo predstavili v zadnji letošnji številki našega časopisa. Prav ima. Pri nas je lažje čepeti na kupu in jamrati kot aktivno pristopiti k reševanju ... Ne vsem, še vedno je veliko tistih drugih, samo manj so vpadljivi in glasni, saj zaradi akcije nimajo časa za to. Če kdaj, potem je december čas za pozitivno razmišljanje, spodbudne besede, za prijetna druženja in veselje, za optimističen pogled v prihodnost. Razlogov za to imamo še vedno več kot za jamranje. V vsakem primeru nam pozitivizem tudi bolj koristi, saj spodbudi boljše vzdušje, pomaga lažje in bolje delati ter pridelati boljše rezultate, uresničevati cilje... Le potruditi se je treba. Začnemo lahko ž$ s tem, da svojih bremen in frustracij ne prelagamo na druge, saj smo najprej sami gospodar svojega življenja. Namesto jamranja in tega, da se smilimo sami sebi in zavidamo boljšim, raje stopimo v akcijo in naredimo kaj, da bo bolje. In malo bolj poenostavimo stvari, manj si zapletajmo življenje, če ostanem pri razmišljanju gospoda z začetka zapisa, ki je povedal, da pri nas res preveč kompliciramo: "Imamo preveč strokovnjakov, ki raje komplicirajo življenje, kot da bi poiskali rešitev in bi vsak imel kaj od tega. Raje vidijo, da nihče ničesar ne dobi." Če nadaljujem, privoščimo dobro tudi drugim, izogibajmo se »foušiji« in privoščljivosti, veselimo se ne le svojih uspehov, ampak tudi tujih. Bodimo družinski ljudje, prijatelji, kolegi, sosedje, krajani, vaščani, meščani, del različnih skupnosti, kot se šika, prispevajmo svoj konstruktivni del, bodimo povezani, radi se imejmo. Ne pozabimo, da nič ni samo po sebi umevno. Ne prepirajmo se med sabo zaradi nekoga zgoraj, ki lažje upravlja in manipulira z nami, če smo "spodaj" sprti. Bodimo vedno in povsod ekipa, žalske rokometašice pravijo "najboljša ekipa" v dolini. In še nekaj, ne štejejo samo rezultati, štejejo tudi kakovostni odnosi in vizija. Zmage, ki se jih lahko veselimo, niso le prva mesta in medalje. Predvsem pa se veliko smejmo. To, da je smeh pol zdravja, ni nastalo kar tako. Kaj pravi uradna razlaga pomena smeha? Smeh uravnava krvni tlak, krepi telesne mišice, izboljšuje prekrvavitev, zavira bolečino, ker poveča število endorfinov, krepi imunski sistem, ker poveča število protiteles, blaži bolezni dihal, še posebej astmo, zaradi povečanega pretoka krvi deluje kot masaža notranjih organov, odpravlja stres, ker se zmanjša količina hormona epinefrina in kortizola. Smeh izboljša spanec, je aerobna vaja, daje obrazu sijaj in ga pomladi. Smeh pomaga še v tako težki situaciji, humor sprosti napetost in omogoča sproščeno delo. Razlogov za dobro voljo je samo v našem časopisu zapisanih kar precej in če se ozrete okoli, jih boste videli, kolikor hočete, tega si morate le želeti. V prazničnih dneh, ko čarobnost ustvarjajo v okraske in luči odete ulice, kraji in domovi, bo še lažje najti vsaj droben razlog za veselje in smeh. Ko se smejimo, se z nami smeji ves svet, je nekoč dejal pameten človek. Smeh je nalezljiv in želim si, da bi kmalu poročali o takšni epidemiji. V dobi nezadovoljstva z lastnim izgledom pa je pomembno tudi, da je nasmeh brezplačno sredstvo za izboljšanje videza. Recept za prihodnje leto se torej glasi: čim večkrat na dan velika doza smeha, zdravje pride z njim, lepota tudi, brezplačno, pozitiven človek pa čudežno vpliva tudi na okolico in tako se kolo zavrti do uspeha, izpolnjenih pričakovanj in doseženih ciljev. Smeha vam želim in vsega, kar prinese za praznike in v letu, ki prihaja. Lucija Kolar Božiček je letos nekoliko pohitel in začel obiskovati otroke v naši dolini že sredi decembra. V torek, 16. decembra, jih je obiskal v treh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Za veselo razpoloženje pa ne skrbi samo Božiček, saj se po dolini v prazničnih dneh vrstijo prireditve, praznično odeta dolina pa nas vabi z lučmi in popravlja vtis napornega leta 2014. Otroci so se Božička že razveselili v občinskih knjižnicah na Vranskem , v Taboru in Preboldu (na fotografiji desno). V prihodnjih dneh bo Božiček nadaljeval s prijetnimi srečanji z otroki, danes na Šlandrovem trgu v Žalcu in še kje. Jutri, v soboto, 20. decembra, bo obiskal knjižnico v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu, nato pa se bo odpravil tudi v naše domove. Za prijetno praznično vzdušje vabijo te dni na prireditve po dolini, kar razkriva tudi zadnja letošnja številka časopisa. A prazniki so tudi nekaj, kar ustvarimo sami, s tem, da se veselimo uspehov, četudi drobnih, s tem, da si vzamemo čas za druženje in pogovor, s tem, da razmišljamo pozitivno in si narišemo nasmeh na ustnice, namesto da se prepustimo jadikovanju. D. N., L. K. Takole so praznično razpoloženi šempetrski odbojkarji, ki so se nepričakovano uvrstili v finale pokalnega tekmovanja, z njimi se veselijo tudi kolegice odbojkarice; razloge za praznovanje imajo tudi mnogi športniki v dolini (več na str. 20 in 21) matjciz Jstvaqamo pozdrave Naj bodo v prihajajočem letu vaša vrata odprta za nove priložnosti in številne ____poslovne uspehe. SP* www.matjaz.si 03 / 71 20 600 Srečno 2015! Naročnik oglasa: Jomesa, d. o. o. Izvajanje del otežuje podtalnica Vrtec v Petrovčah energetsko sanirali V preteklem mesecu so začeli s sanacijo del ob potoku Artišnica v Krajevni skupnosti Griže. To je eden izmed vodotokov, ki ob poplavah grozijo in povzročijo veliko škode. Kot pravijo na krajevni skupnosti, se je končno nekaj premaknilo, a to še zdaleč ni vse, saj bi bilo potrebno za poplavno varnost tega območja narediti še veliko več. Dela zdaj izvajajo na območju Migojnic pred mostom in v smeri proti Limberku, nekaj malega so postorili tudi na območju Za-bukovice. Prebivalci spodnjih Griž pa pričakujejo tudi sanacijo potoka Zibika, ki je prav tako zelo nujna. Sredstva za izvedbo del, ki jih izvaja Nivo Celje, sta zagotovili Agencija RS za okolje (od mostu navzdol) in Občina Žalec (pred mostom). D. N. Sanacija vodotoka Artišnica Srečanje po letu premora Pozdrav predsednice KO RK Petrovče-Levec Ksenije Volpe Medved V dvorani Hmeljarskega doma Petrovče so se zadnji novembrski četrtek srečali krajani, stari 70 in več let. Tradicionalno srečanje je letos znova pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče, potem ko je lani odpadlo, saj je petrovška krajevna organizacija prenehala z delovanjem. Ko so rešili kadrovske težave, so se znova lotili dela in zdaj uspešno deluje po ustaljenih tirnicah Območne organizacije RK Žalec, ki je z novim vodstvom pomagala razrešiti kadrovske težave tako v Petrovčah kot Levcu. Združeni organizaciji tako nadaljujeta s svojim humanitarnim poslanstvom v obeh krajevnih skupnostih. V Levcu so srečanje starejših pripravili že v okviru praznovanja krajevnega praznika, v Petrovčah pa ostajajo zvesti terminu v prazničnem decembru. Predsednica novega krajevnega odbora RK Petrovče-Le-vec Ksenija Volpe Medved je skupaj s prostovoljkami resno poprijela za delo, katerega rezultat je bilo tudi tokratno srečanje starejših. Pri pripravi veselega dogodka jim je pomagala KS Petrovče, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci prve triade OŠ Petrovče in Folklorna skupina Kobula KD Petrovče. Zbrane so nagovorili predsednica KO RK Petrovče, predsednik KS Petrovče Marjan Volpe, predsednica OO RK Žalec Pavla Artnik in v imenu Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar. Vsi so izrazili zadovoljstvo, da v kraju znova uspešno deluje krajevna organizacija Rdečega križa, saj je njeno delo zelo pomembno in potrebno, še zlasti v teh kriznih časih, ko je vse več tistih, ki potrebujejo pomoč. D. Naraglav v Šempetru. Projekt Drešinja vas II. faza in Šempeter III. ter IV. faza skupaj predvideva 2400 metrov novozgrajene kanalizacije in 1800 metrov obnovljenega vodovoda. Investicija, ki naj bi bila končana konec junija prihodnje leto, zagotavlja 128 novih hišnih kanalizacijskih priključkov, povečanje števila uporabnikov kanalizacijskega sistema za 358 prebivalcev ter izboljšanje oskrbe s pitno vodo za 266 občank in občanov. Skupna vrednost investicije je nekaj več kot 820 tisoč evrov brez DDV, skupaj z DDV, ki je strošek občine, pa skoraj mili- jon evrov. Operacijo sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Občina Žalec. K.R., foto: Samo Sadnik V energetsko sanacijo stavb, za katere je Občini Žalec uspelo pridobiti evropska sredstva, so vključene tri enote vrtcev žalske občine, in sicer Levec, Petrovče in Šempeter. 25. novembra je bila priložnostna slovesnost ob zaključku energetske sanacije v petrovški enoti, ki jo obiskuje 106 otrok. S sredstvi v višini 186.310 evrov so izvedli novo toplotnoizolacijsko fasado, zamenjali stavbno pohištvo (okna in vrata), izolirali podstrešje, vgradili radi-atorske termostatske ventile, namestili strojno instalacijo za prezračevanje kuhinje. Z deli energetske sanacije vrtca v Šempetru bodo začeli po novem letu. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Janko Kos in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri teh dejavnostih, tako stro- Podjetje Hidroplanum, d. o. o., ki ga je Občina Žalec na javnem razpisu izbrala za izvajalca projekta gradnje sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda Šempeter III. in IV. faza ter Drešinja vas II. faza (pogodbo o gradnji so podpisali 13. oktobra 2014), je 10. novembra začelo z deli na območju Drešinje vasi oziroma na vzhodu zaselka Petrovče. Glede na terminski načrt z deli nekoliko zamujajo zaradi nepričakovanih težav s podtalnico, ki jo morajo iz gradbenih jam sproti izčrpavati s pomočjo črpalk. Decembra bodo z gradnjo kanalizacije začeli tudi Med sanacijo Artišnice v zadnjih novembrskih dneh OBVESTILO Obveščamo vas, da imate prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter upravičenci do znižane neprofitne najemnine v skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) možnost vložiti vlogo za oprostitev ali znižanje NUSZ za leto 2015, in sicer do 31. 1. 2015. Vlogo z ustreznimi dokazili (fotokopija odločbe CSD ...) oddate na Občini Žalec v glavni pisarni (soba št. 19/1.), v sobi št. 49/11. ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si. Več informacij na tel. št. 03/713 63 99. P mai krajani Krajevne skupnosti Šempeter! Naj bodo vasi božični in novoletni prazniki srečni in zdravi, koraki v prihajajočem letu pa zreli} modri in pogumni ...,: Člani Sveta KS Šempeter in vsa društva v KS Šempeter Med nastopom najmlajših kovnim in drugim delavcem, strokovnim občinskim službam, izvajalcu Lesnini Inženiring, nadzorniku, podjetju Unipro-jekt. Ravnateljica Natalija Starič Žikič pa je v nagovoru povedala, da so dela izvajali med poslovanjem vrtca, zato so bile potrebne prilagoditve tako na strani izvajalcev kot uporabnikov, in se zahvalila staršem za strpnost in razumevanje. Otroci so z zanimanjem spremljali vse faze del, jih spoznavali, komentirali in likovno izrazili. Bogastvo tokratnega učnega okolja so predstavili na razstavi v avli vrtca in z bogatim kulturnim programom. S simboličnim spustom balonov v zrak je prenovlje vrte odprl Gaj ob pomoči župana in ravnatelja. T. Tavčar OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2014 Ob kulturnem prazniku v letu 2015 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado - Savinova plaketa - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 12. januarja 2015, na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom »NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA«. Silvestrska predstava s kozarčkom penine Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34 in zkst-zalec.kupikarto.si Naročnik: )Z Žalske lekarne, Prešernova 6, Žalec 20 let savinjskih vinogradnikov Podmornica v prvo nadstropje Savinjski vinogradniki so v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče prejšnji petek praznovali svoj jubilej, 20 let delovanja. Zbrane sta najprej pozdravila predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in vinska kraljica Suzana Čakš, v nadaljevanju pa so si ogledali video predstavitev o dosedanjem delu in dejavnostih, ki so temeljile predvsem na pospeševanju kakovosti pridelovanja vin, kletarjenju in dvigu kulture pitja. Prav na vseh področjih so bili uspešni, saj so vina prerasla iz namiznih v vrhunska, nagrajena tako doma kot drugod. Izvedli so številne prireditve, na katerih so predstavili svoja vina in udeležence tudi izobraževali. Društvo je na začetku štelo 47 članov, zdaj pa jih je 100. Prvi predsednik društva je bil Ivan Poteko, kije vinogradnikom predsedoval osem let, nato eno leto Stane Jurjevec, zadnjih enajst let pa društvo vodi Silvo Marič. Ob tej priložnosti so aktivnim v društvu podelili priznanja za dolgoletno prizadevno delo. Priznanje so prejeli Bogomir Rotovnik, Rudi Trobiš, Ivan Poteko, Rudi Janežič, Vinko Mežnar, Rudi Divjak in Jože Delakorda. Spomnili so se tudi vseh, ki so veliko prispevali k Srečanje starejših že 33 let v občini in drugod, Kmetijski zadrugi Petrovče za pomoč in podporo ter najem dvorane, za sodelovanje na Jožefovem sejmu in za korektno sodelovanje, Občini Polzeli za sodelovanje in sodelovanje z ZKTŠ Polzela pri prireditvah ob odprtju Gradu Komenda in pri izboru županovega vina. Nagovorila sta jih župan Občine Žalec Janko Kos, ki je savinjskim vinogradnikom podaril monografijo Rudija Španzla, članici Romani Marič pa za prizadevno delo izročil darilo, ter podžupan Občine Polzele Igor Pungartnik, ki je društvu podaril sliko. V kulturnem programu, ki je ga povezovala Saša Pukl, so nastopili Vitezi polk in valčkov ter Andraški godci. T. T. Uradno sta nove prostore Podmornice odprla Sašo in župan Janko Kos. ti, je bilo najprej presenečenje veliko. A vse je za nekaj dobro, je povedala direktorica Helena Bezjak Burjak, saj so uspeli najti lepše prostore, ki so jih dobili v uporabo brezplačno, in sicer v objektu Varstveno--delovnega centra SAŠA v Žalcu za občinsko stavbo. In kaj otroci in mladostniki počnejo v Podmornici? »V tem preventivnem programu izvajamo socialno pedagoško pomoč otrokom in mladostnikom, ki v svojem razvoju potrebujejo dodatno spodbudo, podporo, ponujamo različne dejavnosti, pridobivanje novih izkušenj, seveda tudi učno pomoč, ki pa ni osnova našega programa. Najpomembnejše je pridobivanje življenjskih izkušenj, s katerimi potem lažje vstopajo v življenje. Seveda pa je zelo pomembno naše sodelovanje z njihovimi družinami, ki se po dosedanjih izkušnjah zelo dobro odzivajo na naše predloge vključevanja otrok v program in imamo dobre rezultate.« Strokovni vodja programa Podmornica je Špela Jovan, izvajajo pa ga s pomočjo štirih javnih delavcev. Dnevno center obiskuje deset do petnajst otrok, ki jih predlagajo šole ali center za socialno delo. Pred leti je program sofinanciralo tudi pristojno ministrstvo, trenutno pa edina sredstva zagotavlja Občina Žalec. K. R. «A DRUŠTVO savinjskih 20 VINOGRADNIKOV dB» Uspešni v svojem poslanstvu že 20 let njihovemu uspešnemu delu, pa niso včlanjeni v društvu, in jim prav tako podelili priznanja, in sicer Božki Žolnir za strokovno pomoč pri ustanovitvi društva, Lojzetu Posedelu za izjemen prispevek pri obnovi obrambnega stolpa in pri pripravi razstave vinogradništva ter posaditvi Nikolaje, za podporo pri organizaciji odprtja Keudra, martinovanj in kronanja savinjske vinske kraljice in tudi za stalno podporo društvu v času njegovega županovanja, Viktorju Arhu, patru žalske cerkve, za dobre sosedske odnose in korektno sodelovanje, Občini Žalec za pristno sodelovanje in podporo, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec za podporo in uspešno sodelovanje na številnih prireditvah V Žalcu že dobrih dvajset let deluje dnevni center za otroke in mladostnike kot dopolnilni oziroma preventivni program Centra za socialno delo Žalec. Ker je dnevni center vse od začetka deloval v kletnih prostorih, so ga poimenovali Podmornica. Decembra pa je Podmornica dobila nove prostore v objektu VDC Saša - žalske enote Maksi. Nove prostore so v začetku tega meseca uradno predali namenu na priložnostni slovesnosti, ki so jo z nastopom popestrili otroci, z enim od njih je župan Janko Kos prerezal trak in uradno odprl novo Podmornico. Razloge za selitev je predstavila direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak in se zahvalila mnogim, ki so pomagali pri selitvi in delovanju dnevnega centra. Novi prostori so nekoliko manjši od starih, se pa nahajajo v prvem nadstropju, so sodobnejši in svetlejši. Center za socialno delo oziroma država ni bila lastnica kletnih prostorov, kjer je vsa leta delovala Podmornica, in ko so lastniki - gradbeno podjetje - povedali, da morajo prostore izprazni- V Šempetru znova prijetno in veselo Najstarejši udeleženec Franc Štorman s predsednico Pavlo Artnik S srečanja starejših v Vrbju KO Rdečega križa Šempeter je v sodelovanju s krajevno skupnostjo tudi letos pripravila srečanje, namenjeno krajanom, starih 70 in več let. Na letošnjem srečanju v Šempetru se je zbralo okrog 140 starejših, starih nad 70 let, in kar nekaj gostov ter nastopajočih. Zbrane je najprej nagovorila predsednica Območne organizacije RK Žalec Pavla Artnik, ki je vsem zaželela dobrodošlico in prijetno druženje, in se v nadaljevanju zahvalila vsem, ki so pomagali organizirati srečanje, in sicer KS £empeter, DU Šempeter in izvajalcem kulturnega programa, v katerem so nastopili učenci OŠ Šempeter pod vodstvom mentorice Leje Napotnik, pevski zbor učiteljic šempetrske šole in pevski zbor Društva upokojencev Šempeter. Za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbel glasbenik Gašper Jelen. Srečanja so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi tudi podžupan Občine Ža- lec Ivan Jelen, predsednica KS Šempeter Zdenka Jan, predsednica DU Šempeter Mira Vidrih in sekretar Območne organizacije RK Žalec Matjaž Črešnovar. Kot je povedala Artnikova, živi v KS Šempeter 458 krajanov, starih nad 70 let, med njimi tudi sedem občanov, starih 90 in več let. Naj-starejši udeleženec letošnjega srečanja pa je bil 93-letni Franc Štorman. D. Naraglav V Vrbju so se srečali krajani, stari nad 65 let. To prijetno druženje v organizaciji tamkajšnje krajevne skupnosti pripravljajo od leta 1981, ko je Vrbje postalo samostojna krajevna skupnost. Leta 1980 so se namreč prebivalci tega kraja skoraj 100-od-stotno odločili za odcepitev od takratne KS Žalec in leto pozneje že praznovali svoj krajevni praznik, v okviru katerega so pripravili prvo srečanje starejših krajanov. Letošnje srečanje prejšnji mesec je bilo že 33 po vrsti. Udeležence je v imenu Sveta KS Vrbje pozdravil podpredsednik sveta Jože Meh in med drugim spregovoril tudi o pomenu V soboto, 22. novembra so prebvivalci Partizanske ulice v Žalcu po več letih končno dočakali njeno prenovo. Ulica ima dva kraka. Južni krak so obnavljali v lanskem vključevanja starejše generacije v družabno življenje in medgeneracijsko sodelovanje. Nato so se nasmejali ob skeču, ki ga je napisala Tilka Breznik in ga skupaj z Ivico Legvat tudi upri- letu, severnega pa so končali to jesen. Kanalizacija v tem delu Žalca je bila ena najstarejših, in sicer še iz leta 1959. S sanacijo je Občina Žalec pričela v lanskem letu. Temeljito so prenovili 284 zorila. Za glasbeno razpoloženje so poskrbeli Alfonz Lesjak, Leon Perdan in Marjan Šrot, nekaj misli o starejši generaciji, o poslanstvu dedkov in babic pa je pripravila Lea M. D. N. m kanalizacijskega sistema in 750 m hišnih priključkov. Na prenovljen kanalizacijski sistem so priključili 34 hiš, od tega kar 15 novih uporabnikov. Znesek celotne prenove je znašal 237 tisoč evrov. Ob odprtju so trak skupaj prerezali stanovalca Partizanske ulice Janez Meglič in Janez Kroflič, žalski župan Janko Kos, predsednik MS Žalec Roman Virant in direktor javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Ob koncu so nazdravili z vodo, ki je pritekla po novih vodovodnih ceveh. Tudi tu bo veljala omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro. T.T. Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Lepe božične in novoletne praznike vam želi kolektiv Žalskih lekarn OBČINA ŽALEC Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike. Naj vam novo leto prinese uspehov zvrhano vrečo ter moči in volje za premagovanje vsakodnevnih izzivov. Zdravo, srečno, prijazno in uspešno leto 2015! Janko Kos, . župan Občine Žalec s sodelavci Prenovili Partizansko ulico Župan z novorojenčki Odbori, rebalans in podžupan Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta v avli Osnovne šole Braslovče sprejela novorojenčke, rojene v obdobju od 1. maja do 31. oktobra, in njihove starše. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 36 novorojenčkov s starši. Župan jim je v svojem nagovoru zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj, starši pa so ob rojstvu otroka prejeli denarno pomoč v znesku 126 evrov in potiskano brisačo. Tisti starši, ki se bodo odločili za Hrčkovo var- čevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije. Letu 2013 je bilo v bra-slovški občini rojenih 49 otrok, od letošnjega 1. januarja do 31. oktobra že 52, kar kaže na to, da je letošnje leto zelo plodno. T.T. Župan braslovške občine sprejel novorojenčke in njihove starše Za vse generacije ZKTŠ Polzela, Območno združenje Rdečega križa Žalec, Krajevna organizacija RK Polzela in KUD Dudovo drevo Velenje so v okviru prireditev Ta veseli dan kulture pripravili »Skok v veseli december s Copatkom za trden korak«. Najmlajši so si lahko v eko-muzeju na Gradu Komenda ogledali lutkovno predstavo Izgubljeni copatki v izvedbi Boštjana Odra iz KUD Dudovo drevo Velenje, istočasno so v avli gradu pripravili glasbeni užitek za mlade po srcu Melodije polzelskih tamburašev z gosti iz Šmartnega ob Paki, zvečer pa je bila v dvorani Dom krajanov Andraž na ogled gledališka predstava andraških gledališčnikov Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego. T. T. Štorklje še vedno pridne V sredo, 3. decembra, so se v večnamenski dvorani preboldskega vrtca na povabilo tamkajšnjega župana Vinka Debelaka zbrali najmlajši občani s svojimi starši. Tradicionalnega sprejema so se udeležili tudi Franc Škrabe, vodja vrtca Milica Podgoršek in ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, za prijeten kulturni utrip pa so poskrbeli mladi pevke in pevci iz vrtca. Na srečanje so bili povabljeni starši z novorojenčki, rojenimi od 1. maja do 31. oktobra letos. V tem času se je v občini rodilo 30 novorojenčkov, in sicer 14 deklic in 16 fantkov. Skupaj vseh rojenih otrok v letu 2014 do novembra pa je 45. Do konca leta bo ta številka zagotovo še narasla, s tem pa bodo zabeležili še eno uspešno leto po rodnosti v občini. Če pogledamo v statistiko, se je največ otrok, kar 72, rodilo leta 2011, drugo do zdaj najrodnejše leto je lansko z 68 otroki, najmanj pa leto prej, ko se je rodilo »le« 53 otrok. Sicer pa je nataliteta v občini zelo razveseljiva. V šali nekateri pravijo, da morda tudi zato, ker se na opuščenem dimniku zadružnega doma nahaja gnezdo, v katerem gnezdijo štorklje. Te so zdaj že v toplih krajih, na spomlad pa se bo par znova vrnil. D. Naraglav .... . * »—... «»c { Preboldski novorojenčki s starši OBČINA TABOR BOŽIČNI ČAS, TISOČE LUČI, KI ODSEVAJO V ZASNEŽENI POKRAJINI. VSEPOVSOD MIR. V NAŠIH SRCIH PA PREKIPEVA OD RADOSTI IN SREČE. %. ŽELIMO VAM DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2015 PA OBILO POZITIVNEGA SODELOVANJA IN ŽIVL^NjaasrtlSPEHOV. Župan in občinska uprava Občine Tabor Na 2. redni seji novoizvoljenega Občinskega sveta Občine Tabor, ki je zadnji novembrski ponedeljek potekala v prostorih občine, so obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Največ časa so porabili pri obravnavi in sprejemu rebalansa proračuna Občine Tabor za leto 2014: Tokratna »maratonska« seja pa je trajala skoraj pet ur in pol. Zataknilo se je pri 4. točki. Svetnik Matej Demšar je namreč predlagal, da se točka umakne z dnevnega reda, saj bi morali odbori in posvetovalna telesa občinskega sveta predhodno obravnavati rebalans proračuna. Župan je prebral 95. člen poslovnika in se strinjal z Demšarjevo ugotovitvijo, nato pa pojasnil, zakaj se je odločil kljub temu rebalans uvrstiti na dnevni red. Iz naslova pridobivanja državnih sredstev morajo pri dopolnitvah zahtevka za projekt Loke-Ravne, odsek Loke-Ojstrica dokazovati, da so investicijo načrtovali v proračunu, v katerem pa sredstva za ta projekt niso bila načrtovana. Ko so projekt začeli izvajati, rebalans še ni bil sprejet. V nadaljevanju je ostal dnevni red nespremenjen, po več kot enourni razpravi pa tudi potrjen. Sledila so imenovanja posameznih odborov. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bodo sestavljali predsednik Ali Khodary in člani Majda Šinkovec, Jernej Gregl, Miha Miklavc in Stanislav Petrič. V odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so bili imenovani predsednik Ludvik Miklavc in člani Matej Demšar, Jernej Gregl, Peter Jezernik in Milan Širše. Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bodo sestavljali predsednik Matej Demšar, Majda Šinkovec, Mihael Centrih, Blaž Birk in Jože Cestnik. Imenovali so tudi statutarno pravno komisijo in nadzorni odbor. Statutarno pravno komisijo bo vodil predsednik Mihael Centrih, člani pa so Matej Demšar; Ludvik Miklavc, Tjaša Pungartnik in Matjaž Lah. Nadzorni odbor sestavljajo Anton Geržina, Andrej Natek in Jurij Strouhal, predsednika pa bodo izbrali izmed sebe. Izvolili so tudi predstavnika sveta celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. To nalogo so svetniki zaupali univ dipl. inž. gozdarstva Mateju Demšarju, strokovnjaku s področja gozdarstva. Pri obravnavi izvajanja zimske službe in določitve cene za to delo je Simon Jan podal obrazložitev, da je posredoval pogodbe za opravljanje zimske službe vsem, ki so jo opravljali do zdaj. Nekateri so podpisane pogodbe že vrnili, nekateri so jih zavrnili z obrazložitvijo, da je plačilo za opravljeno delo prenizko. Preverili so pri drugih občinah in ugotovili, da njihove cene odstopajo, da ima večina občin za 3 evre neto višje cene. Za toliko so potem svetniki zvišali cene in zdaj znaša ura pluženja ali čiščenja zametov, plazov in vejevja 33 evrov (prej 30), posipanje pa 30 evrov (prej 27). V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s finančnim položajem v občini, ki izkazuje veliko finančno breme, in z nakupom ter zamenjavo zemljišč Stropnik za ureditev novega avtobusnega postajališča. Sicer pa bo to tematiko podrobneje obravnaval odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Svetniki so se seznanili tudi s stroški medijev in predlogom odpovedi pogodb z VTV in Utripom Savinjske doline, saj imajo do obeh še neporavnane obveznosti. Po razpravi so sklenili, da je potrebno v postopku sprejemanja proračuna ugotoviti dejanske možnosti vzdrževanja pogodb z mediji. Predlagali so tudi uvedbo nove spletne strani, ki bi jo urejala občinska uprava. V tej smeri bo potrebno izdelati finančno konstrukcijo in nemoten prehod na nov portal. Svetniki so se seznanili še s stanjem dopustov in viški delovnih ur delavcev občinske uprave, ki so nastali v preteklem letu zaradi uvajanja pošte in TlC-a, pa tudi z dostopom do predpisov, pogodb in ustanovitvenih aktov organizacij, katerih ustanoviteljica je Občina Tabor. Župan Anton Grobler je ob Podžupan Ludvik Miklavc koncu seje imenoval podžupana in ob tem povedal, da je od svetniške skupine SD prejel pobudo, na katero je podal odgovor in občinski svet seznanil z nalogami občine v prihodnjih mesecih. Od podžupana pričakuje ekonomsko in pravno znanje, poznavanje stanja občine na gospodarskem področju, zato se je odločil, da s 1. decembrom 2014 za podžupana imenuje Ludvika Miklavca. Svetnik Matej Demšar je ob koncu še dejal, da pričakuje vizijo župana in podžupana, ki bo zazrta v prihodnost, in predlagal, da se na podlagi tega pripravi načrt delovanja občinskega sveta. Dodal je še, če namerava občinska uprava ravnati tako, kot je ravnala v okviru miklavževanja, in sicer z zniževanjem stroškov pri kulturi, se društva s tem ne bodo strinjala. Alen Kovačič pa je opozoril, da so se v preteklosti vsi krediti vezali na zemljišče v Kurniku v lasti občine. To zemljišče še vedno ni prodano, krediti pa ostajajo. Opozoril je, da se prihodnje take anomalije ne smejo pojavljati. D. Naraglav In trgovina P/lfižr^i Pekama in trgovine Rotar (Šentrupert, Gomilsko. Polzela. BTC Ljubljana). Šentrupert 7, 3303 Gomilsko Tel.: 03/5726 017, Faks: 03/5726 355 Vsem našim strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 201-5. Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnjem letu. Veselo na srečanju starejših Klančina za invalide Na povabilo Društva upokojencev Braslovče in Krajevne organizacije RK Braslovče Gomilsko so se v dvorani Kulturnega doma Braslovče zbrali tamkajšnji krajani, stari 70 in več let. Od 420 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Zbrane so nagovorili župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednica KO RK Braslovče Gomilsko Nika Udrih in predsednik DU Braslovče Tone Repnik. Vsi so jim zaželeli še veliko zdravja, ob bližajočih se praznikih pa srečno v novem letu in jih že povabili na srečanje tudi prihodnje leto, takrat v novo dvorano, je v svojem nagovoru poudaril župan Branimir Strojanšek. Najstarejša udeleženca srečanja, 92-le- tno Slavico Marovt in 98-letne-ga Karla Gluka, so presenetili z darilom, srečanje pa so s svojim nastopom popestrili tudi otroci, ki pod vodstvom Anje Jezernik prepevajo v otroškem pevskem zboru OŠ Braslovče, in Tamburaški zbor Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Program je povezovala Jerneja Kolar. Udeleženci srečanja so obujali lepe in manj lepe spomine na mladost, stresali šale in tudi zapeli. T. Tavčar V preboldskem objektu Kmetijske zadruge Savinjska dolina, v katerem se nahajajo poslovni prostori zadruge, kulturna dvorana, Pošta Prebold in stanovanje, dobiva v teh zimskih dneh nekoliko spremenjeno podobo. Gre za pomembno pridobitev za invalide na vozičkih in težje gibljive osebe. Glavni investitor je lastnik objekta KZ Savinjska dolina, ki sledi zakonu, da je potrebno gibalno oviranim ljudem omogočiti dostop do storitev v objektu. Dela, ki jih izvaja GP Remont Celje, je kot najemnica zahtevala tudi Pošta Slovenija, ki ima v tem objektu že dalj časa svoje prostore. Vsekakor bo ta pridobitev tudi pomemben prispevek k Med zaključnimi deli na klančini uresničevanju cilja Občine Prebold, ki želi postati invalidom čim bolj prijazna občina. Marsikaj so v tej smeri že postorili (dvigalo v ZD Prebold, pločniki...). D. N. Defibrilator v Taboru Do spomladi hidrološka študija Defibrilator je nameščen pri vhodu v občinsko stavbo Ena od investicij novega župana Občine Tabor Antona Groblerja je nakup defibrila-torja. Zanj je osebno prispeval četrtino njegove skupne vrednosti, ki znaša malo manj kot 2000 evrov. Defibrilator je naprava, namenjena oživljanju človeka v primeru zastoja srca. Ker se 80 % srčnih zastojev zgodi na javnih mestih, se je župan odločil napravo namestiti na zunanjo vzhodno stran občinske zgradbe in bo tako dostopna v vsakem trenutku 24 ur na dan. Dejstvo je, da je hitra defibrilacija poleg kontinuirane masaže srca ključnega pomena pri oživljanju. V četrtek, 11. decembra, so v sejni sobi občine pripravili predstavitev in usposabljanje za nudenje prve pomoči v primeru zastoja srca v povezavi z uporabo defibrilatorja. Usposabljanja so se udeležili župan in podžupan občine, predstavniki občinske uprave, občinskih prostovoljnih gasilskih društev, Civilne zaščite, šole in vrtca ter nekaj občanov, predaval pa jim je Zlatko Kvržič, ki ima večletne izkušnje s področja reševalne službe in zdravstva, sicer pa je v Slovenski vojski zadolžen za usposabljanje bolničarjev. »V življenju smo večkrat v položaju, ko moramo ponuditi pomoč človeku v službi, doma, na ulici, v naravi ali na cesti. Ljudje pogosto ne pristopimo zaradi strahu, da ne bi naredili kaj narobe, vendar je treba vedeti, karkoli bomo naredili, bo bolje kot nič. Ne moremo namreč škodovati človeku, ki ne diha, saj je že v najhujšem stanju. Dovolj je, če pokličemo številko 112 in sporočimo, kaj se je zgodilo,« je med drugim povedal Zlatko Kvržič Dan pozneje je župan Anton Grobler defibrilator simbolično namestil v zunanjo omarico na občinski zgradbi in ob tem ponovno izrazil veselje, da ima lokalna skupnost na voljo tako pomemben aparat, vendar upa, da ga nikoli ne bo potrebno uporabiti. D. Naraglav Kmetij s ko-gozdarska zbornica Slovenije je na pobudo svoje komisije za vodne zadrževalnike prvi decembrski ponedeljek sklicala sejo na temo gradnje suhih vodnih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, nanjo pa povabila župane spodnje-savinjskih občin, predstavnike občinskih odborov za vodne zadrževalnike in tudi predstavnike obeh pristojnih ministrstev in projektanta mag. Roka Fazarinca. Seja je bila v Braslovčah. Država je postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki predvideva več suhih in med seboj povezanih zadrževalnikov, začela leta 2003, konec leta 2011 je bila javna predstavitev, na katero so se s pripombami odzvali ne le s strani občin, ampak tudi občani, med njimi kmetje. Decembra 2013 je ministrstvo za prostor in infrastrukturo občine obvestilo, daje postopek sprejemanja DPN začasno zaustavljen zaradi poenotenja koncepta zagotavljanja poplavne varnosti. Medtem je začela delovati civilna iniciativa, katere cilj je skupno reševanje problema poplavne varnosti in zagotavljanje vode za namakanje v sušnem obdobju. Izdelana je bila naloga, ki je predvidela suho-mokre zadrževalnike. Ta sicer zagotavlja dodatno vodo za namakanje, ne rešuje pa v zadostni meri osnovne težave - poplavne varnosti v spodnjem delu doline. Da bi en državni prostorski načrt rešil oba problema, je malo verjetno, vsaj sodeč po slišanem v Braslovčah. Kmetij-ci nasprotujejo temu, da bi več kot 700 ha najboljših kmetijskih površin v dolini namenili za suhe zadrževalnike, ki bi bili občasno poplavljeni. Savinjski kmetje so se v razpravo o DPN vključili šele po javni obravnavi prvega predloga tega načrta z opozorilom na pomanjkljivost okoljskega poročila. V njem je bilo zapisano, da bodo suhi zadrževalniki vplivali na kmetijstvo, da škode ne bodo velike, kmetje pa opozarjajo, da je potrebno te škode oceniti po metodologiji poslovnega načrta za vsako kmetijo, ki bo imela površine znotraj suhega zadrževalnika. Kmetije bodo propadale, če v času suše ne bodo imele vode za namakanje, v deževnem obdobju pa bodo poplavljene, je opozoril Vinko Drča, in to dejstvo je potrebno vključiti v okoljsko poročilo. Pristojno ministrstvo je sicer po javni obravnavi predloga DPN na podlagi podanih pripomb, predlogov in kritik naročilo dodatne strokovne podlage v zvezi z vplivom na kmetijske površine, dodatno je prišla zahteva za zagotavljanje vode za namakanje, zato je bila narejena naloga, v kolikšni meri je mogoče kombinirati ukrepe za rešitev obeh problematik. Zaradi spremenjenih razmer na območju celjske občine, kjer so bili izvedeni določeni protipoplavni ukrepi, in zaradi ponovne preveritve vpliva suhih zadrževalnikov je ministrstvo naročilo še dodatno hidrološko hidravlična študijo za celotno področje Savinje. Ta študija naj bi bila izdelana do sredine prihodnjega leta in bo pokazal, kateri zadrževalniki so res potrebni za učinkovito zagotavljanje poplavne varnosti. Do takrat bo postopek državnega prostorskega načrta miroval, hkrati pa želi ministrstvo do takrat konkretne podatke o možnostih in potrebah za namakanje. Prisotni so ministrstvo opozorili, da je posebno nalogo o namakanju v Spodnji Savinjski dolini že izdelal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, ki je verjetno najprimernejši za nadaljevanje tega dela. Glede zagotavljanja poplavne varnosti za vse zadovoljivih rešitev ni, kajti voda si bo vzela prostor, ko ga bo potrebovala, pa če bodo to nadzorovani suhi zadrževalniki ali preboji nasipov in pozidana območja. Prepričanje, da lahko suhi zadrževalnik v Zgornji Savinjski dolini prepreči poplave v Spodnji Savinjski dolini, je zgrešeno, je opozoril strokovnjak za vode Rok Fazarinc. Porečje Savinje je veliko 1800 kvadratnih kilometrov in visokovodni val Savinje ima čez sto milijonov kubičnih metrov vode. Ob Savinji so bila od Pariželj navzdol stara poplavna območja po drugi svetovni vojni pozidana, od Šempetra navzdol so to zdaj kmetijske površine. Savinja se je od leta 1990 ponekod poglobila od enega do dveh metrov, v strugi je več vode in bolj je hudourniška. Če bo prebila nasip, se bo ob Savinji vzpostavil poplavni tok, velik kot Bolska ali celo večji. Ob tem se bodo ekstremne razmere v prihodnje povečevale, vedno več bo poplav in suš. 'Kako torej naprej? Osnova za nadaljnje odločanje bo hidrološko hidravlična študija, ob tem naj bi bile znane tudi potrebe in izdelane variante zagotavljanja vode za namakanje, nato pa bo ministrstvo izdelalo in predvidoma jeseni prihodnje leto predstavilo dopolnjen predlog državnega prostorskega načrta. Že v začetku prihodnjega leta pa naj bi se s problematiko zagotavljanja poplavne varnosti in vodnih virov za namakanje seznanila oba pristojna ministra, s katerima naj bi se sestali tudi spodnjesavinjski župani. K. R. I VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zalec. kupikarto.si ■In ■ ■ I. "..-L ■ žJlMKi I I III I n Ml.n. OBČINA BRASLOVČE So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Naj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2015 in čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki občinskega sveta OBČINA PREBOLD Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi, naj praznični decepiber odžene vse skrbi! Vse, kar je dobro, naj za vedno ostane, naj v miru in zdravju vsak človek zaživi! Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2015 in čestitamo ob dnevu Samostojnosti in enotnosti. Zupan in občinska uprava Občine Prebold Na zofi tokrat s Kajuhom Stiske rojevajo tudi nasilje Decembrski Večer na zofi so posvetili pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu. Razstavo, ki bo na ogled do 19. decembra, je pripravila in predstavila Stanka Ledinek iz Knjižnice Velenje, z izborom Kajuhovih pesmi pa sta zbrane skozi večer popeljala Marko Repnik in Jolanda Železnik. Pesnikovo kratko življenje in ljubezen do kulture zelo dobro predstavlja in ponazarja razstava, pripravljena ob 70-letnici njegove smrti. Karel Destovnik je s staršema in z mlajšim bratom živel v nezavidljivih razmerah. Komaj so se prebijali iz dneva v dan. Njihova edina resnično svetla točka je bila kultura. Ker so se veliko ukvarjali z njo, se jim je kljub pomanjkanju življenje zdelo lepo. Karli, kot so ga klicali domači, znanci in prijatelji, je že zelo zgodaj začel pesniti. Kljub kratkemu življenju je pustil opazno sled v slovenski poeziji. Njegove najlepše pesmi so ljubezenske - nekatere namenjene njegovi prvi ljubezni Mariji Medved, nekatere njegovi soborki in veliki ljubezni, ki je žarela v nemogočih vojnih razmerah, Silvi Ponikvar. Koža se naježi ob pesmih, ki jih je iz ujetništva pisal svoji materi, ki jo je imel neizmerno rad. Globoke in pretresljive so tiste iz ujetništva, nekaj posebnega pa so uporniške in domoljubne pesmi. Avtorica razstave Stanka Ledinek in recitatorja Kajuhovih pesmi Jolanda Železnik in Marko Repnik Težko si je danes predstavljati, kako mladenič pri šestnajstih na vlaku, na poti v šolo in z nje recitira pesmi svojim sošolcem in prijateljem. Tako je pot iz Šoštanja do Celja ali v obratno smer vedno hitro minila. Vsi so ga poslušali, mu ploskali in ga spodbujali, naj še kaj prebere. Mojster besede in pripovedovanja je navdušil vse, ki so mu prisluhnili. Njegov idol je bil Cankar. Na celjski gimnaziji, kamor je hodil, dokler ga niso odpustili, ker je bil preveč revolucionaren, je bil soorganizator velike proslave ob dvajseti obletnici Cankarjeve smrt. Karel Destovnik je največ svojih pesmi podpisal s psevdonimi. Bil je Drago Jeran, Peter Kalin, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Blaž Burjeve-stnik, Kajuhov Tonč, njegovo partizansko ime pa je bilo Kajuh. Nekaj njegovih pesmi je tudi uglasbenih. Še veliko, preden se je zgodila, je čutil dih vojne. 6. aprila 1941, ko je bila napadena Jugoslavija, je že šel iskat somišljenike. Pot ga je vodila iz Šoštanja, preko Andraža, Sv. Pavla ( Prebolda) in Marije Reke do Mrzlice. Razočaran se je vrnil v Šoštanj. Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB, avgusta 1943 pa je odšel v partizane. Bil je vodja kulturniške skupine v XIV. diviziji. Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem. Star komaj 22 let je tako sklenil svojo kratko, a bogato pesniško ustvarjanje. Leta 1953 so Kajuha razglasili za narodnega heroja. D. Naraglav Letos 707 krvodajalcev Območno združenje RK Žalec je v sodelovanju s Krajevnimi organizacijami Rdečega križa letos pripravilo šest krvodajalskih akcij za transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje in štiri za ljubljanski transfuzijski center, skupaj torej deset. Vseh akcij se je skupaj udeležilo 707 krvodajalcev, kar je po mnenju sekretarja žalskega območnega združenja RKS Matjaža Češnovarja, zadovoljiva številka, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da zaradi sodobnega načina operacij ne potrebujejo več toliko krvi. Po posameznih krajevnih organizacijah pa se je dveh letošnjih udeležilo 157 krvo- Z akcije v Šempetru dajalcev na Vranskem, 200 na Polzeli, 136 v Žalcu, 121 v Šempetru in 93 v Preboldu. Prva akcija v letu 2015 bo 15. januarja, kri pa boste lahko od 7. do 10. ure darovali v Zdravstvenem domu Vransko. Naslednja bo 19. januarja od 8. do 13. ure v veroučni učilnici polzelske župnije. T. Tavčar Leto 2014 na področju sociale v Sloveniji ni bilo veliko prijaznejše od prejšnjega. Čeprav so popravki zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vrnili družinam nekatere pravice, pa so stiske vse večje in centri za socialno delo še vedno zasuti s papirji. Eden od sprejetih ukrepov, ki naj bi olajšal pot do pravic iz javnih sredstev, je bila uvedba enotne vloge za več pravic. Pa so enotne vloge kaj zmanjšale delo na centrih? Direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak: »V CSD Žalec ugotavljamo, da je enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pripomogla k zmanjšanju števila prejetih vlog, če primerjamo zadnja tri leta našega dela v skladu s spremenjeno zakonodajo. Kljub temu pa še vedno izdajamo več odločb, vezanih na eno enotno vlogo. Ker se je zakonodaja na tem področju v letu 2014 spremenila, imamo s 1. septembrom letos povečano število uveljavljanja sprememb pri vlagateljih. Menim, da bomo imeli tudi v letu 2015 posledično vseeno več vlog, s katerimi bodo vlagatelji javljali na CSD spremembe, vezane na določene pravice.« In še: »V zadnjih letih ugotavljamo, da je na našem področju dela vedno zahtevnejša obravnava uporabnikov na področju preprečevanja nasilja v družini, rejništva, skrbništva, izvajanja stikov pod nadzorom in izvajanja družbeno koristnega dela.« Je res vedno več družinskega nasilja? »Gospodarska situacija zagotovo vpliva na dinamiko življenja družin. Družine so že daljše obdobje v finančni stiski, kar se prenaša tudi na socialno področje. Pri obravnavi nasilja med drugim ugotavljamo, da je pogosto tudi to razlog, da se sproži kakršna koli oblika nasilja med družinskimi člani.« Kaj bi morali spremeniti v letu 2015, da bi bilo manj stisk? »Težko izpostavim, kaj bi morali spremeniti v letu 2015, da bi se stiske pri ljudeh zmanjšale. Pri našem delu si želimo predvsem izvajati strokovno delo na terenu z javnimi delavci kot obliko laične pomoči družinam, ki smo jo izvajali v preteklih dveh letih. S tem smo dosegali izjemno dobre rezultate sodelovanja z družinami in na ta način preprečili marsikatero družinsko stisko. Želimo si, da bi naši uporabniki prepoznali, da jim želimo pomagati, če našo pomoč potrebujejo, da pa morajo ob tem veliko narediti tudi sami. Želimo si, da bi se omejevanje zaposlovanja sprostilo, da bi se lahko kadrovsko okrepili in tako zagotavljali še večjo dostopnost uporabnikom za naše storitve in izvajanje drugih nalog,« je ob koncu leta 2014 povedala direktorica CSD Žalec Helena Bezjak Burjak. K. R. Trupla živali potrebno odstraniti Eden naših bralcev je na sprehodu ob avtocesti, na relaciji Podlog - Zgornje Grušo-vlje, naletel na truplo poginule svinje, ki ga je očitno nekdo odvrgel v obcestni jarek. Kadaver je bil v jarku verjetno že več dni. Kot je v elektronskem sporočilu zapisal občan, je o najdbi obvestil policijo, ki se je hitro odzvala in poskrbela, da je pristojna služba opravila svoje delo. »Zgrožen sem, da so ljudje tako malomarni, da živali ne pokopljejo ali obvestijo pristojne službe, saj truplo brezplačno odpeljejo. Tako odlaganje v jarek lahko povzroči številne okužbe ali bolezni, če je žival bolna,« je še zapisal občan. Pomočnik komandirja PP Žalec Boštjan Žula je povedal, da policisti obravnavajo kar veliko takšnih primerov. Pred dnevi so bili obveščeni o najdbi poginule svinje na relaciji proti Sveti Jederti, vendar je bila to domača svinja, ki je verjetno poginila, zato ji je nekdo odstranili iz ušesa identifikacijsko številko in jo odvrgel ob cesto. Policija prei- Odvržena poginula svinja skuje zadevo in išče storilca. -Glede morebitne najdbe poginule divjadi pa Boštjan Žula svetuje, da je najbolje, da najditelj o tem obvesti policijo. Če je žival ustreljena, gre za sum .... krivolova, sicer pa policisti pokličejo 112 in higienika, ki odstrani kadaver, ali pa pristojno lovsko družino, ki bo prav tako poskrbela za ustrezne postopke in prijave. K. R. MARTINISELIČ s.p. novo • Inox LHmnUc.1 03R 034 009 ! : # : * -Pri nakupu kamina SVEA Flame je dostava inprOdjuütevnaobstojeüdimmkgratis wwwgradnjä-dinmiktLsi Trigon, s. p., Matjaž Lesjak Ulica Savinjske čete 3, Žalec »DRUGE ZGODBE« - »Bestseller«, zadnji izvodi! NOVO! Roman »BABJI MLIN« - »Vrhunsko branje, napeta zgodba«! Naročila: 041 736 252 matjaz.lesjak@amis.net Vsem kupcem in poslovnim partnerjem IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA , ten bo& j* , proizvodnja in montaža II\QVQ l&t0 ^ MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Dobrodelni koncert za Milenine otroke Svetniki po dolini o proračunih Prejšnji petek se je preboldska športna dvorana spremenila v kraj dobrote, srčnosti in sočustvovanja do očeta Jurija in njegovih štirih otrok, Alenke, Ivana, Jakoba in Simona, ki so sredi poletja za vedno izgubili ljubečo ženo in mamo Mileno. Pri 34 letih ji je nenadoma obstalo srce, pomagati pa ji niso mogli niti v reški bolnici. S tem so se razblinile vse njihove skupne sanje, porušila se je njihova sreča. Jurij se zaveda, da mora življenje teči naprej, tako kot sta z Mileno tudi načrtovala, ko sta zaživela skupno življenje in ustvarila toplo družinsko gnezdo za svoje štiri otroke. Na različne načine jim zdaj pomagajo ljudje. Za pomoč so se odločili tudi pokojničini sodelavci z OŠ Prebold, ki so v petek, 12. decembra, organizirali dobrodelni koncert z naslovom Za Milenine otroke. Koncert so vodile učiteljice, ki so ob svojih nastopih z izbranimi besedami obujale spomin nanjo. Uvodni pozdrav je občinstvu namenil ravnatelj Oton Račečič in ob tem poudaril pomen tega dobrodelnega koncerta. V programu so nastopili Pihalni orkester Prebold, vokalna skupin M.J. A. V., duet Hana Podbregar& Zarja Sagadin, harmonikar Tilen Selič, mlajšj otroški pevski zbor z zborovodkinjo Vanjo Krajnc, ansambla Kapla in Ne vem še, Oktet KD Svoboda Prebold, plesalca Savin in Zala Kotnik, pevka Jerneja Lobnikar, skupini Rock Out in Special Deliveri, Nejla Bi-ščanin, DB Virus, Kaja Tkalec, ansambel Ambassador, MPZ in Tilen Selič s prijatelji. Pod vodstvom Bojane Hrovat so kulturni program obogatili tudi nastopi otroškega in mladinskega pevskega zbora ter Orffove skupine sedmih, osmih in devetih razredov. Na dobrodelnem koncertu, ki se ga je udeležil tudi Milenin mož Jurij Dobnik, so zbrali 3215 evrov. Jurij Dobnik pa je bil ob koncu zelo presenečen in globoko hvaležen za pomoč njegovi družini. Največ pa mu pomeni to, da Milene v šoli niso pozabili in da se je radi spominjajo tudi drugi. D. Naraglav V * Med nastopom zborov OŠ Prebold V znamenju adventa tudi v Žalcu Med nastopom MePZ A Cappella Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče, ki ga vodi umetniški vodja Robert Feguš, in vokalna skupina Musica ensemble sta v cerkvah bazilike Matere usmiljenja v Mariboru, sv. Frančiška v Ljubljani in prejšnjo soboto zvečer v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu prepevala na adventnih koncertih z naslovi O Magnum Mysterium. Številni obiskovalci, ki so napolnili žalsko župnijsko cerkev, so uživali v izvedbah sklad svetovno priznanih avtorjev in nastopajoče nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Ob koncu pa se je v imenu vseh poslušalcev nastopajočim zahvalil pater Viktor Arh. T. Tavčar r VSTOPNICE PREKO SPLETA » ,\' -V. ) Decembrske seje občinskih svetov spodnjesavinjskih občin šo bile zaradi božično-no-voletnih praznikov večinoma v neobičajnih terminih. Taborski svetniki bodo zasedali 29. decembra, napovedano sejo na Polzeli pa so prestavili. Na sejah na Vranskem, v Braslovčah, Žalcu in Preboldu so bile v ospredju obravnave proračunskih predlogov. Vransko Svetniki Občine Vransko so se na tretji seji v tem mandatu sestali v torek in najprej opravili drugo obravnavo predloga proračuna občine za leto 2015. Prihodnji proračun bo imel predvidoma malo manj kot 2,5 milijona evrov prihodkov in dobrih 2,3 milijona evrov odhodkov. Prav tako so imeli na dnevnem redu prvo obravnavo predloga odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec ter odlok o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP. O tem je svetnike in svetnice seznanil direktor JKP Matjaž Zakonjšek, za oba predloga pa so sprejeli sklep o 30-dnevni javni obravnavi. Za območje stanovanjske gradnje z mogočno mirno poslovno dejavnostjo v Stopniku so sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Na 8,81 ha velikem območju bodo zgradili devet stanovanjskih hiš.S sklepom so potrdili povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini ter vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako so določili višino enkratne denarne pomoči za novorojenčke. Ta znaša za prvega otroka 132 evrov, za drugega 221, tretjega 309 evrov, za vsakega nadaljnjega pa 353 evrov. Vranski svetniki so na decembrski seji spremenili tudi sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje, dodatnih znižanjih plačil in počitniški rezervaciji v vrtcih na območju občine, potrdili pa tudi pogoje in merila za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, sofinanciranih iz občin- skega proračuna, ter merila za vrednotenje programov športa. Braslovče Braslovški svetniki so na 3. redni seji občinskega sveta prejšnjo sredo razpravljali in sklepali o osmih točkah dnevnega reda. V prvi obravnavi so razpravljali o predlogu odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec in o predlogu odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP Žalec, d. o. o. Svetniki so bili seznanjeni tudi z informacijo o evropskih skladih in evropskih projektih v obdobju 2024-2020. V prvi splošni razpravi so obravnavali predlog proračuna Občine Braslovče za leto 2015. Skupaj bodo prihodki proračuna znašali 5.406.516 evrov, odhodki pa 6.052.494. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se bo občina zadolžila za 500.000 evrov, in sicer zaradi dokončanja dvorane in knjižnice. Ker proračun ne bo sprejet do konca leta, so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju. Na seji je župan Branimir Strojanšek za podžupanjo imenoval Danico Tanjšek iz stranke SD. Žalec Že v sredo, namesto običajnega četrtka, se je na četrti redni seji sestal Občinski svet Občine Žalec. Tokrat je bilo na dnevnem redu le deset točk, med njimi tudi imenovanje predstavnikov občine v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (predlagani so bili Nada Jelen, Ivan Mazzoni in Marija Pavč-nik), terminski plan sej in program dela občinskega sveta za leto 2015. V prvi obravnavi sta bila predloga proračunov za leti 2015 in 2016. V letu 2015 naj bi se v žalski občinski proračun nateklo nekaj manj kot 17,5 milijona evrov, predvidenih odhodkov pa je za 19,3 milijona, kar je 1,6 % manj kot v letu 2014. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal več kot 1,8 milijona evrov. V letu 2016 predlog odloka o proračunu predvideva malo manj kot 17,4 milijona evrov prihodkov in 17,65 milijona evrov odhodkov. Braslovška podžupanja Danica Tajnšek V drugi obravnavi je bil spremenjen odlok o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov občine, občinske službe pa so predstavile tudi prenovljen operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje žalske občine. Občina Žalec je dobila trajnostni energetski akcijski načrt, občinski svetniki pa so poleg tega določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2015. Župan Janko Kos je občinske svetnike seznanil tudi z imenovanjem podžupanov. To so Hana Šuster Erjavec (SMC), Robert Čehovin (SDS) in Ivan Jelen (DeSUS). Prebold Preboldski občinski svet bo zadnjič v tem letu izjemoma zasedal v ponedeljek, osrednja pozornost pa bo prav tako namenjena občinskemu proračunu. Župan Vinko Debelak bo predstavil predloga proračunov občine za leti 2015 in 2016, ki bosta po razpravi vložena v 30-dnevno javno obravnavo. V letu 2015 predlog predvideva nekaj več kot 4 milijone evrov prihodkov (indeks 102 glede na veljavni proračun 2014) in za malo manj kot 5 tisoč evrov več odhodkov (indeks 97,5). V letu 2016 predlog predvideva le dobrih 3,4 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 3,2 milijona evrov odhodkov. Na decembrski seji bodo obravnavali tudi predlog sistematizacije delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2014/2015, sejo pa bodo zaključili s pobudami in z vprašanji svetnikov. T. T., K. R. 9. MEDNARODNI FESTIVAL TOLKALNIH SKUPIN Žalec, od 23. do 25. januarja 2015 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec ■■■■■■ mm 23.1.2015 ob 10h matineja (in izven) SToP (Slovenija) HfSK 23.1. ob 18h: OTVORITEV FESTIVALA 4PK (Belgija) Ì9S0Ì& Sobota, 24.1.ob18h QuatUOrBeat (Francija) Nedelja, 25.1. ob 18h Sudar (Hrvaška) www.bumfest.si Meta Rainer: kot bi jih zapisala včeraj Po bitki smo vsi generali Meta Rainer, arhiv ZKŠT Žalec Ko sta se radio in televizija odpravila na pohod v vsako družino, so strokovnjaki in »strokovnjaki« napovedovali propad knjige in časopisov. Ko je v skoraj vsako hišo prišel internet, so poleg tega napovedali še umiranje radia in televizije. No, pri življenju so še vsi, čeprav so časi za knjige in časopise pa tudi elektronske medije res težki. A vsak ima svoj razlog za obstoj. Da internet ni vsem dostopen in tudi ne absolutno demokratičen medij, se še nismo naučili. Ne zavedamo se popolnoma njegove odvisnosti od elektrike, predvsem pa ne dejstva, da lahko država ali kdo v njenem imenu z eno samo odločitvijo vsem izklopi dostop do svetovnega spleta ali do določenih spletnih strani. Čeprav je virtualno zelo privlačno, dotik ostaja eden najpomembnejših človekovih čutov. Tudi dotik s knjigo, preko katere se povežemo z avtorjevimi mislimi. Še vedno nas je veliko, ki radi vzamemo v roke knjigo, tudi takšno, ki smo jo že neštetokrat prebrali, a jo hranimo doma, z njo hranimo svojo dušo, v njej iščemo potrditev ali odgovore na življenjska vprašanja, tudi etična. Vedno aktualne so pesmi Mete Rainer. Pravimo ji naša rojakinja, čeprav se je rodila na Ptujski Gori in mladost preživela v Ljubljani. Vsa učiteljska in upokojenska leta pa je živela med Savinjčani (učila je v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu). Leta 2014 je minilo že 110 let od njenega rojstva, umrla pa je 13. januarja 1995. Njen bistri um in jasnost izražanja pa živita v njenih knjigah. Poznamo jo predvsem kot otroško pesnico, zagovornico ne vedno idealnih Fičfiričev. A tudi tisto, kar je napisala za odrasle, je še vedno izjemno aktualno. Njene osebnoizpovedne pesmi, ki so izšle po njeni smrti, pa so sploh neprecenljivo razmišljanje o življenju. Nekaj primerov naj bo v premislek ob zaključku leta. Satirične pesmi so iz zbirke Skozi prste, ki je izšla leta 1992, osebnoizpovedne pa iz zbirke Modri spominček, ki je izšla posthumno leta 2004 (izdajateljica Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Trapalsko domoljubje Trapala so pred leti najboljše svoje sine volili v svojo vlado za blagor domovine. In blagor domovine je nekaj časa rasel in je najboljše sine do sitega napasel. A bolj ko so okrogli bili najboljši sini, bolj stiska je grozila trapalski domovini. Kako bi domovina šele tedaj trpela, če ne bila bi v svojo vlado sinov najboljših vzela! Moja čutila Očesi dve imam, (še dobro, da ne več!), če film gledam, me je sram, da sem v temi ves rdeč. Ušesi dve imam, (še dobro, da le dve!), če kvante slišim, meje sram, da se tako množe. En nos samo imam, (še dobro, da je sam!), če berem v dnevnikih vesti, ves svet mi zasmrdi. In jezik dolg imam, (o, smola, daje tak!), ker ga pocukrati ne znam, je kruhek moj grenak. Na desni prstov pet, (na levi tudi pet), preveč jih je, ko grem penzion ubogi svoj preštet. Bonton Bral je bonton in se odvadil je osel z ušesi migati. A ko je gobec odprl - začel je rigati. Elegija mojim rojakom (ni brez Prešerna) Tujec ve, kako se mesta in kako gradi se dom! V naše kraje vodi cesta ga, kjer val morja se lom. Kaj lahko pri nas odkriva? Da neumnost vlada, noč, da zavest pri nas ni živa, kakor je bila nekoč. In da zemlja ni bogata, če kulturnih ni ljudi! Naj bo ravna, naj gorata -po lepoti le slovi! Vso smo zapisali smrti naših prednikov posest, umetnost umika se obrti -pa naj mirno imamo vest? Sin, ti le dobička iščeš, zapuščine ni ti mar, z lahkim srcem vse odpišeš, kar ne vrže ti denar! Ti lepoto uničuješ, umetnin se zgublja sled, dela mojstrov ne spoštuješ, ko gradiš brezdušen svet. Ne ponos - le bolečina bo navdala novi rod, vzklikal bo: »Le trgovina je pred nami cvela tod!« Nedolžnost pred sodiščem Udav (boa) - se zagovarja: »Sem zločinka, če objemam?« Puberteta Žabji paglavec se napihuje: »Mi, mlada generacija, se že ne bomo nikoli požabili, kot so se naši stari!« Računi Perzijska preproga predpražniku: »Fej te bodi! Umazanec! Poglej mene, kako sem čista!« Predpražnik strpno: »... na moj račun!« Priznanje Časopisni papir toaletnemu: »Sram te bodi!« Toaletni papir časopisnemu: »Sram meje .... da imam lažnivca za brata!« Epigram Visoki hrast ne gleda zviška; zviška gleda njegova šiška. Aforizmi Tudi z duševno hrano se lahko zastrupiš. V glavi nič, v roki bič. Tisti, kijih ljubimo, so vir najlepših in najhujših trenutkov v našem življenju. Resnica o sebi podvomi; laž sama sebi verjame. Če bi misli brali, bi se med seboj poklali. Mami, 1941 V zapor si, mama, hrane mi poslala! Vem, da doma še sama nimaš nič. Ko porabila zadnji boš belič, katera roka ti bo jesti dala? Za tvoje zdravje, mama, se bom bala. Hodila jokat boš na svoj vrtič, nabirat gobe in suhljad v gozdič, pri tem pa kost in koža boš postala. Saj bo minilo! Spomni se, kako med prvo vojno je pri nas bilo, ko oče je na fronti bil tri leta. In če takrat zdržala si ne smeš poguma zdaj zgubiti, ko pa veš, da lepši čas, svoboda se obeta! Zlaži se mi O dragi, zlaži se mi, da me ljubiš! Kako naj nežnost si srce razlaga, če se ne zlažeš mi, da sem ti draga? Čemu potem me za poljube snubiš? Mi z ustnicami vse telo zarubiš, da pred teboj stojim do duše naga, razum, ponos v objemu mi omaga, ko ti me lahkomiselno poljubiš. Pošten si, vem, in nočeš se lagati, obetati, česar ne moreš dati, a jaz, tatica, se te kar prisvajam! O, to mi reci vsaj, da ti ugajam! Sladko mi bo in vse ti bom verjela in vsa ob tebi srečna bom dehtela. Pesem iz srca Ker ljubim te, privoščim ti jemati, kar more svet ti v izobilju dati! Od mene sprejmi pesem le srca! In pesem v sebi ves moj svet ima. Apokalipsa Dan seje zaljubil v noč. Zvezde so ugasnile, popadale na Zemljo kot težko črno kamenje. Svetle, lahke so samo, če so pripete na nebo. Ženska duša Če notranjost pobere vso lepoto, ne ostane je za zunaj nič. Ženski je nelepa zunanjost v sramoto, njenemu srcu bič. Kdo pa išče pri ženski dušo? Mogoče potem, koje že pod rušo, če dobi pred oči njeno zapuščino in se zamisli nad njeno vsebino. Po smrti? Ah, me nič več ne zanima, četudi vsakdo poreče: Bila je prima! Življenje je kratko in samo eno in brez ljubezni je vse izgubljeno. Če pa Slovenci kaj znamo, se znamo prerekati zaradi preteklosti in stališč do posameznih zgodovinskih dogodkov. Leto 2015 nam bo ponovno ponudilo nekaj takšnih priložnosti. Vsi zgodovinski dogodki nas seveda ne razdvajajo, sploh ne tisti, za katere vedo samo redki, ki brskajo po starih zapisih, največ v domoznanskih oddelkih knjižnic (mogoče se pa knjižnicam zato tako slabo piše, da nam ne bi krepile zavesti o tem, kaj vse smo kot narod že dosegli). In je prepisalo tudi naše pero, daje pred 105 leti, natančneje 1. oktobra 1910, na relaciji Celje-Žalec potekala ena prvih kolesarskih dirk pri nas. Prav tako se ne bomo prerekali o 22. decembru 1930, ampak bomo skupaj z našo rojakinjo Nežo Maurer proslavili njeno 85-letnico. Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica, publicistka in Slovenka leta 2008 Neža Maurer se je rodila v Podvinu pri Polzeli, kjer je njena rojstna hiša na ogled vsem, ki jih zanima Nežino zgodnje otroštvo. Veliko besed v vseh oblikah -od gostilniških debat do zgodovinskih razprav, dokumentarnih oddaj in drugih bolj polemičnih novinarskih zvrsti - bo zagotovo namenjenih 70-letnici konca II. svetovne vojne. Uradno se-je II. svetovna vojna končala 9. maja 1945, na slovenskih tleh pa 15. maja. V upravičenost zmage zaveznikov seveda nihče ne dvomi, boleča rana pa so povojni izvensodni poboji. Savinjčani se bomo spominjali še enega svojega rojaka. Pred 40 leti (4. aprila 1975) je v Ljubljani umrl slovenski pesnik France Onič (rojen 30. januarja 1901 v Petrovčah). Pred petimi leti pa je v Celju (19. decembra 2010) umrla likovna pedagoginja, slikarka, pesnica, pevka in kulturna delavka Darinka Pavletič Lorenčak. Za zgodovino Slovenije in samostojno državo je bilo zgodovinsko tudi leto 1990. Pred 25 leti (med 8. in 22. aprilom) so v Sloveniji po 52 letih ponovno potekale večstrankarske volitve. Državljani smo volili predsednika Republike Slovenije in poslance v zbor občin, v družbenopolitični zbor ter zbor dela. V skupščino je bilo izvoljenih deset strank, DEMOS je dobil 126 mandatov od 240. 24. aprila je republiška volilna komisija razglasila rezultate, 17. maja je bila konstitutivna seja, predsednik skupščine pa je postal dr. France Bučar. V drugem krogu je za predsednika države zmagal Mi- lan Kučan (protikandidat v drugem krogu je bil Jože Pučnik). Leto 1990 seje nadaljevalo zelo burno. Republiški štab za Teritorialno obrambo (generalpolkovnik Ivan Hočevar) je 15. maja 1990 pokrajinskim in občinskim štabom TO izdal ukaz, da morajo predati svoje orožje v skladišča JLA, ker naj ne bi bilo primerno zavarovano v skladiščih TO. V ozadju je bil poskus razorožitve Teritorialne obrambe. 16 slovenskih občin tega ukaza ni izpolnilo, med njimi takratna velika Občina Žalec, pri čemer ne gre pozabiti razsodnosti dveh politikov v Žalcu: predsednika Skupščine Občine Žalec Ludvika Semprimožnika in novoizvoljenega predsednika (zdaj se temu reče župan) Milana Dobnika, saj je ravno v tistih dneh potekala primopredaja med starim in novim vodstvom občine (s slovenskim političnim besednjakom tretjega tisočletja bi rekli, da so levi morali predati oblast desnim, ker je tako na volitvah reklo ljudstvo in takrat je na volitve prišlo veliko več ljudi kot letos). Stari in novi predsednik sta podprla stališče komandirja TO Žalec Adija Vidmajerja, da JLA orožja ne sme odpeljati. Takšnega mnenja so bili tudi na občinskem sekretariatu za obrambo in žalski policiji. Nihče orožja ni predal, oktobra 1990 pa so ga skrili na tajne lokacije pri družinah na hribovskih kmetijah. Danes se marsikomu to ne zdi nič posebnega. A samo en sosed, ki bi kaj posumil ali zatožil katero od teh družin, bi lahko sprožil verižno reakcijo zapiranja in obsodb, tudi pred vojaškim sodiščem. Ker smo začeli s prometom, s prometom tudi končajmo. Šele 10 let se lahko vozimo po avtocesti vse od Šentilja do Kopra. Avtocesta Al je bila dokončana z dograditvijo predora Trojane, ki so ga uradno odprli 12. avgusta 2005. Tisti, ki smo sedeli na obravnavi umestitve trase avtoceste še v stari skupščini nekdanje žalske občine, moramo priznati, da so imeli prav največji pesimisti med razpravljavci, da avtoceste v enem kosu od avstrijske meje do morja ne bo v drugem tisočletju. Danes strokovnjaki v Ljubljani ugotavljajo, kako preplačana je bila gradnja avtoceste tudi skozi Savinjsko dolino, ampak vsaj majčkeno tega denarja so dobili ljudje v obliki številnih nadvozov nad avtocesto. Prav so imeli tudi tisti, ki so napovedali spremembe tokov podtalnice, kako se je spremenilo gibanje divjadi zaradi avtoceste, pa javnosti ne zanima več. K.R. Obletnice doline v letu 2015: 435 let od začetka gradnje in 415 let od porušitve protestantske cerkev v Govčah 380 let od začetka kmečkega upora v Spodnji Savinjski dolini 150 let rojstva in 80 let smrti žalskega hmeljarja in politika Frana Robleka 135 let Hmeljarskega društva 130 let prve gledališke predstave Blaznica 120 let ustanovitve tamburaškega zbora 105 let ustanovnega občnega zbora telovadnega društva Orel 165 let rojstva žalskega zdravnika in hmeljarja Mihaela Bergmanna 165 rojstva Josipa Lorberja 85 let rojstva slovenskega pisatelja Miloša Mikelna 60 let Gasilske zveze Žalec 45 let 1. likovne razstave KUD Svoboda Žalec »Slovensko slikarstvo 20. stoletja« 35 let smrti kiparja Edvarda Salesina 30 let Doma II. slovenskega tabora v Žalcu_________________________________ Iz Utripove malhe: Ali smo videli prav? Pripravili: L. K., D. N., K. R., T. T. V Žalcu si hudo razbijajo glavo, kam bi investirali denar od Jackpota, kije priletel v proračun. Naredili naj bi letalsko pisto, in to le z rahlimi korekcijami že prenovljenega mestnega jedra v Žalcu. Pa nabavili še eno malo letalo za službene poti občinske uprave. A da ne? No, za začetek imamo pilota in stevardeso. Polzelskemu županu je letos Miklavž podaril parklja, ker da ni bil priden. Smo slišali, da so tudi verige rožljale in šibe žugale... ali pa še bodo. —.------ Izkazal seje kot zadnji poljub, za še kakršnega bo moral nekdanji taborski župan veliiiiiko brati Tabor potrebuje nove davkoplačevalce, župan Anton Grobler je za to dobro poskrbel. 14. ZT ® WWW» 2nÌ9Ì t ' üi w f} gg*. 4L 0. JWk To je pa savinjska pregovorna »ohrnija«, za vseh pet le en kozarec piva ... Samo da se še dogovorijo, kdo bo pil in kdo plačal. »Kako bi, potem ko bomo slekli kostume, ostali vsaj nekaj od tega, kar smo zdaj? Dobro, Rimljani ne moremo biti, pa da bi bili vsaj bogati...« DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV V novem letu vam želim 4" od dobrega najboljše in od lepega najlepše. »A mislite, da sem kar tako podžupan?« »Kdo ima večjega?« je vprašal Roman Brglez, a odgovor na vprašanje boste morali najti kar sami. DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKAKSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si > ir prijo: Z vami že 22 let Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35. pon.-pet.: 8.-18. ure 3311 Šempeter sobota: 8.-12. ure Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: četrtek, 8. in 22.1. ter torek, 13.1. Vse lepo v letu 2015, predvsem pa dober vid vam želi Optika Simona. Valli vas vaša prijazna optika Simona! december 2014 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Anketa: "Le pri miru nas je potrebno pustiti, da lahko delamo!" V naslovu je ena od zanimivih izjav predstavnikov gospodarstva v Spodnji Savinjski dolini. Ob zaključku tega leta smo jih vprašali, kaj pričakujejo od prihajajočega leta. Zbrali smo 25 izjav predstavnikov iz področij proizvodnje, kmetijstva, turizma, trgovine in storitev. Zelo pisana paleta mnenj se je nabrala, kritičnih v vse smeri, odvisnih od tega, na katerih trgih so in kaj ponujajo. A kar nekaj je optimistično naravnanih in takšnih, ki kažejo, da se naše gospodarstvo ob vseh ovirah bori in trdo dela. "Gremo novim izzivom naproti... Vsekakor pričakujem rast in verjamem vanjo," sta spodbudni izjavi naših sogovornikov. Vsem, tudi manj optimističnim želimo, da izpolnijo cilje in so v prihajajočem letu 2015 čim uspešnejši. Grega Basle, komercialist podjetja Basle, d. o. o., Oj-striška vas, Tabor: »Vsekakor ■■■H si želimo, da bi N prišlo do izbolj- i sanja gospo- j darskih razmer, I ampak dejstvo je, da v dr-žavi poslovno okolje ni ugodno za gospodarstvenike in podjetnike in dokler bo tako, ni prave luči na koncu tunela. V našem podjetju, ki izdeluje zlasti stroje za hmeljarstvo, se stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšuje, čeprav še ni takšno, kot bi si želeli. Izboljšanje je zagotovo posledica višje cene hmelja in posledično tudi večjega povpraševanja hmeljarjev po naših izdelkih. Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval tudi prihodnje leto.« Roman Brglez, lastnik in prokurist podjetja Brglez, d. o. o., Vransko: »Da bo kaj boljše, niti ne j v 'N.I pričakujemo, J k '*1 bomo pa veseli, i aj če se bo to zgo- JB dilo. Nobena od zadnjih vlad po I začetku krize ni uspela izboljšati gospodarskih razmer, ampak se te vedno bolj zaostrujejo in tudi poslabšujejo naše delovanje in preživetje. Na našem področju pekarstva in slaščičarstva je velika konkurenca, ki so jo ustvarili zlasti veliki trgovski centri. Male trgovine izumirajo in tudi mi homo najbrž zaprli še kakšno, če se razmere ne bodo izboljšale. V Sloveniji sta dva velika trgovca, Mercator in Tuš, in tudi drugi tuji veletrgovci, ki diktirajo situacijo na trgu, mi pa se jim moramo prilagajati. Ne vem, do kdaj nam bo uspelo držati ta tempo.« Marinka Dobnik, Čokoladni atelje Dobnik, Marinka Dobnik, s. p., Pongrac: »Kriza 0se seveda pozna tudi v naši dejavnosti. Bilo bi zelo nenavadno, če bi bili izvzeti. Pričakovanja za leto 2015? Upanje na izboljšanje je, vendar v trenutni situaciji ne vidim tako hitro enega res dobrega, pozitivnega rezultata. Osebno in pa tudi vsi navadni, preprosti ljudje kristalno jasno vidimo rešitve, ki pa jih tisti, ki o tem odločajo, nočejo ali pa ne znajo videti. Pravzaprav nočejo videti, saj so vsi inteligentni in izobraženi ljudje. Vendar se pri nas, v naši državi preveč rešuje simptomatsko. Država krpa luknje, in to na račun tistih, ki še komaj živimo in pihamo.« Danilo Piki iz podjetja Danilo Piki, s. p., Šempeter: »Zelo dobro bi bilo, da bi se splošne gospodarske razmere popravile, ker smo zdaj skoraj na tleh. Pričakovanja so, da bo boljše, bomo pa videli, ali bo res. Administracije je veliko, obremenjujejo nas še s kakšnimi davki in podobno. Glede konkurence pa moram reči, da je stanje na našem področju normalno, nas ni preveč, je pa res, da je precej dela na črno. Stranke mislijo, da bo ceneje in da bodo bolje prišle skozi, nimajo pa garanci- je in nobenega drugega zagotovila za opravljeno delo.« Luka Gosak, pomočnik direktorja in vodja logistike podjetja Gomark, d. o. o., Vransko: »Situacija v Sloveni- ■ ji je zelo težka zaradi vsesplošnih razmer, ki ne zagotavljajo ustreznega gospodarskega okolja. V našem podjetju se zelo trudimo in se bomo še naprej trudili prispevati svoj delež k okrevanju slovenskega gospodarstva. Svoj trud vlagamo v trge po vsej Evropi, Aziji, Rusiji, Severni in Južni Ameriki, tudi Avstralijo že imamo in na ta način lahko seveda tudi uspešno poslujemo. Če bi bili s svojim delom in z izdelki vezani le na slovenski trg, najbrž ne bi bilo rožnato. Naš glavni cilj se je še bolj odpreti svetu, za slovenski trg pa delati toliko, kot bo potrebno.« Peter Čvan, Domačija Gr-čin, Podvin pri Polzeli: »Po ■ mojem mnenju še nismo iz recesije. Dokler ne bo strukturnih reform, v Sloveniji ne bo bolje. To lahko traja še nekaj let. Živimo v globalnem svetu in v gospodarstvu je konkurenca z vsega sveta, česar se naše vladne strukture morda ne zavedajo. Mladi se izseljujejo, denar se namenja za neprave in nera-zvojne projekte, da racionalnosti porabe iz državne malhe niti ne omenjam. Izboljšanje pričakujem samo za podjetja z močno internacionalizacijo in usmeritev v vse večji izvoz na tuje trge, predvsem zunaj EU.« Damjan Gorjup, vodja Hotela Prebold: »Sem zmeren optimist in upam, da se bodo zadeve sčasoma izboljšale. Če je letošnja 2,5-odstotna gospodarska rast, o kateri govorijo, napoved za okrevanje naše države, potem bom zelo vesel. V okviru našega dela, gostinstva in turizma, se trudimo izboljšati našo ponudbo, kar nam nekako tudi uspeva. V zadnjem času smo povsem spremenili naš koncept same ponudbe kot tudi razmišljanja in vloge, ki naj bi jo hotel imel. Spremembe se kažejo z odprtjem novega wellnessa, vegetarijansko kuhinjo, s klasično kuhinjo, ki jo bomo odprli z novim letom, sobami in še čim. Vse to se pozna tudi pri poslovanju, saj se število gostov povečuje. Pričakujemo, da bo prihodnje leto hotel zaživel tako, kot si želimo, in da bo znova tako, kot je bilo takrat, ko so imeli gostje možnost celotne ponudbe.« Dušan Štiherl, generalni direktor podjetja Juteks, d. o. o., Žalec: »Juteks, ki pre- ■ težno izvaža, ima povezavo s slovenskim gospodarskim prostorom samo na treh področjih, na področju energentov, cene dela in davkov. Slovenska država žal padca cen pri energentih ne preliva v gospodarstvo, temveč ga kompenzira z višanjem trošarin in s tem izničuje mogoče pozitivne vplive na gospodarstvo. To je namreč področje, kjer bi država resnično lahko pomagala gospodarstvu in spodbudila večjo rast, odpiranje delovnih mest. Še vedno najprej skrbi, da polni proračun. Čeprav ne uvaja neposredno novih davkov, v bistvu posredno 'skrbi' za dvigovanje obstoječih dajatev. Zato ima Juteks v primerjavi z evropsko in s svetovno konkurenco najvišje cene energentov. Kar za 30 % imamo višje cene plina kot denimo naša belgijska centrala. Tako je tudi pri elektriki, cene se nižajo na trgu, država pa viša ali vsaj ne niža trošarin in ostalih dajatev, povezanih s ceno električne energije. Cene nafte so trenutno rekordno nizke, pa se nam to še nič ne pozna. V Evropi vlade delajo ravno to, nižajo trošarine in zmanjšujejo ali vsaj ne nalagajo dodatnih bremen podjetjem. Nezmanjševanje v času, ko v Evropi vsi zmanjšujejo, je dodatno zmanjševanje konkurenčnosti gospodarstva. Sicer pa smo v Juteksu, kjer smo racionalizirali poslovanje, letos poslovali zelo uspešno in za približno tretjino prekoračili načrte. Načrtujemo, da bomo tudi v naslednjem letu izdelali okoli 13 milijonov talnih oblog, naša konkurenčnost pa je zelo odvisna tudi od ravnanja države.« Uroš Zupanc iz podjetja Uroš Zupanc, s. p., Kmečki mlin Plaskan, Male Braslovče: »Dokler si vlada vedno znova izmišljuje nepotrebne bi-HH rokratske ovire I in dviguje dav-ftjM ke, prispevke, dajatve in razne SEJ takse, tako dolgo bo padala konkurenčnost Slovenije, posledično pa bo padal tudi standard ljudi. V letu 2015 pričakujem zaostritev razmer, saj vlada na žalost iz dneva v dan dokazuje svojo nesposobnost.« Martina Podpečan, Kmetija Podpečan, Galicija: »Za leto 2015 upam, da bo vsaj takšno kot 2014. Prodaja v naši trgovini raste, ljudje so vedno bolj ozaveščeni in iščejo lokalne proizvode. Se pa pozna manjša kupna moč, zato smo morali tudi na naši kmetiji razširiti dopolnilno dejavnost, da dobimo enak prihodek. Začeli smo z vzrejo kokoši nesnic, s prodajo štrukljev, peko kruha in peciva, z vlaganjem raznih vrtnin, izdelavo sirupov. Za isti denar moramo delati veliko več kot pred šestimi leti. Delamo od jutra do večera in če bi nam država omogočila malo lažje zaposlovanje, za dva, tri me- sece, ko potrebujemo dodatno moč, da ne bi bilo tako visokih dajatev, bi nam bilo lažje, lahko bi uresničili več idej. Vsako leto tudi ugotavljamo, da je vedno več nadzorov in poleg sprotnega dela se moramo ukvarjati še z raznimi inšpekcijskimi službami. Med temi nadzori ne morem opravljati drugega dela in na letni ravni je to kar veliko delovnih ur.« Matjaž Lesjak, direktor podjetja Lesmat, d. o. o., Gostilne in restavracije, Čeplje: »Menim, da situacija v gospodarstvu ni tako slaba, kot je videti na prvi pogled. Treba se je pogovarjati in sklepati posle s pravimi ljudmi, ljudmi, ki imajo vizijo, ki vedo, kaj želijo in kaj delajo. Mislim, da so se v zadnjih dveh letih v veliki meri izločili tisti ljudje, tista podjetja, ki so delala slabo, nekorektno, brez vizije, razvoja ..., in da ostajajo tista, ki delujejo solidno, z vizijo in so bila že do zdaj pomemben člen slovenskega gospodarstva. V našem poslu smo lepo delali in smo z rezultati zadovoljni. Tako ali še bolje pa naj bi bilo tudi v prihodnjem letu, saj bomo svojo ponudbo še razširili in obogatili.« Davorin Dobočnik, Odelo Slovenija, d. o. o., Prebold: »Kupci v avtomobilski industriji od svojih dobaviteljev ne glede na gospodarske razmere vedno terjajo visoko kakovost ob pravem času za pravo ceno. Po našem mnenju bi se morala podjetja osredotočiti na kupca in na njegove potrebe. Zato je v podjetju Odelo Slovenija že od nastanka glavno gonilo in filozofija vitkost v vseh fazah poslovanja. Poleg tega smo v podjetju uspeli oblikovati in vpeljati res najboljšo ekipo zaposlenih. Z iskanjem notranjih potencialov, definiranjem in odpravo izgub, ki ne prinaša- odelo v najboljši luči Skupaj dosegamo najvišje cilje, ki nas peljejo po poti uspeha. Mi se bomo v letu 2015 zapeljali v jubilejno leto izkušenj in ustvarjanja. Hvala, ker ste z nami. Srečno! odelo AKCIJSKE CENE V MESECU DECEMBRU. Vsem kupcem želimo vesel božic in srečno 2-0%5l Ml « , .. 08/20-53-848 Naročnik oglasa: Pohištvo Matia, Andraž nad Polzelo 6 c. Polzela PODJETNIŠTVO IN TURIZEM december 2014 jo dodane vrednosti, gradimo našo konkurenčnost in s tem pridobivamo zaupanje kupcev. Seveda pa se panoge med sabo razlikujejo. Nekega splošnega recepta verjetno ni, zato bodo tudi v prihodnjem letu gospodarske razmere na različne panoge različno vplivale.« Sašo Vdovič, direktor Pohištvo Jomesa Prebold: »Na ■ področju, kjer delujemo, torej v lesnopredelovalni industriji, ne pričakujem nobenega izboljšanja, ker tudi država temu sektorju nič ne pomaga. Vsekakor pa bi si zaslužil, saj je Slovenija gozdno bogata in bi morala lesnopredelovalna industrija imeti neke prioritete. Dejstvo je, da nam material raste zastonj, tako rekoč na našem dvorišču, mi pa tega ne znamo oziroma nočemo izkoristiti. Zato sem zelo pesimističen. Pa tudi zaradi minulih (kratkotrajnih) vlad si ne upam napovedati, da bo sedaj kaj bolje. Vse so obljubljale ne vem kakšne gospodarske programe oživitve, a od tega ni bilo nič. Pa tudi v praksi vidim, da se stvari ne premikajo, vsaj ne v naši branži. Po drugi strani pa je toliko tuje konkurence, ki je bila spuščena v državo tako rekoč na lepe oči. Ta konkurenca ne kupuje od Slovencev, ampak samo prodaja poceni uvoženo robo. Tudi veliko iz Azije, dvomljive kakovosti, naša država pa to žal mirno dopušča.« Slavica Marn, direktorica podjetja Slavica Marn, s. p., izpušni sistemi, Vransko: »Vsi ■ si želimo, da bi se gospodarske razmere v naši državi izboljšale, vendar to so najbrž za zdaj bolj pobožne želje. Kot pravijo poročila, se gospodarska rast počasi dviguje, vprašanje pa je, če je to že tisto pravo okrevanje, ki nas bo potegnilo iz krize. Tudi v našem podjetju, kjer se ukvarjamo s servisom izpušnih sistemov in kovinsko galanterijo, se nismo mogli povsem izogniti vplivom krize. Denarja je manj in ljudje si kupimo ali iščemo uslugo, ko kaj že res potrebujemo. Kljub temu da je zaradi tega dela manj, se trudimo držati nad vodo in upamo na boljše čase.« Primož Oset, direktor podjetja Matjaž, d. o. o., Petrovče: »Leto 2014 bomo zaključili uspešno in skladno z načrtovanim. V našem podjetju razmišljamo pozitivno in tako gledamo tudi na leto, ki prihaja. V teh časih je potrebno delovne procese optimizirati, paziti, s kom posluješ, obvladovati terjatve, zaloge, biti odziven, fleksibilen in pošten. V naši panogi se je v zadnjih letih pokazalo, katera podjetja so strokovna, kakovostna, z dobrim servisom in prodajo kakovostnih izdelkov in seveda z vizijo v prihodnost. Takšna podjetja so se obdržala in prav je, da lahko zdaj kupci izbirajo med kakovostnimi podjetji. Morali bi spoznati, da čakanje na pomoč države ali kogar koli drugega ne bo prišla in zato je slaba volja v nedogled nesmiselna. V teh časih je potrebno narediti korak več, opraviti kakšno delo bolje in kakovostneje, najmanj nas pa stane nameniti sočloveku kakšno pozitivno besedo ali se ne obrniti stran, ko vidiš, da nekdo potrebuje pomoč. Ja, vrednote so nam ušle.« Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia, mlekarstvo in sirarstvo, d. o. o., Arja vas: "Pričakujemo, da bo tudi leto 2015 polno izzivov, prilagajanj in sprememb. Mlečne kvote bodo sredi leta 2015 po dolgem obdobju ukinjene, na kar se velike evropske države že pripravljajo. Že danes povečujejo svojo prirejo mleka, kar pa vpliva tudi na odkupne cene mleka. V zadnjem obdobju so cene mleka začele padati, čemur pa se doma težko prilagajamo, zato v Mlekarni Celeia poskušamo naše slovensko mleko vrhunske kakovosti predelati v čim bolj kakovostne produkte, tako iztržiti njihovo dodano vrednost pri naših kupcih in našim dobaviteljem zagotoviti boljše in bolj stabilno poslovno okolje. Danes Mlekarna Celeia trži svoje izdelke v 8 različnih državah, ker pa se doma, kjer prodamo 70 % svoje proizvodnje, soočamo s padcem potrošnje, bomo tudi v prihodnje svojo energijo usmerili v vstopanje v nove kategorije in na priložnosti zunaj Slovenije (Italija, Hrvaška, Srbija ...) ter si na ta način zagotavljali nadaljnjo rast in razvoj naše mlekarne. V zadnjih 4 letih beležimo 25-od-stotno rast prodaje in takšen trend rasti si želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Zato bomo nadaljevali z razvojno usmeritvijo naše mlekarne, kjer bomo osredotočeni na nove investicije in tehnološke posodobitve, ki so pred nami, da bomo našim uporabnikom lahko ponujali le najboljše iz narave. Matjaž Omladič, direktor podjetja Novem car interior design, d. o. o., Žalec: "Naše ■ poslovno leto traja od aprila enega do konca marca prihodnjega leta, zato bomo o prihodnjem lahko začeli govoriti šele z aprilom. Do aprila vsekakor pričakujemo zmanjšano povpraševanje s strani kupcev na svetovnem trgu, delno zaradi praznikov (naši kupci pričnejo z delom v novem koledarskem letu šele 15. januarja), delno zaradi prilagajanja na novo modelno leto (novi modeli avtomobilov v avtomobilski industriji), ampak to so nekako načrtovana zmanjšanja. Bolj negotova je situacija na nekaterih velikih trgih, ki vpliva na zmanjševanje povpraševanja po avtomobilih, torej posredno tudi na naš segment lesenih dekorativnih letvic,za avtomobile. Govorim o situaciji v Rusiji, povezani s krizo v Ukrajini, o dogajanjih na Kitajskem, kjer se povpraševanje zmanjšuje na račun ukrepov vlade proti korupciji, kupci pa so zato omejili bolj vpadljive nakupe tujih blagovnih znamk. Zmanjševanje ne velja le-za avtomobile, tudi za drugo potrošnjo in je zelo zaskrbljujoče za ponudnike od drugod. Potem je še dogajanje v Arabskem svetu ...Vse skupaj daje precej negotovo sliko o tem, kako v resnici bo uspešno ali neuspešno leto za ponudnike na globalnem trgu. Ampak, bodimo tudi tokrat optimisti, tako nejasna situacija je na pragu novih obdobij že zadnjih nekaj let, pa se je na koncu vendarle končalo bolje ali celo zelo uspešno. Za naše podjetje velja, da načrtujemo rast, saj imamo dva velika nova projekta, le ne vemo, kako hitro in koliko bosta rasla." Mag. Sašo Kronovšek, direktor podjetja Silco, trgovina in proizvodnja, d. o. o., Šentrupert: »Veliko je še vedno ugo-i.ytavljanj, zakaj ÌW ijìl in kaj je krivo I za gospodarsko I situacijo, kakr- PHl šna je, malo pa je kakovostnih I-----21----- predlogov dol- goročnih rešitev in še manj njihovih izvajanj. Dejstvo je, da so se izboljšave v gospodarstvu že začele dogajati, vendar vse terja svoj čas in energijo. In ravno slednja je tista, ki jo večina posameznikov usmerja v napačne smeri in na napačna področja. Sem pa prepričan, da se bodo vsa področja postopoma gospodarsko (še) izboljšala. Se tudi morajo. V podjetju smo zelo pozitivno naravnani, zato tako usmerjeni tudi vstopamo v novo leto. Gremo novim izzivom naproti.« Anton Kisovar, direktor podjetja Tehnos, d. o. o., Žalec: »Kakšno bo leto 2015, bo odvisno od proizvodne strukture podjetja. Podjetja s svojo blagovno znamko, z dovolj pozitivne energije, zadostno mero svojih finančnih sredstev bodo vsekakor rasla. Slovenci smo vendarle delaven in pameten narod! Čisti lom posli pa bodo še naprej padali, ker Slovenija že dolgo ni več konkurenčna ne po delovni sili ne po komunalni infrastrukturi in ne po energetski oskrbi. Selitev podjetij v tujino pa lahko ustavijo le izredno dobri vodje uprav, ki timsko delujejo z dobro organizacijo. Teh imamo kar nekaj, in to je zelo dobro. Vsekakor pričakujem rast in verjamem vanjo. Le pri miru nas je potrebno pustiti, da lahko delamo!« Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Termotehnika, d. o. o., Orla vas: »Septembra smo spet dobili novo vlado, ki je glede na sestavo popolna neznanka. Ministri so predvsem iz akademskih krogov, politično neizkušeni in gospodarsko neprepoznavni. Programa ni predstavila, saj se je do zdaj zaradi kadrovskih težav ukvarjala večinoma sama s sabo, zato ni mogoče prepoznati bodoče usmerjenosti njenega dela. Začetne težave so posledično tudi vzrok močnega padca priljubljenosti. To so po našem mnenju zelo močni argumenti, ki kažejo, da se bo gospodarsko stanje na večini področij samo še zaostrovalo.« Iztok Golc, Tiskarna Golc, d. o. o., Vrbje: »Če bomo še naprej delali tako, kot smo letos, bo drugo leto malo boljše. Žal pa ni vse odvisno od nas, ampak tudi od tega, kakšna bo politika, ali se bo sprostil kreditni krč in ali nam bodo banke še kaj pomagale. Ljudje si sami že več upajo in želijo, ampak še vedno je veliko nekih pregrad. Samo poslovno okolje bi se moralo v zadnjih treh letih urediti, da bi se s trga izločili slabi podjetniki ali tisti, ki niso imeli pravega načina poslovanja. Ostati mora tisto zdravo in perspektivno, kar je v gospodarstvu. Do tega bo moralo priti in upam, da čim prej.« Roman Weiss, Turistična kmetija Miklavž, Tabor: ■ »Upam, da bodo gospodarske razmere boljše, kot so bile do zdaj, in da bo v naši deželi ponovno zavladal optimizem. Kot kažejo podatki, se gospodarska rast dviguje, upajmo, da je to dobra napoved za naprej, saj se nam drugače ne obeta nič dobrega. Glede naše dejavnosti, turizma na kmetiji, pa smo zadovoljni in veseli, saj se obisk nenehno povečuje, zlasti na račun tujcev. K temu je letos prispevala tudi ureditev kampa za avtodomarje in ostale ljubitelje kampiranja, tako da pričakujemo v prihodnje še več gostov.« Drago Pinter, direktor podjetja Uniforest, d. o. o., Petrovče: »Težko bi rekel, kako se bo a vse skupaj odvijalo. V našem podjetju smo bili v letu, ki se končuje, dokaj uspešni, in to kljub turbulencam, ki so vladale na trgu. Ob pogovorih z našimi poslovnimi partnerji v zahodni Evropi, v Nemčiji, Avstriji in Franciji, pa nisem prevelik optimist. V teh državah so malo previdni, niso najbolj prepričani, da bo to leto uspešno. Dejstvo je, da se trgi, ki so za nas tradicionalno najboljši, ohlajajo in da tudi oni niso najbolj optimistični za leto, ki prihaja. Z ozirom na to, da so to naši glavni trgi, ocenjujem leto 2015 v nasprotju z razmišljanjem, ki vlada med našimi politiki, da gre pri nas za okrevanje. S tem ne soglašam, čeprav bi bil tega zelo vesel. Ta dejstva in razmišljanja pa se bodo najbrž odražala tudi v našem poslovanju.« Andrej Terglav, Slikople-skarstvo Andrej Terglav, s. p., ■ Andraž nad Polzelo: »Bistvenega izboljšanja gospodarske situacije v letu 2015 ne pričakujem. Delo, ki ga opravljam, je zelo odvisno od gradbeništva, kjer pa je situacija še posebej slaba. To, kar živimo zdaj, je pač naša realnost. S pravo mero optimizma in dobrih odločitev naše politike se nam za prihodnost ni treba bati, saj smo delaven narod.« Miran Zagožen, direktor podjetja Zagožen, d. o. o., Žalec: »Naše podjetje je letošnje ■ leto zaključilo zelo uspešno, približno 25 % nad načrtovanim. Glede splošnih gospodarskih razmer pa menim, da bo kriza trajala še najmanj štiri do pet let. Vlada in mediji sicer objavljajo podatek o minimalni gospodarski rasti, vendar ta rast ni realna, je posledica investicij iz kohezijskih sredstev, ki bi se morale realizirati že v preteklih letih. Financiranje iz kohezijskih sredstev se mora zaključiti do konca leta 2016 in vse, kar je bilo zamujenega na začetku, mora biti realizirano do takrat. Zato je ta rast, ki jo beležimo zdaj v gradbeništvu in se odraža v ostalih branžah, nerealna. Ti projekti se bodo drugo leto končali in potem bo spet šlo navzdol. Edina rešitev za gospodarstvo v Sloveniji je izvoz. Naše hčerinsko podjetje A plast je letos beležilo 40-odstotno rast glede na lansko leto, saj smo se že pred krizo intenzivno lotili izvoza.« L. K., D. N., K. R., T. T. avtodeli Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12 POPUST DO -30 % (rezervni deli za vsa vozila) Parkiranje do 2 uri brezplačno. m »T, { SSSfBBS r i"! rii - r- /-fi m ßßMIM 313U|] r™jj g ■ J f ^ y , j UJ 1 a » * f 'f n Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo prijetne božične praznike ter zdravo j zadovoljno in uspešno leto 2.0^5. Naročnik oglasa: Rastislav Lončarek s. p., Lepa ulica 8, Šempeter Podelili turistična priznanja Pred zimo veliko opravil Na Ponikvi pri Žalcu so podelili priznanja za urejenost hiš, kmetij, vasi, vaškega središča, k čemur spodbuja vsakoletna akcija Turistične zveze Slovenije. Turistično društvo Ponikva, ki mu predseduje Suzana Ra-ševič, je zadnjo novembrsko soboto v dvorani Slomškovega doma pripravilo zaključno prireditev, v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz vrtca, otroška folklorna skupina, harmonikar Gašper Repas, Klemen Kodrin in Estera Kos na flavti, ljudske pevke s Ponikve in citrarka Neli Zidar Kos. Letošnje prejemnike je predstavila predsednica ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar, predstavitev pa so pospremili tudi s fotografijami hiš, domačij in drugih nagrajenih objektov. Med vaškimi središči so priznanje za 1. mesto podelili naselju hiš od Toplakovih, Podre-zavnikovih do Ocvirkovih v Sp. Ponikvi. Priznanje za 2. mesto si je prislužilo naselje hiš v Marofu od Marice Verdev, Simona Cokana do Petraka in 3. mesto vaško središče, kjer živijo družine Arnšek, Pungartnik, Ribič, Verdev, Jezernik in Glušič v zaselku Vrhe. Za najlepše urejeno hišo so izbrali Miklavževo hišo družine Nahtigal iz Sp. Ponikve, družina Vydali iz Studenc je prejela priznanje za drugo mesto, hiša Vere Kovačevič in Željka Prainingerja iz Kal pa si je prislužila priznanje za tretje mesto. Med kmetijami sta priznanje prejeli kmetiji Magde in Janka Vasleta (1. mesto) ter Nade in Alojza Borovnika (2. mesto). Priznanja za poslovni objekt letos niso podeli, v kategoriji E (verska znamenja in obnovljen objekt kulturne dediščine) pa so priznanje podelili Angeli in Ferdinandu Hrustlju iz Stebovnika za obnovo Dolinškovega kozolca in kašče ter Župniji Ponikva za obnovo kapele ob cerkvi. Posebne čestitke so izrekli PGD Ponikva, ki je prejelo državno priznanje za najlepši gasilski dom v Sloveniji, zgrajen po letu 1970. D. Naraglav Urica ljudskih melodij... Med nastopom Vaških godcev. tel: (0)3 703 40 60 « kuharjev -Sl Želimo vam mirne in lepe božične praznike in srečni Šestnajsto, tradicionalno napevov so drugo decembr-Urico ljudskih melodij in sko nedeljo popoldne v dvo- rani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili Vaški godci iz Andraža in KD Andraž. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo šestnajst pevskih sestavov s celjskega, koroškega in drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnimi aplavzi nagradili pevske sestave. Ob koncu prireditve se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil vodja Vaških godcev Andraž Milan Zabukovnik. Prireditev je vodila Petra Meh. Hotel Prebold dobiva novo pmiebe^^hotelul A končali s prenovo weUness centra s j klasičnih in terapevtskih masaž ter ayu II , i i ii tretmaji, savnami in masažnimi kadmi I hotel Mre D Olg bej smoponosni na hamam, saj turško oz, Hom.KcmtnKmMjA^^r orientalsko kopel ponujamo med redkim^ veniji. Prertövljena je tudi ponudba kava renilo pa smo se lotili tudi kuhinje in ku ! podobo popestrili z brezmesnimi jedmi,4 žujejo fuzijo indijske m ayurvedske \ pod vodstvom priznanega kuharja i; Radha Govinda Ljubljana, tako se vsak četrtek, pripravljamo brezmesne i kosila za pravo r Tudi obuditi ne i re. Prvi takse in večerjo, kjf! Prizadevni turistični delavci zaščitili spomenike Turistično društvo Šempeter je oktobra in novembra, ob koncu turistične sezone, opravilo vrsto najrazličnejših del, hkrati pa se je začelo pripravljati na svojo zadnjo letošnjo prireditev Božična skrivnost v Jami Pekel. Ogledali si jo boste lahko na božični popoldan in naslednji dan popoldan ter na Štefanovo oziroma ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Tudi letos so prizadevni turistični delavci v antičnem parku pred zimo in neljubimi vremenskimi vplivi zaščitili spomenike. Seveda bi bilo potrebno namestiti ustrezno streho, drugače jih bodo težko zavarovali pred propadanjem. Če bo prišlo do uresničitve že izdelanega projekta ureditve antičnega parka, ki predvideva takšno rešitev, bo tudi vprašanje zaščite spomenikov rešeno, česar bi bili zelo veseli v šem-petrskem turističnem društvu in tudi na občini. V antičnem parku so tudi tokrat spomenike zaščitili s ponjavami, poleg tega so odstranili stare ciprese ter očistili park in okolico. D. N. Priznanja za urejenost so spodbuda Petrovški nagrajenci hement Turistično društvo Petrovče je na svojem letnem občnem zboru že devetič podelilo priznanja v okviru projekta Najlepša hiša, kmetija in poslovni objekt 2015. Turistično društvo Petrovče se s projektom ocenjevanje urejenosti okolja, hiš, kmetij in poslovnih objektov v svoji krajevni skupnosti vključuje v vseslovensko akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna. S podelitvijo javnih priznanj posameznikom, ki z urejenim okoljem svojih hiš in zasaditvami prispevajo k urejenosti kraja, pa želi spodbujati tudi druge v svojem okolju, da bi skrbeli za urejenost vasi. Komisija je na osnovi ogledov, ki jih je opravila v obdobju od junija do septembra, pripravila predlog priznanj, sklep o podelitvi pa je na seji 9. oktobra potrdil upravni odbor TD Petrovče. Priznanja za urejene hiše so prejeli Darja Drev Černak iz Drešinje vasi, Zoran Kovačič iz Arje vasi, Zdenka in Franci Kralj iz Zaloške Gorice, Karolina in Milan Lakner ter Klavdija in Peter Pfeifer iz Petrovč ter Stana in Jože Žgank iz Ruš. Med poslovnimi objekti so s priznanjem nagradili Gasilski dom Drešinja vas in Keti bar Arja vas, za obnovo stavbne dediščine, Mihovega marofa v Petrovčah, pa Matjaža Gorška. Priznanja sta nagrajen- cem podelila predsednik KS Petrovče Marjan Volpe in Marjeta Grobler iz TD Petrovče. Tudi tokrat številno obiskan zbor TD Petrovče so s prije- tnim programom pospremili mladi glasbeniki Glasbene šole Risto Savin Žalec, doma v KS Petrovče, in profesorica Maruša Mirnik. L. K. Četrtek, 15. 1. 2015,,ob 19.30 Dom II. slov.tabora Žalec SPEV, SLOVENSKI MUZIKANTJE in KVATROPIRCI SREČANJE Drama, SNG Nova Gorica, za gledališka abonmaja in izven 26. in 27. januar 2015 ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec/kupìkarto.si december 2014 13 IZ POLITIČNEGA ŽIVUENIA V novo leto z mešanimi občutki Janko Kos, župan Občine Žalec: »Nobena kriza ne traja večno, vsak trend, tudi slaba gospodarska rast, se enkrat obrne navzgor. Vemo, da samo močno gospodarstvo prinaša socialno pravičnost in povezanost. Rad pa bi, da bi si v tej družbi vedno delili slabo in dobro, da ne bi nikoli pozabili na socialo, da bi bil vsakdo človek z veliko začetnico, da bi drug drugega razumeli, si pomagali in se spoštovali, da ne bi drugemu delali tisto, česar ne želimo, Janko Kos da bi drugi delali nam. Da bi se ravnali po načelu, naj prvi vrže kamen tisti, ki je sam brez greha. Potem bi nam bilo vsem lažje. Drugače pa vsem želim zdravja, to je še vedno največja dobrina, naredimo nekaj za to. Vsem želim medsebojnega zaupanja, spoštovanja, sreče, srečo potrebuješ na vsakem koraku, optimizma, poguma, dobre volje, pa bo. Vsak človek je pomemben, kot pravi Pavček, vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep. Spoštujmo se takšne, kot smo, in tvorimo skupaj veliko celoto. Prerokujem, da se stvari izboljšujejo in da prihajajo leta, ko nam bo lepše.« Vinko Debelak, župan Občine Prebold: »V naslednjem letu pričakujem ravno toliko težav kot letos, bo pa gotovo več pozitivnega kot negativnega. Upam, da se bo nekaj pozitivnega razmišljanja preneslo na državljane, pri čemer pa imate bi- Vinko Debelak stveno vlogo tudi mediji. Sicer pa slabe stvari hitreje pozabimo in čeprav številke govorijo drugače, sem optimist.« Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče: »Leto 2015 pričakujem optimistično, a s precejšnjim zadržkom. Veseli bomo novih investicij, kot so odprtje večnamenske dvorane v Braslovčah, ki bo spomladi, odprtje novih proizvodnih prostorov Branimir Strojanšek v Trnavi in tudi odprtja športnega centra invalidov v Rako-vljah. Zadržke pa imam zaradi nejasnega financiranja občin v naslednjem letu, predvsem zmanjševanja ali celo ukinjanja dosedanjih fiksnih virov občine. Zato je naš proračun na vseh stroškovnih mestih narejen skrajno varčevalno. Vsem občankam in občanom pa želim zdravo in potrpežljivosti polno novo leto.« Anton Grobler, župan Občine Tabor: »Glede na napovedi države, da bo zmanjšala tako imenovan glavarino, bo to za našo lokalno skupnost, ki ima zelo malo prebivalcev (le 1700), velik udarec. Imamo precej neporavnanih obveznosti iz tekočega leta, ki jih bomo prenesli v proračunsko leto 2015, zato bomo prihodnje leto zelo omejeni na področju investicij. Zagotavljali bomo lahko le zakonske obveznosti, kot so vrtec, šola in sociala, ne bo pa za investicije oziroma kakršne Anton Grobler koli posege na komunalnem področju. Želim si, da bi v naslednjem letu dobro sodelovali z občani in da bi ti razumeli nastalo situacijo. Vsem ob koncu leta želim vesel božič ter srečno in kljub vsemu zadovoljno leto 2015.« • Jože Kužnik, župan Občine Polzela: »V letu 2015 si želim, da bi financiranje občin ostalo na sedanji ravni in da bi vlada spoznala, da je lokalna samouprava ustavna kategorija in da se občine ne morejo primerjati s sindikati, kot smo večkrat slišali. Tako bi lahko v občini vsaj približno v enakem obsegu izvajali ne le naloge, ki nam jih nalaga zakon, ampak tudi investicije, ki smo jih načrtovali že v letu 2014 in s katerimi smo se prijavili tudi na razpise za evropska sredstva. Če bo res prišlo do znižanja povprečnine, ne bomo mogli sofinancirati nobene investicije, sploh pa ne sami v celoti zagotoviti denarja zanje. Naša občina sicer še ima Spoštovane občanke in občani! Srečo, radost, : . \ energijo, 1:f ^ čarobnoi hmmi^figšieto Mariti ód(i v letu 2015 vam želimo! Svetniška skupina SMC Stranke Mira Cerarja Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan, in novo leto naj zaživi *adosti polno brez solz in skrI Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke POMEMBNA NALOŽBA PODJETJA VI-JA VIJA KOVINSKI IZDELKI, SVEĆARSTVO IN TRGOVINA, JANEZ VIPOTNIK, S. P., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec Družinsko podjetje VI-JA iz Gotovelj je bogatejše za nov stroj za razrez pločevine. Gre za veliko in pomembno pridobitev, pravi lastnik in direktor Janez Vipotnik. S tem se bodo še bolje približali potrebam naročnikov, poskrbeli pa bodo tudi za hitrejšo izdelavo svojih izdelkov. Podjetje VI-JA trenutno zaposluje 12 ljudi, naslednje leto pa načrtujejo še kakšno zaposlitev. Med najpomembnejšimi načrti v prihodnjih letih je povečanje prodaje na tržišču Evropske unije in razvijanje strojev za pridelavo mesa in sirov. V podjetju izdelujejo mesarsko in sirarsko opremo, različne inox polizdelke ter izdelke po naročilu. Pretežni del proizvodov prodajo na domačem trgu, del pa tudi na madžarskem, avstrijskem in hrvaškem trgu. V trgovini, ki se nahaja v neposredni bližini proizvodnje v Gotovljah, imajo poleg običajnih izdelkov iz proizvodnje v tem času na Nov stroj za razrez pločevine voljo tudi številne izdelke za koline. VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zolec, kupikcirto.si m / KB c j : ■ Jože Kužnik Franc Sušnik nekaj možnosti zadolževanja, vendar se ne želimo brezglavo zadolževati. Občine v veliki meri skrbimo za to, da država še vedno vsaj približno deluje in skrbi za državljane. Sicer pa vsem želim predvsem zdravja, fizičnega in psihičnega, to je ključ do uspeha.« Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »V novo leto 2015 stopam z mešanimi občutki in bojaznijo glede na napovedane po- sege Vlade RS v financiranje občin. Če se bodo uresničile napovedi, da se bo občinam povprečnina oziroma glavarina zmanjšala na 494 evrov in da se bo ukinilo financiranje investicij po 21. členu Zakona o financiranju lokalnih skupnosti, bo zelo težko. Ne pričakujem nič dobrega glede na to, kako se vede oblast v Ljubljani. Sicer pa si osebno in vsem v novem letu želim predvsem zdravja.« K. R., foto: D. N., T. T. VESELI DECEMBER Kakor vsako leto tako je tudi letos prišel december... Verjetno bi tako začela prosti spis v nižjem razredu osnovne šole. No, ampak to sem napisala kar tako, mimogrede, ker je za uvod pač treba nekaj napisati. Pa bom vseeno pisala o decembru, veselem decembru, veselem predvsem za naše najmlajše, ki v tem mesecu pričakujejo, da se jim bo izpolnila kakšna skrita želja, saj v svoji nepokvarjeni in nepreračunljivi glavici, za razliko od nas odraslih »kao« pametnih, še verjamejo, da Božiček in dedek Mraz obstajata. In te njihove želje se jim zdijo same po sebi uresničljive tudi zato, ker jih sami spodbujamo, naj tema dobrima možema napišejo pismo s seznamom svojih želja. In ko je vse črno na belem na papirju, našim malčkom ostane samo še vznemirljivo čakanje. Čakanje na prav tisto, kar so napisali, ne pa na pižamice, nogavičke, gatice in vse drugo, kar pač potrebujejo in bi jim tako ali tako morali že prej kupiti, pa smo počakali, da bo praznično darilce vsaj zgledalo večje, če že ne bo po njihovem seznamu želja. Tudi ni pomembno, če jim je kateri od teh dobrih mož že lani prinesel tisto lepo pižamico, ki je bila sicer malo prevelika prav zato, da bo letos pravšnja... Ja, z darili in obdarovanjem so res križi in težave. Že cel mesec premišljujem, kaj naj podarim Frančeku. Mogoče pametni telefon ? Eh, ne pride v poštev, ko je pa tako pameten, da mu včasih že škoduje. Sem se že spomnila. Podarila mu bom uro, saj imam občutek, da vedno pogosteje meša minute in ure. Zadnjič, ko je kuhal golaž, ga je klical prijatelj in seveda se je moral nujno sestati z njim. Ko je že zapiral vrata za seboj, je rekel, da skoči samo za deset minut v bife, jaz pa naj vsake pol ure premešam, da se meso nebo zažgalo. Tako, drage in dragi moji, naj vam za konec tega tako posebnega leta zaželim le še veliko lepega v prihodnjem in vseh prihodnjih letih, predvsem pa, da bi se vam izpolnilo čim več vaših želja z vašega seznama. Ola Mar Sveti Barbari v čast Učne ure slovenske osamosvojitve Tudi letos so se po mnogih krajih po dolini poklonili sv. Barbari, zavetnici rudarjev, ki goduje 4. decembra. govnika. Rudarji v Grižah so pred začetkom slovesne maše v postroju odšli na pokopališče, kjer so se poklonili spominu sv. Barbare, rudarje, rudniške svetilke in prapora, nato pa so se ob spremljavi godbe Premogovnika Velenje odpravili Rudarji s Ponikve Rudarji na poti v župnijsko cerkev V nedeljo, 7. decembra, so zavetnico počastili rudarji v Grižah in na Ponikvi. Udeležili so se svete maše, po končanem obredu pa so se prepustili prijetnemu druženju. Uniformirani rudarji so se najprej zbrali pred župnijskima cerkvama sv. Pankracija (obe cerkvi imata namreč istega svetnika), od koder so se v postroju odpravili k sveti maši. V Grižah je mašo daroval župnik Jožef Planinc, na Ponikvi pa Anton Krašovec, ki sta mu pri tem pomagala župnik Janez Krašovec in diakon Andrej Vrabič. V cerkvi na Ponikvi je v imenu organizacijskega odbora praznovanja svoje stanovske kolege in druge nagovoril Srečko Lednik, zbrane je pozdravil tudi predstavnik Premogovnika Velenje mag. Bojan Lajler, ob koncu pa je v cerkvi zadonela glasba Harmonikarskega orkestra Barbara, v kateri igrajo rudarji velenjskega premo- na 17 rudarjev, ki so izgubili življenje ob eksploziji metana v Rudniku Zabukovica. Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo in odbor za praznovanje godu zavetnice rudarjev sta se sv Barbari poklonila že drugo novembrsko soboto. Rudarji so se v svečanih uniformah zbrali pred domačo cerkvijo, kjer je župnik Jože Kovačec blagoslov-il kip v župnijsko cerkev sv. Andreja. Župnik Kovačec je v pridigi poudaril zaupanje rudarjev v svojo zavetnico in pomen rudarskega poklica. V znamenje hvaležnosti so prižgali svečke kot simbol luči, ki naj jih vodi v življenju, v dvorani kulturnega doma v Andražu nad Polzelo pa so rudarjem postregli s knapovsko malico. D. N., T. T. Pekli parklje Z delavnice Članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so v sredo, 3. decembra, pripravile delavnico peke kvašenih parkeljnov. Pod budnim očesom vodje delavnice Albine Tratnik s Turistične kmetije Tratnik iz Pongraca so želele varovancem Varstveno-delovnega centra SAŠA, žalske enote Maksi, pričarati praznično vzdušje, pridružili pa so se jim tudi po Zabukovica 162,3302 Griže GSM: 031/307 780 SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO Krk Uroš, s.p. 5trehe.krk@gmall.com -izdelava vseh vrst ostrešij -sanacija vseh vrst streh - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - izdelava In sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrel) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondach, Bramar, Trimo, dobava In montaža strešnih oken dobava in montaža strelovodov najem dvigal trije varovanci iz enot Velenje in Mozirje. Članicam društva je bilo v veliko veselje otrokom pokazati, kako iz kvašenega testa pripraviti parkeljne, seveda so jih pomagali tudi sami oblikovati. Kot je povedala predsednica društva Marta Rojnik, bodo delavnico peke še ponovili, najkasneje okrog pusta, ko bodo pekli krofe. T. T. Druženje ob blagoslovu Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino je v dogovorih z vodstvi šol učencem osmih in devetih razredov predstavilo del slovenske zgodovine iz obdobja slovenskega osamosvajanja. Predstavitev temelji na zborniku S srcem za domovino, ki ga je savinjska veteranska organizacija izdala ob 20-letnici osamosvojitve in v katerem so objavljeni sestavki avtorjev, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije na območju Spodnje Savinjske doline in bližnje okolice. Že pred dvema letoma so mladim po dolini te zgodovinske dogodke osvetljevali nekdanji poveljnik TO in sedanji predsednik ZVVS Adi Vidmajer, predsednik zgodovinske komisije pri ZVVS Žalec Emil Pižorn in predsednik pokrajinske zveze ZVVS Zdenko Terpin ter nekdanji miličnik in sedanji predsednik žalske veteranske organizacije Sever Rado Gašparič. In vsi so s to tematiko seznanjali učence tudi v preteklem mesecu. S srcem za domovino so spregovorili učencem za- S predstavitve o zgodovini osamosvojitve S srcem za domovino spregovorili učencem dnjih dveh razredov osnovnih šol v Preboldu, Šempetru, na Vranskem, v Žalcu in Braslovčah. V prvih dveh mese- cih novega leta pa bodo o tem spregovorili tudi učencem na preostalih spodnjesavinjskih osnovnih šolah. D. N. Blagoslov venca na Ponikvi Na Ponikvi pri Žalcu so tudi letos izdelali poseben adventni venec, ki v tem adventnem času lepša zunanjo podobo cerkve in Slomškovega doma. V izdelavo adventnega veneča, za katerega vsako leto poskrbijo člani tamkajšnjega turističnega društva, so vložili kar precej truda. Vsekakor pa je to tudi prijeten družabni dogodek, ki združuje člane društva in tudi ostale. Ob blagoslovu venca in prižigu prve adventne luči se namreč pred cerkvijo zberejo številni krajani. Venec sta na predvečer prve adventne nedelje blago- slovila župnik Anton Krašovec in diakon Andrej Vrabič, nato pa je sledilo prijetno druženje v Slomškovem domu. D. N. Sejem dobre volje in dobrote Na Osnovni šoli Šempeter so v torek, 2. decembra, poskrbeli za srečo in na dobrodelnem bazarju, namenjenemu zbiranju denarja za šolski sklad, posejali dobro voljo. Že ves teden so zbirali zimska oblačila, obutev in igrače, ki so jih potem po evro prodajali na Sejmu dobre volje, kot so organizatorji poimenovali dobrodelni decembrski sejem. Skupaj so prodali ali zbrali 625 evrov, ki so jih namenili v šolski sklad, stvari, ki jih niso uspeli prodati, pa so podarili Območnemu združenju Rdečega križa Žalec, ki bo poskrbelo, da bodo oblačila, obutev in igrače dobili tisti, ki to po- e trebujejo. Sejem dobro volje je bil tudi prijeten kulturni in družabni dogodek. Šolska gledališka Med nagovorom ravnatelja Uroša Vidmajerja skupina je namreč na začetku uprizorila igrico Prisluhnimo pravljicam, ob koncu pa so zapeli šolski otroški in mladinski pevski zbor ter zborček učiteljic in mamic. Udeležence je nagovoril ravnatelj Uroš Vidmajer in ob tem dejal, »da je sreča tisti prah, ki ga narava iz svojih rok stresa v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem«. D. N. Družinska besedna olimpijada 1002. vrtiljak na sredo Ekipe in občinstvo med zanimivim in zabavnim tekmovanjem V torek, 25. novembra, je na UPI - ljudski univerzi Žalec potekalo finalno tekmovanje družinske besedne olimpijade. Med sabo so se pomerile tri ekipe, ki so se uspele uvrstiti v finale. Posebnost tega tekmovanja je, da sestavljajo ekipe trije člani, ki znotraj družine pripadajo različnim generacijam. Kot sta nam povedala Mitja Štorman in Biserka Neuholt Hlastec, so na žalski ljudski univerzi v sodelovanju z ministrstvom za kulturo od maja do oktobra izvajali projekt Družinska besedna olimpijada. S projektom so želeli na zabaven in zanimiv način širšo javnost seznaniti s številnimi obstoječimi jezikovnimi viri, kot so različni slovarji, korpusi besedil in priročniki, ki so v zadnjem času dostopni tudi v elektronski obliki, in opozoriti na jezikovno tehnologijo, ki omogoča reševanje z jezikom povezanih praktičnih dilem. V okviru projekta so novembra najprej izvedli dve polfinalni tekmovanji. Prvo je potekalo 22. oktobra na Osnovni šoli Petrovče, kjer so se pomerile tri ekipe omenjene šole, ki so si nadele ime Ex libris, Ena in Jesen. Drugo polfinalno tekmovanje so izpeljali dva dni pozneje na UPI Žalec, kjer so se za mesta v finalu potegovale ekipe z OŠ Prebold, OŠ Šempeter in OŠ Petrovče. V finalno tekmovanje se je uspelo uvrstiti dvema ekipama z OŠ Petrovče, in sicer Ex Libris in Jesen, ter ekipi z OŠ Prebold z imenom Pupe. Finalno tekmovanje je bilo sestavljeno iz šestih iger, pri katerih so morali tekmovalci uporabljati različne spletne in knjižne pripomočke. Med drugim so preverjali tudi znanje in poznavanje slengovskih in starinskih besed, narečij, pravopisa, pomena frazemov ... V napetem, a za obiskovalce zelo zanimivem in zabavnem boju je zmagala ekipa Ex Libris (družina Bedrač), ki je prejela glavno nagrado - tablični računalnik. Nagrado sta prejeli tudi drugo- in tretjeuvrščena ekipa Jesen (družina Korent) in Pupe (družina Jeram). Po končanem tekmovanju so z veseljem okušali dobrote savinjskih kmetij, ki jih v okviru ZKŠT Žalec ponujajo pod skupnim imenom Zeleno zlato. D. Naraglav Utrip domoznanstva s Telohom Na zadnjem letošnjem Utripu domoznanstva se je v ponedeljek, 1. decembra, predstavila Dramska sekcija Teloh Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor. Ves dan je bilo tako v knjižnici čutiti utrip kulturnega življenja Občine Tabor, ki se lahko pohvali z uspešnim kulturnim delovanjem. V Občini Tabor so močni zlasti na pevskem področju, saj je več pevskih zborov združenih v okviru Pevskega društva Tabor in KD Ivan Cankar Tabor. H kulturnemu utripu nedvomno pripomore tudi Dramska sekcija Teloh, ki že sedem let deluje pod režiserskim vodstvom Tanje Kastelic. Sicer pa ima dramska sekcija že zelo dolgo in bogato tradicijo. Vmes so bili vzponi in padci, resneje se je ponovno predstavila decembra 2002, in sicer z dvema kratkima skečema Zadnja večerja in Aerobika. Kmalu so se lotili celovečerne predstave Rodil se je oče, ki jo je režirala Olga Markovič, leta 2006 pa so na oder postavili Smrkca v žalski knjižnici igro Odkritosrčna lažnivka v režiji Jožice Ocvirk. S pravljicami Čudežni lokvanj, Gozdni možic Fric, V pričakovanju, Skrivnostna skrinja, Smrkci, Zverjasec in z letošnjo Zvezdico Zaspanko razveseljujejo najmlajše po Spodnji Savinjski dolini. Odigrali so tudi dve celovečerni igri Kadar se ženski jezik ne suče in Poročil se bom s svojo ženo, sodelujejo pa tudi pri organizaciji slavnostih sej, na prireditvi V nedeljo je luštno pri nas in občinskih proslavah ob slovenskem kultur- nem prazniku. Ob predstavitvi v žalski knjižnici so pripravili tudi razstavo, na večerni prireditvi pa sta se z gosti, predstavniki dramske sekcije in KD Ivan Cankar Tabor (režiserko Tanjo Kastelic in igralcema Matejem Demšarjem in Tomažem Au-brehtom), pogovarjali Karmen Kreže in Tanja Pilih. Voditeljici sta k besedi povabili tudi predsednika Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor Alena Kovačiča in nekdanjo predsednico društva Inko Jazbinšek. Gosta sta osvetlila čas delovanja društva pod njuno taktirko, posegla pa sta tudi v njegovo bogato zgodovino. Člani dramske sekcije so nam ta večer zaupali, da je njihov glavni namen razvedriti in nasmejati ljudi, odzivi občinstva pa so dober pokazatelj, da jim to tudi dobro uspeva. Z novo gledališko predstavo naj bi ponovno presenetili marca oziroma aprila prihodnje leto. D. Naraglav OFFSET TISK • VEZAVA DIPLOM * SITOTISK • KNJIGOVESTVO DARILNE VREČKE Na voljo 78 razliinih dimenzij darilnih mik I Tiskarna Golc d.o.o., Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60, gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com,www.koledarji.com , % Kmečka opravila -stenski koledar -12 listov - natron vrečka J -dim.: 11x45 cm * •M g» I If *«5 #tgg POSLOVNA DARILA DIGITALNI TISK • GRAFIČNO OBLIKOVANJE Ob dolgoletnem voditelju Tonetu Vrablu njegov vnuk in tokratni voditelj oddaje Matevž V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v sredo, 26. novembra, potekal 1002. Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje. Prireditev že vse od začetka vodi zdaj že upokojeni novinar Novega tednika in Radia Celje, Žalčan Tone Vrabl. Tokratni vrtiljak je bil tudi v znamenju njegove knjige »1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov«,'ki govori o oddaji in glasbenih gostih, ki jih je gostil v tem času. Glasbena oddaja Vrtiljak polk in valčkov je poslušalcem Radia Celje krajšala ponedeljkove večere od 28. septembra 1993 do pred dvema letoma. V tem času seje zvrstilo tisoč vrtiljakov ali skupaj kar pet tisoč ur naro-dno-zabavne glasbe. In prav teh 208 dni, kolikor je bilo skupno predvajanih oddaj, in okoli 3000 gostov, kolikor jih je v njih sodelovalo, je Toneta Vrabla spodbudilo k izdaji knjige, v kateri predstavlja razvoj narodno-za-bavne glasbe na Celjskem v zadnjih 25 letih. Njegov vrtiljak pa se ni odvijal samo v studiu, ampak tudi na terenu na različnih prireditvah, med drugim tudi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Tokratno prireditev pa je pripravil skupaj s svojim vnukom Matevžem Rebevškom, ki je tudi član narodno-zabavnega ansambla Glasbene šole Risto Savin Žalec. Prireditev je kot voditelj začel Tonetov vnuk Matevž, ki je po uvodni skladbi oddaj na oder povabil svojega dedija Toneta Vrabla. V imenu organizatorjev KUD Grifon Šempeter je zbranim spregovoril predsednik društva Zdenko Štrucl in Tonetu čestital za njegovo 1002. oddajo Vrtiljak polk in valčkov. Kot glasbeni gostje pa so tokrat nastopili ansambli Smeh, Petka, Golte, Vigred, Zreška pomlad, Vokalna skupina Eros in naro-dno-zabavni ansambel Glasbene šole Risto Savin Žalec. Knjigo 1000 ponedeljkov - 1000 vrtiljakov bo avtor predstavil tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec čez slab mesec, in sicervtorek, 13. januarja. O njej, narodno-zabavni glasbi, sodelovanju s Tonetom pa je v pogovora z Matevžem na odru spregovoril tudi voditelj na TV Golica in urednik istoimenske revije Domen Hren. V avli doma so kasneje naz- dravili 1002. vrtiljaku in novi knjigi velikega poznavalca in ljubitelja narodno-zabav-ne glasbe Toneta Vrabla, ki je mnogim mladim in še neuveljavljenim ansamblom prav s svojo oddajo pripomogel k njihovi prepoznavnosti. D. Naraglav Tone Vrabl je bil rojen med II. svet. vojno v izgnanstvu v Beogradu. Po vojni se je s starši vrnil v Celje, kjer je v mestu ob Savinji zaključil osnovno šolo in gimnazijo. Študiral je v Ljubljani in postal novinar. V Celju je ostal vse do leta 1968, nato pa se je preselil v Žalec. Njegove prve spise literarne narave so objavili že gimnazijski Brstiči, med študijem v Ljubljani in kasneje pa je sodeloval s Tribuno, Anteno, Našimi razgledi, Primorskimi novicami, Delom, Večerom, Kmečkim glasom, Stopom, Radijem Ljubljana ter z osrednjo televizijsko hišo in številnimi lokalnimi TV-postajami. Veliko je pisal tudi v tovarniška glasila. Pri NT&RC je v različnih obdobjih pokrival celotno celjsko območje, dvajset let je bil športni urednik, zadnjih petnajst let pa so bili v ospredju naro-dno-zabavna glasba, reportaže, intervjuji, radijske oddaje in podobno. Več desetletij je sodeloval ali vodil najodmevnejše medijske dogodke celjske hiše (100 kmečkih žensk na morje, novoletni obiski v celjski porodnišnici, voščilnice itd.), po njegovi zamisli je začela nastajali oddaja Vrtiljak polk in valčkov, ki se je odvrtela 1000-krat in nastal je celo Klub ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov z več kot 300 člani. V zadnjih 20 letih je imel več kot 1000 različnih nastopov v raznih slovenskih krajih. Poleg številnih jubilejnih daljših besedil (Nasmejani jubilejni meh - 20 let Zlate harmonike, Petdeset let Radia Celje - 2004 itd.) je napisal in izdal naslednje knjige: Zgodbe izpod Triglava (1995), Mož treh stoletij (1998), Vitezi polk in valčkov, Gibanje Vrtiljaka (2002), Od travnika do tartana (2004) in zdaj, ob 70-letnici še 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov, je pa tudi soavtor knjig. Leta 2001 je za celjski radio pripravil tudi božično igro, uredil pesniško zbirko Valterja Ver-hovška ter z besedili pospremil številne jubileje ansamblov in njihove zgoščenke. Proslavili okrogle zakonske obletnice V prvi vrsti (z leve proti desni): Ivica in Robert Sredenšek ter Cvetka in Milan Vasle; v drugi vrsti: Rozalija in Rudolf Jazbec ter Zofka in Anton Zajc V polzelski župniji že vrsto let ob godu sv. Cecilije, 22. novembra, proslavijo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez. Na letošnji slovesnosti se je v župnijski cerkvi zbralo 38 parov. Okrogle zakonske obletnice so proslavili tudi v Andražu nad Polzelo, udeležilo pa se je je 23 parov. Obe župniji vodi župnik Jože Kovačec. Slavje pri sv. Cecilji, ki so se ga udeležila tudi Ivica in Robert Sredenšek, ki sta praznovala 60 let poroke, Cvetka in Milan Vasle, ki sta sklenila zakonsko zvezo pred 55 leti, Rozalija in Rudolf Jazbec ter Zofka in Anton Zajc, ki so praznovali zlati jubilej, so začeli s sv. mašo. Zakonci so obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli rdečo vrtnico in voščilo ter napotke, naj svojo zakonsko zvezo še naprej negujejo in naj vztrajajo v medsebojni ljubezni in naklonjenosti. Na slovesnostih so sodelovali vsi cerkveni zbori in skupine, ki so počastili sv. Cecilijo, zavetnico cerkvenega petja. V Andražu nad Polzelo, pa sta med 23 pari 65 let poroke praznovala Jožefa in Ferdo Krk. Ivanka in Franc Plaskan, Marija in Mihael Sitar ter Jakob in Zofija Satler pa so proslavili zlati jubilej. T. Tavčar Prvi od treh dobrih mož že po dolini Taborske otroke obiskala zvezdica zaspanka V Braslovčah Miklavž otrokom podaril zobne miške Miklavž s svojim spremstvom na Polzeli Kljub temu da je letos marsikaj narobe, pa so nekatere stvari še vedno na svojem mestu. To je dokazal Miklavž s spremstvom, ki je tudi letos obiskal otroke po dolini in jih obdaroval. Preboldska cerkev sv. Pavla je bila na Miklavžev veččr polna do zadnjega kotička. Najmanj tristo otrok je s svojimi starši, z babicami in dedki z veseljem pričakalo prihod sv. Miklavža. Prireditve je organiziralo KD Anton Schwab, po maši pa je Miklavž ob prisotnosti angelčkov in dveh parkeljnov obdaril otroke. Obdaritev so finančno podprli Občina Prebold, župnijska Karitas in Župnija sv. Pavel ter starši otrok. Miklavž v Taboru Tina, Jaka, Ula in Luka so se tako vneto pogovarjali o Miklavžu, da so jim prisluhnili prav vsi otroci, zbrani v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslov- čah. Skupaj so zapeli še pesmico o Miklavžu in ga glasno poklicali. Okrog oltarne mize so bila razporejena darila, ki jih je med otroke razdelil Miklavž. Kar 250 zobnih mišk je s sabo nosilo zobno pasto, peščeno uro za merjenje časa, namenjenega umivanju zob, brisačo, kekse in celo jogurt. Parkeljni pa so tudi to leto ostali praznih rok, saj med otroki ni bilo niti enega poredneža. Ob slovesu se je Miklavž zahvalil sodelavcem župnijske Karitas in vsem, ki so pomagali pri pripravi srečanja. V taborski občini vsako leto prihod Miklavža popestrijo s kakšno gledališko predstavo za otroke. Gledališka skupina Teloh je letos otroke presenetila z uprizoritvijo Zvezdice Zaspanke Frana Milčinskega - Ježka. Po predstavi je prišel v dvorano Miklavž s svojim spremstvom in obdaril otroke. Ta veseli dogodek je ob sodelovanju občine letos organiziralo Društvo žena in deklet Občine Tabor, ki je poskrbelo tudi za sladke dobrote. Na Polzeli je miklavževanje pripravila župnijska Karitas s sodelavci. V župnijski cerkvi sv. Marjete je Miklavž obdaril štiristo otrok, ki so skupaj s starši cerkev napolnili do zadnjega kotička. Najprej so prisluhnili otroškemu zboru Cekinčki, nato pa so si ogledali zgodbo Miklavžev večer. ZKŠT Polzela je v okviru miklavževa-nja na Gradu Komenda pripravil otroško igrico Mojca Pokraj culj a v izvedbi dramske skupine učiteljic OŠ Polzela, ob tej priložnosti pa so prižgali tudi praznične luči. D. N., T. T. Miklavž obiskal tudi pridne otroke v Preboldu Praznični december v Žalcu Mladi gasilci znova slavili zmago ZKŠT Žalec je z različnimi prireditvami pod skupnim naslovom Praznični december v Žalcu popestril zadnji mesec v letu, začenši z Miklavževim sejmom in s prihodom Miklavža na praznično odet in očarljivo osvetljen Šlandrov trg. Na Miklavžev večer, 5. decembra, je na Šlandrovem trgu s stojnicami oživel Miklavžev sejem. Strokovne delavke Vrtca Velenje so v Domu II. slovenskega tabora za najmlajše odigrale ljudsko pravljico Zlata ptica, po brezplačni predstavi pa je otroke obiskal Miklavž. Ta dobri mož se je s svojim spremstvom ustavil tudi na prenovljenem Šlandrovem trgu, kjer sta se mu pridružila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in skupaj so prižgali praznične luči. V nedeljo je praznični utrip mestnega jedra zaokrožil tudi nastop APZ Risto Savin Žalec pod vodstvom dirigentke Katarine Kurtjak. Praznični program s sejmom, predstavami za najmlajše in z glasbenimi nastopi bo na Šlandrovem trgu potekal ob koncih tedna ves mesec do zadnjega dne v letu, ko bodo ob 11. uri silvestrovali najprej otroci, ob 22. uri pa se bo začelo silvestrovanje za odrasle z ansamblom Oliver Twist. T. Tavčar Miklavž s spremstvom na Šlandrovem trgu Na praznični Miklavžev vikend je na Šlandrovem trgu zazvenela pesem APZ Rista Savina Z Miklavževega sejma Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si Konec novembra je na OŠ Franceta Prešerna v Črenšov-cih v Pomurju potekal kviz gasilske mladine Gasilske zveze Slovenije. Pravico do nastopa so imele ekipe, ki so po posameznih regijah osvojile prvo ali drugo mesto. Na državnem tekmovanju je tako nastopilo 97 ekip, ki so se pomerile v treh kategorijah, in sicer pionirji od 6 do 11 let, mladinci od 12 do 16 let in pripravniki od 16 do 18 let. Gasilsko zvezo Žalec sta zastopali ekipa mladincev iz PGD Kapla-Pondor v sestavi Alja Cestnik, Tajda Remic in Urh Skok Vodopivec z mentorico Jano Pustoslemšek ter pripravnice iz PGD Šempeter Urška Skrabar, Karin Lešer in Katarina Dolinar z mentorico Klavdijo Dolinar. Ekipe so se preizkusile v praktičnem delu (štafetnem vezanju vozlov, navezavi orodij, prenosu trojaka, pravilni izbiri gasilnika in orodij ter spajanju cevi na trojak). Teorija pa je zajemala znanja prve pomoči, požarne preventive in zgodovine gasilstva. Mladi iz Kaple in Pondorja so v kategoriji mladincev slavili zmago in tako ubranili naslov, ki so ga preteklo leto osvojili njihovi vrstniki, pripravnice iz Šempetra pa so z malce smole zasedle odlično, a nehvaležno 4. mesto. Za tretjeuvrščeno ekipo iz Pijave Gorice (GZ Škofljica), ki je zbrala skupaj 549,50 točke, so zaostale le točko in pol. Mentorica Jana Pustoslemšek je dejala, da so osvojitve prvega mesta zelo veseli, saj je to tudi Ekipi po razglasitvi rezultatov z mentoricama in predsednikom Gasilske zveze Slovenije potrditev res dobrega dela z mladimi v njihovem društvu. V nadaljevanju je na kratko osvetlila tekmovanje in povedala, da so jih na uvodni slovesnosti pozdravili pomurski regijski poveljnik in predsednik PGD Črenšovci Dušan Utroša, predsednik GZ Črenšovci Matija Majcen, župan Občine Črenšovci Anton Tornar in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, na zaključni prireditvi ob razglasitvi rezultatov pa tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša. Dodala je še, da so se domačini zelo potrudili pri organizaciji tekmovanja, saj so poleg tekmovalnih disciplin pripravili tudi druge dejavnosti. Ogledali so si tamkajšnji gasilski dom, župnišče, romsko naselje Kamenci, streljali z zračno puško, igrali nogomet in prisluhnili predavanju o otrocih na kriznih žariščih - v Afganistanu in na Kosovu. D. Naraglav KO KO KOMEDIJA Sreda, 14. 1. 2015. ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec OBČINA ŽALEC Četrtek, 1. januar, ob 00.30 Bukovica po polnoči; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242). Četrtek 1. januar ob 14. uri Tradicionalni turnir v malem nogometu; igrišče v V. Pirešici (SD Hofrein, 041 401 062) Vsako soboto v mesecu med 8. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73). Sobota, 3. januar, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 3. januar, ob 9. uri 16. novoletni pohod: Hom-planinski dom Brnica; zborno mesto pred Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Ponedeljek, 5. januar, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Petek, 9. januar, ob 20. uri 85. kavarniški večer z Mileno Šimunič in Danijem Bedračem; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 10. januar, ob 6. uri Osankarica; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 10. januar, ob 6.30 Liboje- Rogla- Pesek- Osankarica-Zreče; zborno mesto pred Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Sobota, 10. januar, ob 7. uri 37. pohod po poteh Pohorskega bataljona na Osankarico; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 740 753). Sobota, 10. januar, ob 8. uri Šentiljska pot, 3. del; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 767 061). Sobota, 10. januar, ob 19.30 novoletni koncert Godbe Liboje z gosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 11. januar, ob 8. uri Prebold-Dom pod Reško planino; zborno mesto pred Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Torek, 13. januar, ob 18. uri predstavitev knjige Toneta Vrabla 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 14. januar, ob 20. uri Ko ko komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 15. januar, ob 8. uri Smlednik; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 15. januar, ob 19.30 Spev, Slovenski muzikantje, gostje Kvatropirci; koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 17. januar, ob 6. uri ogled razstav na Dunaju: Od realizma k moderni; odhod iz Žalca s parkirišča za Domom II. slov. tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 18. januar, ob 7. uri potepanje po Savinjski planinski poti; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055). Nedelja, 18. januar, ob 17. uri Izidor Erazem Grafenauer, koncert za citrarski abonma in izven; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 18. januar, ob 19. uri Gospa poslančeva, komedija; Gledališko društvo Radeče; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje). Ponedeljek, 20. januar, ob 19. uri Pavla nad prepadom, drama; Slovensko mladinsko gledališče; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca s parkirišča za Domom II. slov. tabora Žalec) ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 21. januar, ob 19. uri Trianglov zimski večer; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 22. januar, ob 17. uri po pravljici diši - pravljična ura s Tino; Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 23. januar, ob 10. uri BUMfest, 9. mednarodni festival tolkalnih skupin; matineja in izven; nastopa SToP, Slovenski tolkalni projekt; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, sobota in nedelja, 23., 24., in 25. januar, ob 18. uri BUMfest, 9. mednarodni festival tolkalnih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 23. januar, ob 18. uri predavanje in občni zbor PD Šempeter; OŠ Šempeter (PD Šempeter, 031 501 244). Ponedeljek, 26. januar, ob 18. uri po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Ponedeljek, 26. januar, ob 19.30 Srečanje, drama; SNG Nova Gorica; za ponedeljkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 27. januar, ob 17. uri po pravljici diši - pravljična ura z Nino; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 27. januar, ob 19.30 Srečanje, drama; SNG Nova Gorica; za torkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. januar, ob 18. uri po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 29. januar, ob 18. uri predstavitev dokumentarnega filma »Moja Zgodba« (v sodelovanju z CUVD Dobrna); Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 29. januar, ob 19.30 Mame, komedija; Siti teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 30. januar, ob 10. uri področno OŠ tekmovanje v smučanju; Golte (ZKŠT Žalec, OE Šport, 712 12 67). Petek, 30. januar, ob 12. uri »Črka«, odprtje razstave dijakov Gimnazije Celje - Center; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. januar, ob 8. uri zimski pohod na Gozdnik; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 325 101). OBČINA TABOR Torek, 23. december, obisk Božička za vse otroke; Vrtec Tabor ob 9.30, v telovadnici POŠ Tabor ob 10.30, v jedilnici; vabljeni tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca (Vrtec in POŠ Tabor, 705 70 80). Sreda, 24. december, pogostitev po polnočnici; okolica cerkve (Društvo podeželske mladine Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Tabor, 070 321 516). Četrtek, 25. december, ob 16. uri božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; zbor ob 16. uri: - v Ojstrici: preko Krvavice do koče - pred šolo v Lokah: po cesti do koče (PD Tabor, 572 72 14). Sobota, 27. december, ob 19. uri praznični koncert Pevskega društva Tabor; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 031 872 814). Nedelja, 28. december, od 8. ure dalje kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Torek, 30. december, ob 18. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 895 542). Četrtek, 1. januar, ob 14. uri nogometna tekma stari - mladi; igrišče Razgan v Ojstriški vasi (ŠD Partizan Tabor, 051 381 306). Nedelja, 25. januar, od 8. ure dalje kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 3. januar, 26. novoletni pohod na Dobrovlje; PD Dobrovlje Braslovče (Darja Dobnik, 041 480 524). Sobota, 10. januar, pohod na Rogla - Osankarica; PD Dobrovlje Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608). Sobota, 10. januar, ob 19. uri ponovitev igre, Halo! Obirovke so tu!; KD Gomiljsko; Dom krajanov Gomilsko (Andrej Sram, 040 731 805) Nedelja, 11. januar, pohod na Dom pod Reško planino; PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sreda, 14. januar, po Koroški planinski poti; PD Dobrovlje Braslovče (Jože' Marovt ,041 570 151). Petek, 23. januar, ob 17. uri 3. predstava v okviru abonmaja Pravljičarninih igrarij; avla OŠ Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 24. januar, »Zdravju naproti« na Goro Oljko; PD Dobrovlje Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527). Sobota, 24. januar, ob 19. uri vokalni večer na Gomilskem (sodelujejo: KD Gomilsko, Sekstet Gomilsko, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, DePZ Flora); Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Tjaša Ribizel, 051 257 651). Torek, 27. januar, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). OBČINA PREBOLD Četrtek, 1. januar, zimski pohod na Mrzlico; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 3. januar, Osankarica - 72-letnica padca Pohorskega bataljona; ZB NOB KO Prebold. Sobota, 3. januar, med 8. in 11. uro kmečka tržnica; Režajeva domačija (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 7. januar, ob 18.30 razstava Moj pogled na barviti svet, avtor Rudi Friškovec; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 9. januar, ob 19.00 dražba risb - Mladi za Mladinski klub; dvorana Hotela Prebold; Občina Prebold (Žiga Hriberšek, 041 389 013). Sobota, 10. januar, pohod na Osankarico; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Sobota, 10. januar, koncert z namenom; dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83). Nedelja, 11. januar, 37. zimski pohod v Marijo Reko; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Torek, 13. januar, ob 18.30 Večer na Zofi; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 16. januar, ob 17. uri otroški gledališki abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Petek, 16. januar, ob 18. uri večer o ljudski pesmi; Občinska knjižnica Prebold; Prijatelji 6ŠE (Lea Felicijan, 705 35 40). Sobota, 17. januar, med 8. in 11. uro kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 17. januar, ob 18. uri koncert ljudskih skupin iz Slovenije; Dvorana Prebold; Prijatelji 6ŠE (Zvone Babič, 031 631 781). Torek, 20. januar, ob 18. uri Domišljavi snežak - otroška pravljična predstava; gledališče Čaramesto; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Torek, 20. januar, med 19. in 20. uro meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold. Petek, 23. januar, odrasla gledališka predstava - gostje; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Nedelja, 25. januar, ob 16. uri dobrodelni koncert; Dvorana Prebold; PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 738 360). Nedelja, 25. januar, turnir v namiznem tenisu; športna dvorana OŠ Prebold; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Torek, 27. januar, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). OBČINA POLZELA Ponedeljek, 5. januar, ob 16. uri 202. lunohod Vimperk-Bajht; zborno mesto pri domu DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Četrtek, 8. januar, od 16. do 17.30 medgeneracijsko srečanje; Kolonhidroterapija - naravno razstrupljanje telesa; predava Rok Černelč; prostori Vrtca Polzela (Matjana Šmajs, 031 343 774). Sobota, 10. januar, ob 5.30 enodnevni smučarski izlet v Nassfeld (Mokrine); zborno mesto pred občinsko stavbo (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 10. januar, ob 8. uri pohod v neznano za mlade planince; zborno mesto pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778, in Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 10. januar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 10. januar, ob 16. uri 36. pohod po poteh Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše; zborno mesto pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Nedelja, 11. januar, ob 16. uri trikraljevski koncert pevskih zborov; cerkev sv. Marjete. Sobota, 17. januar, ob 8.30 33. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko; zborno mesto na Železniški postaji Polzela, na igrišču v Andražu (Zoran Štok, 041 754 778, Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 17. januar, ob 18.30 potopisno predavanje o Ugandi s Tadejem Verdevom in uvod v občni zbor ŠD Andraž; Dom krajanov Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Nedelja, 18. januar, ob 15. uri gostovanje GS Gornji Grad s komedijo „Sleparja v krilu“; Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737). Nedelja, 18. januar, ob 18. uri gostovanje GS iz Trnovelj; Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). Od ponedeljka, 19. januarja, do ponedeljka, 2. februarja, likovna razstava Lidije Tamše; Grad Komenda (Lidija Tamše, 031 447 623). Četrtek, 22. januar, od 16. do 17.30 medgeneracijsko srečanje; večer, posvečen kulturi: KUGA v literarni upodobitvi; predava dr. Gizela Polanc Podpečan; prostori Vrtca Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Sobota, 24. januar, ob 19. uri Zapuščina soula in jazza - koncert Gwen Hughes in Mono feat. James Thompson; Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 29. januar, ob 17. uri Prisluhnimo pravljici; Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 703 32 04). Petek, 30. januar, ob 18. uri podelitev športnih priznanj za leto 2014; Kulturni dom Polzela (ZŠD Polzela, ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 31. januar, ob 10. uri Ognjeni grad in Dudovo drevo, lutkovno-igrana predstava; za otroški abonma in izven; Grad Komenda - VIT točka; KUD Dudovo drevo Velenje (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Vse nedelje v januarju ob 9. uri redni tedenski šahovski hitropotezni turnir; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). %* & Prihod BojklokjoL. 19.12.2014 // Prihod Božička s spremstvom, prižig lučk na novoletni jelki, nastop MePZ A Cappella in VS Musica ensemble, 17.00. Šlandrov trg ■> Šlandrov trg. 15. 00-18.00 19.-25.12. // Božični 26.-30.12. // Novoletni TMLŠfopi> Šlandrov trg 20. 12., 17.00 //Ansambel Mladika 21. 12., Ì7.00 H Žive jaslice in nastop Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec 26. 12., 17.00 //ŽePZ Gotovlje 27. 12., 18.00 //Savinjski kvintet 28. 12., 18.00 II MoPZ Gotovlje Otr°£>Lp prpdétic&P Od 27. do 30. 12. vsak dan ob 17.00 v Domu II. slovenskega tabora Žalec ŠUVAStroVcuvjP, 31. 12. 2014 H Silvestrovanje za otroke, 17.00. Šlandrov trg II Oh, teater, komedija, silvestrska predstava s kozarčkom penine, 21.30. Dom II. slov. tabora Žalec ^ // Silvestrovanje z ansamblom Oliver Twist, . 22.00. Šlandrov trg %- ____ ^ V VEČ NA WWW.ZKST-ZALEC.SI 120 let organiziranega petja v Gotovljah Na odru 200 mladih glasbenikov V soboto, 22. novembra, so v polni dvorani zadružnega doma v Gotovljah prisluhnili gotoveljskim pevcem, ki so v počastitev 120-letnice Moškega pevskega zbora Goto-vlje in organiziranega petja v Gotovljah pripravili koncert. »Ob četrti uri sem se vrnil domov. Doma so me že čakali prijatelji in zvečer po molitvi rožnega venca in po češčenju Marije pri Koprivu smo v moji sobi s prijatelji Ivanom Kotovim, Ivanom Žolnirjem in Francem Šimonovem na novo oživeli gotoveljski »Quartet«. Peli smo ljudske narodne pesmi še dolgo v noč.« Tako je 14. januarja 1894 v osebni dnevnik zapisal Anton Goršek in ta datum velja kot uradni datum ustanovitve go-toveljskega moškega pevskega zbora. Od ustanovitve prosvetnega društva, kasneje Kulturnega društva Gotovlje, je moški pevski zbor del omenjenega društva. Ni podatkov o tem, katere pesmi so prepevali ob ustanovitvi, današnji člani zbora so ob visokem jubileju zapeli pesem, ki jo je leta 1893 uglasbil njihov prvi zborovodja Anton Goršek. V Gotovljah so med prvimi v Sloveniji začeli z organiziranim petjem. Le zelo redki zbori pa se lahko pohvalijo s skorajda neprekinjeno pevsko tradicijo. V letih prepevanja je dirigentsko palico držalo kar nekaj zborovodij. Po že omenjenem Antonu Goršku in sinu Juriju so si sledili Ivan Gostečnik, Peter Selčan, Rafko Gorenšek, Alenka Glinšek, Janja Kipič, Vojko Rizmal, Mojca Florjančič, Simona Novak, od leta 1992 pa vodi zbor Zdenka Markovič. Jubilantom je čestitala in spregovorila nekaj spodbudnih besed slavnostna govornica Bojana Omladič, članica upravnega odbora Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Na prireditvi so podelili tudi srebrne, zlate in tri častne Gallusove značke. Jubilejno značko sklada so prejeli Janez Cokan za več kot tridesetletno petje v zboru, predsednik zbo- ra Ivan Lešer in najstarejši član zbora Ivan Bizjak. S ploskanjem in z nasmejanimi obrazi so obiskovalci nagradili nastopajoče mlade pevce Otroškega pevskega zbora Vandrovček POŠ Gotovlje pod vodstvom Anje Kranjc Za- konjšek in Pevke treh vasi, ki prepevajo pod vodstvom Jožice Sedminek. Med gosti sta bila tudi hmeljska princesa Barbara Bosnar in hmeljski starešina, tudi dolgoletni pevec v zboru, Janko Bizjak, oba iz Gotovelj. Moški zbor je s harmoniko in klavirjem spremljal Gašper Kundih, program pa sta povezovala Ana in Bojan Pevec. Kot gostje so na koncertu nastopile pevke Ženskega pevskega zbora Gotovlje pod vodstvom Špele Florjanič, njihovo petje pa je spremljal Orkester Mandolina Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Andreja Zupana. Soproge pevcev pa so ob tej priložnosti poskrbele za posladek in kapljico rujnega, s katerim so lahko tudi nazdravili. »Bil je res en lep večer!« T. T. Moški in ženski pevski zbor Iz malega raste veliko V dvorani doma krajanov na Ponikvi pri Žalcu so v soboto, 29. oktobra, pripravili 9. folklorni koncert otroške in odrasle folklorne skupine s Ponikve. Letošnji koncert je potekal pod sloganom Iz malega raste veliko, v katerega je zajeto delovanje otroške folklorne skupine, ki bo sčasoma prerasla v odraslo folklorno skupino ali, povedano drugače, kako iz malih otroških nogic zrastejo velike noge. Prireditev so povezovali otroci iz otroške folklorne skupine Pia, Larisa in Urban ter Janko Jelen, član odrasle folklorne skupine. Otroška skupina je predstavila otroške folklorne plese, odrasla pa se je predstavila z gorenjskimi in s koroškimi ljudskimi plesi. Prireditev so svojim obiskom počastili tudi gostje. Otroška folklorna skupina OŠ Griže je zaplesala Pastirico, člani folklorne skupine iz Šmartnega v Rožni dolini pa so zaplesali splet slovenskih ljudskih plesov. Otroška folklorna skupina navdušila polnoštevilno občinstvo Odrasla skupina zaplesala gorenjske in koroške ljudske plese Prihodnje leto bodo ob 10. klorne skupine in takrat bo jubileju praznovali tudi 15-le- zagotovo znova zelo prijetno, tnico delovanja odrasle fol- D. N. Med nastopom kitarskega orkestra Glasbena šola Risto Šavin Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredila dobrodelni koncert v korist šolskega sklada »Glasbene želje«. Vstopnice so pošle že teden dni pred koncertom, pred vrati pa je brez njih ostalo še okoli 150 ljudi. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je v sklepnem nagovoru povedal, da je denar, pridobljen na ta način, z ustreznimi postopki skrbno porazdeljen med tiste učence, ki se želijo izobraževati v glasbeni šoli, pa jim tega žal njihovi starši zaradi socialne stiske ne morejo omogočiti. Koncert so podprli tudi donatorji, ki se jim je tudi javno zahvalil ter poudaril, da so tisti, ki so za dobro delo šole najzaslužnejši, ravno starši, ki s svojimi prispevki podpirajo delovanje šole. Prav tako se je Zaigrali so tudi harmonikarji zahvalil vsem županom občin ustanoviteljic glasbene šole za iskreno podporo in izpostavil odlično klimo ter ustvarjalnost zaposlenih v njej. Z odličnim in s skrbno izbranim glasbenim programom se je predstavilo več kot 200 nastopajočih v različnih glas- benih zasedbah. Poudarek je bil na večjih komornih in orkestrskih zasedbah. Koncert je odlično uspel in z veseljem pričakujejo božični koncert glasbene šole, ki bo 19. decembra, to je danes zvečer, že tradicionalno v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu. T. Tavčar Umetnost, znanost, tehnologija Del razstave v Savinovem likovnem salonu V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. januarja odprta razstava iz cikla PROSTOR: Eduard Stepančič// Zupančič::Turšič::Živadinov z naslovom Programirane vizualizacije//Postgravityart: :Sistematika. Ob odprtju razstave je dr. Mojca Puncer, umetnostna kritičarka, teoretičarka in filozofinja, povedala, da odpira razstava zanimivo tematiko ustvarjalcev, katerih dela se dotikajo umetnosti, znanosti in tehnologije. Predstavljajo dela umetnika Eduarda Stepančiča (1908-1991), učenca Avgusta Černigoja in člana znamenite Tržaške konstruktivistične skupine (1926-1929). Kasneje se je izpopolnjeval tudi v Parizu, nato pa vse od leta 1931 do svoje smrti deloval v Beogradu. Njegovo likovno snovanje je preseglo izkustvo definiranega prostora in prešlo v čiste linijske konstrukcije, v n-neskončno mrežno pozornost, v raziskovalno polje géneriranih pogledov, s čimer je Stepančič odprl novo razumevanje prostora. Prav to pa je tisto skeletno ogrodje mednarodno delujočih umetnikov Zupančič//Turšič//Ži-vadinov, ki vstopajo z delom Postgravityart::Sistematika v prostore Savinovega likovnega salona. Njihova zanimiva kozmoki-netična zgodba - petdesetletna abstraktna gledališka predstava Noordung, ki se udejanja v zemeljski orbiti, ni zgolj transformacija informacij iz sveta s pomočjo tehnologije in znanosti, temveč umetniško dejanje, ki se staplja z njimi. Iz teh ustvarjalnih virov je sku- pina tudi udejanjila Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju - središče, ki se povezuje s svetom. Ob koncu je zbranim spregovoril eden od avtorjev razstave Dragan Živodinov, ki je izpostavil pomen konstruktivističnega slikarja Eduarda Stepančiča in njegov vpliv na trojico Zupančič, Turšič, Živadinov. Predstavil je tudi zamisel njegovega 50-letne-ga gledališkega projektila (1995-2045), prikazanega na razstavi. T. Tavčar Ljubezen naj gre vedno v cvet Moj pogled na barvni svet Prepevali zbori žalske dekanije Ljubezen naj gre vedno v cvet so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec poimenovali prireditev, ki so jo pripravili v spomin Franu Milčinskemu - Ježku, ki bi 14. decembra dopolnil 100 let. Scenarij zanjo je pripravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Večer je bil sproščen, zabaven, srčen, preprost, pripravljen z velikim spoštovanjem do pesnika in z odgovornostjo do zvestih obiskovalcev, ki so knjižnico napolnili, kot že dolgo ne. Šaljive, iskrive in hudomušne rime, pisane za vse čase, so oživljale in zvabljale nasmehe na obraze. Zaposleni v knjižnici so se preizkusili tudi v petju, na pomoč pa so jim priskočili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Oživele so Cinca Marinca, Ko boš pri- šla na Bled, Kekčeva pesem, Orglice, Kako sva si različna in mnoge druge, ki so že skoraj ponarodele. Večer so zaključili z odlomkom iz pravljice Zvezdica Zaspanka. Frane Milčinski - Ježek, slovenski satirik, mladinski pisa- telj, igralec, režiser, humorist, komik, pesnik in šansonjer, nam je zapustil dragoceno bero besed, stkanih v misli, verze, rime, pravljice ..., ki jih je vredno negovati, čeprav pogosto zvenijo grenko-sladko. T. Tavčar Med nastopom Mešanega cerkvenega pevskega zbora Skala šempetrske župnije Na prvo adventno nedeljo so v polzelski župnijski cerkvi pripravili revijo cerkvenih pevskih zborov žalske dekanije. Zbrane je najprej nagovoril referent za liturgijo in cerkveno glasbo v žalski dekaniji Janko Cigala, župnik iz Galicije, in med drugim poudaril pomen cerkvenega petja kot sestavnega dela bogoslužja ter se v imenu sedmih župnij, vseh duhovnikov in poslušalcev zahvalil pevcem, ki s korov cerkva žalske dekanije vernike razveseljujejo s svojim ubranim petjem. Na reviji je letos nastopilo deset cerkvenih zborov iz žu- pnij Gotovlje, Galicija, Petrovče, Polzela, Šempeter in Žalec. Vsak zbor je zapel po dve pesmi po lastnem izboru, ob koncu pa so pevci skupaj za- peli pesem Kristus, kralj vseh večnih časov, z njimi pa so zapeli tudi poslušalci, in sicer pesem Marija skoz življenje. T. Tavčar Babji mlin V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 2. decembra pospremili na pot knjigo Babji mlin domačina Matjaža Lesjaka. To je njegovo drugo literarno delo, lani je namreč bralcem podaril knjigo Druge zgodbe. Z njim se je o knjigi pogovarjal njegov prijatelj Ivo Mohorič. Takoj na začetku je poudaril, da pripoveduje knjiga o razmerjih med ljudmi. Na žalost je to področje, ki mu namenjamo premalo pozornosti. Avtor pravi, da je knjiga tipično slovensko delo, da je v njej vsega po malem. Na začetku nas je z besedami želel popeljati v eksotične kraje in nam dvigniti temperaturo z opisom vročine na plaži. Zgodba je sodobna in se lahko dogaja kjerkoli. Po mnenju njegovega sogovornika največ pozornosti pritegnejo odlično zasnovani in opisani značaji glavnih junakov. Prijeten pogovor o knjigi je popestrila glasba, saj je Matjaž Lesjak prepeval in še prepeva v različnih glasbenih sestavih. Zapel je tudi odlomek iz ljudske pesmi, ki je ponazarjala melodijo napisanega teksta. S predstavitve knjige Babji mlin Sogovornika sta se odlično dopolnjevala in zbranim slikala glavne junake. Predstavila sta vprašanje, h kateremu se glavni junak vedno znova vrača, ali je ali ni kupil ženske. Pogosto sta se dotaknila njune skupne teme, astrologije in posredno tudi vedeževanja. V romanu je prisoten urok in oba sta bila mnenja, da so to stvari, ki lahko zelo negativno vplivajo na ljudi, zato je potrebno vedeti, kaj in koliko komu povedati. Matjaž Lesjak pravi, da je vsako delo malo avtobiografsko. Pogosto uprizorjeni babji mlini na panjskih končnicah, kjer meljejo in iz starih žensk delajo mlade, pa so dali knjigi naslov. Večer je minil v prijetnem vzdušju. Avtor je z velikim navdušenjem pripovedoval o svoji knjigi, ki jo je izdal v samozaložbi, saj pri slovenskih založnikih njegov tekst ni dobil priložnosti za izid. Zbranim je vzbudil zanimanje za branje s posameznimi zgodbicami, prebral pa je tudi odlomek, iz katerega je nastala zgodba. Če si na koncu dovolimo malo vedeževanja, lahko rečemo, da to ni bilo njegovo zadnje delo, saj iz njegovih besed švigajo zgodbe, ki jim je usojeno priti med bralce. T. Tavčar Prvega decembra so se na Gradu Komenda v velikem številu zbrali prijatelji likovne umetnosti in fotografije, in sicer na prvi samostojni razstavi avtorja Rudija Friškovca iz Prebolda. Razstavo so svojemu prijatelju in članu organizirali likovniki Kulturno--umetniškega društva Polzela. Program ob odprtju razstave, ki so ga pripravili likovniki s Polzele, je vodila direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija L. Tomažič. Likovni prijatelji so svojemii članu zapeli nekaj slovenskih pesmi, spregovorili o njegovem življenju in ustvarjanju, k besedi povabili avtorjevo hčerko ter poskrbeli za presenečenje, saj jih je obiskal Miklavž in jih tudi obdaril. Rudi Friškovec se je ob tej priložnosti svojim prijateljem zahvalil za organizacijo enkratnega dogodka in nato spregovoril o svoji ustvarjalni poti. Čestitkam za samostojno razstavo so se pridružili tudi avtorjevi ko- legi z žalske univerze za tretje življenjsko obdobje, razstavo pa je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik. Avtorjeva razstavljena likovna dela v različnih tehnikah (olju, akrilu, tušu, temperi in akvarelu) so prijetna za oko in doživeta, saj je upodobljene kraje in gore tudi sam obiskal. Motivi cvetlic kar izžarevajo svojo bogatost barv, ki jih je umetnik ujel na platno. Za fotografiranje se je navdušil v mladih letih, fotografije je tudi sam razvijal, povečeval in ustvarjal diapozitive. Prihod digitalne fotografije pa mu je odprl nove dimenzije ustvarjanja. Ne samo da uporablja za fotografiranje različne fotoaparate in objektive, pač pa tudi programe za oblikovanje fotografij in rezultati trenutkov, ujetih v čas, so na ogled na razstavi. T. T. V V Švedska po Svedsld Švedska po Švedski ali kako so braslovški pevci kot prvi slovenski sestav gostovali na kulturno-umetniškem dogodku v švedskem mestu Norrköping. Dogodek v Braslovčah je bil zanimiva kombinacija pevskih nastopov in kratkega "multi-medijskega" zapisa o septembrskem gostovanju Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče na Švedskem. Prosvetno društvo Braslovče je v športni dvorani OŠ Braslovče organiziralo prireditev Švedska po Švedski, s katero je sokrajanom in vsem ljubiteljem kulturno-umetniškega dogajanja v tem delu Savinjske doline predstavilo odmevno gostovanje Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče na Švedskem septembra letos. V programu so nastopili: Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Ženski pevski zbor Asumpta Braslovče in mladinski pevski zbor OŠ Braslovče pod vodstvom zborovodkinje Anje Jezernik. Prireditev so organizatorji obogatili z multimedijskim zapisom z gostovanja na Švedskem. Potopis, ki ga je pripravila Janja Kovač, so obogatili z govorjeno besedo ene izmed udeleženk popotovanja Irene Kumer in z zbranimi vtisi članov moškega pevskega zbora. Scena, ki je z izbranimi '■> likovnimi elementi asociirala na Švedsko, pa je bila delo Tanje Voga Rovšnik. T. T. S koncerta Seminar za gledališčnike Zadnjo novembrsko soboto je v organizaciji žalske enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Domu II. slovenskega tabora potekal četrti brezplačni seminar v sklopu izobraževanj, in sicer gledališki seminar, namenjen gledališkim igralcem in režiserjem. Seminar je vodila priznana igralka in režiserka Barbara Vidovič, ki v Celju vodi javni zavod Talija - ustvarjalni laboratorij. Udeleženci so se seznanili z osnovami gledališke dejavnosti, lučjo, režijo in ostalimi gledališkimi elementi. Javni sklad za kulturne dejav- Barbara Vidovič z udeleženci seminarja nosti je z brezplačnim seminarjem vsem ljubiteljskim gledališčnikom ponudil možnost nadgraditi svoje znanje in ga s pridom uporabiti v gledaliških predstavah, ki jih uprizarjajo v okviru svojih kulturnih društev. T. Tavčar Državni turnir specialne olimpijade V Parizu štirje Savinjčani Ekipa II. OŠ Žalec z ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar II. OŠ Žalec je drugo decembrsko soboto v telovadnici I. OŠ Žalec organizirala državni turnir v ekipnih elementih košarke specialne olimpijade, na katerem je sodelovalo 20 ekip iz Slovenije, med njimi tudi ekipa II. OŠ Žalec. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, njihovih družin in programov. Rezultat te ideje je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je slogan spe-cialnoolimpijskega gibanja. Ob odprtju so zbrane pozdravili in ekipam zaželeli veliko športnih užitkov ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Speci- alne olimpijade Slovenije Ljubo Miličevič in predsednica Medobčinskega društva Sožitje Ivanka Venišnik, za zabavni program ob odprtju pa so poskrbeli učenci II. OŠ Žalec. V prvi skupini je slavila ekipa VDC Zagorje, v drugi OŠ Minke Namestnik - Sonje iz Slovenske Bistrice, v tretji VVDC Želva in v četrti skupini CVIU Velenje. Domača ekipa II. OŠ Žalec se je uvrstila na 5. mesto. Medalje so najboljšim podelili mladi košarkar Hopsov s Polzele Luka Petrovič, ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar in predsednik Specialne olimpijade Slovenije Ljubo Miličevič. T. Tavčar Slovenska članska reprezentanca se je med 27. in 30. novembrom udeležila svetovnega prvenstva v jiu jitsu za člane v Parizu. V reprezentanci je bilo skupaj osem moških tekmovalcev, tri ženske in en moški par, ki je tekmoval v duo sistemu. V reprezentančnem dresu so bili tokrat tudi trije tekmovalci iz KBV Fudo-shin, Barbara Stiplošek, Anja Laznik in Tilen Hadolin, ter trener Rok Šuster. Slovenska reprezentančna ekipa, v kateri so bili poleg tekmovalcev iz Savinjske doline tudi Tim Toplak, Tadej Jerman, Anže Vujčič, Dragan Milutinovič, Benjamin Lah, Lara Jelič, Jure Žabjek in Žan Obradovič, se je domov vrnila z bronasto medaljo, ki jo je osvojil Benjamin Lah iz PKVB Celje, zabeležili pa so tudi ne- Anja Laznik, Tilen Hadolin, trener Rok Šuster in Barbara Stiplošek kaj drugih dobrih uvrstitev od petega do trinajstega mesta. Članska reprezentanca je v zadnjih dveh letih ravno v fazi menjave generacij, tako da je letos na svetovnem prvenstvu nastopilo kar sedem tekmovalcev, ki so še lani nastopali v mladinski kategoriji, zato so lahko z rezultati še toliko bolj zadovoljni. Savinjčani so osvojili tri deveta in enajsto mesto. Deveto mesto v svojih kategorijah sta osvojili Anja Laznik (borbe do 70 kg) in Barbara Stiplošek (borbe do 62 kg in parterna borba). Pred Parizom je v Sremski Kamenici v Srbiji potekal tudi mednarodni jiu jitsu turnir SAJ Open, ki sta se ga udeležila tudi borca iz Kluba borilnih veščin Fudoshin. Tilen Hadolin je v kategoriji člani do 77 kg osvojil 1. mesto in postal tudi najboljši tekmovalec turnirja, Tadej Vrbek pa je v kategoriji člani do 94 kg osvojil 7. mesto. Hkrati sta oba kot posojena tekmovalca JJK ADK Maribor nastopila na zaključnem turnirju jadranske jiu jitsu lige ter osvojila ekipno 3. mesto. D. Naraglav _ ^ Mladinsko državno prvenstvo v Žalcu Adi Vidmajer metalec leta Karate zveza Slovenije je v sodelovanju s tehničnim organizatorjem - Karate klubom Nestor v soboto, 29. novembra, v športni dvorani OŠ Žalec organizirala mladinsko državno prvenstvo v katah in borbah za posameznike. Tekmovanja se je iz 44 klubov udeležilo 348 tekmovalcev, med njimi tudi člani karate klubov iz naše doline, KK Nestor, KK Žalec in KK Polzela, ki so dosegli odlične rezultate. Po številu prvih treh mest so bili med njimi najboljši Nestorjevci, ki so osvojili kar enajst medalj, po številu prvih mest pa Polzelani, ki so osvojili štiri najžlahtnejša odličja, dve so osvojili člani KK Žalec, eno pa KK Nestor. Člani KK Polzela so si torej priborili kar štiri prva mesta, in sicer Laura Bergant pri mlajših deklicah do 40 kg, Nuša Žerjav pri mlajših deklicah nad 40 kg, Juš Jagarinec med mladinci do 68 kg in Luka Deberšek pri mlajših članih nad 84 kg. Drugo mesto med člani KK Polzela je zasedla Anika Jagarinec (kadetinje do 47 kg), tretjega me- sta pa sta se veselila Lan Podpečan (starejši dečki do 40 kg) in Anže Cajhen (starejši dečki do 55 kg). Dve prvi mesti sta si priborila tudi člana KK Žalec, in sicer Lea Krajnc (kadetinje do 47 kg) in Maj Kolšek (mlajši dečki do 35 kg). Jurij Plaskan iz KK Žalec si je med starejšimi dečki nad 55 kg priboril 2. mesto, Neža Četina je med starejšimi deklicami nad 55 kg slavila tretje mesto, prav tako se je tretjega mesta veselila Iris Hočevar (kadetinje do 54 kg). Člani kluba gostitelja KK Nestor so bili enkrat prvi (Matej Žgank, kadeti do 57 kg), petkrat drugi (Kiti Smiljan, kadetinje nad 54 kg, Neja Rom Zupanc, mladinke nad 59 kg, Tim Dvorjak, kadeti do 52 kg, Tilen Kajtna, kadeti do 70 kg in Nel Lončar, mladinci do 76 kg) in petkrat tretji (Ema Gračner Ko-vačec, kadetinje nad 54 kg, Gal Dvorjak, kadeti do 52 kg, Luka Lešek, kadeti nad 70 kg, Jernej Blatnik, mlajši člani do 75kg, in Kiti Smiljan, kate kadetinje). L. K., foto arhiv KK Nestor DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure bAtiiOCi TRGOVINA Z AVTODELI Bartog d. o. o., PE Žalec Tomšičeva ulica 15, Žalec Tel.: 713 15 00 www.bartog.si Avtomehanika Dosedla s. p. Ul. Florjana Pohlina 5, Žalec Mob.: 031 608 349, 031 350 119 Fax.: 710 22 01 matjaz.dosedla.@siol.net DIAGONOSTIKA VOZIL • AVTO SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL • SERVIS ZAVOR • IZPUŠNI SISTEMI • AKUMOLATORJI • PRIPRAVA VOZILA NA T. P. • VULKANIZERSTVO Adi na najvišji stopnički na balkanskem prvenstvu v Romuniji V Mariboru so 22. novembra pripravili zaključek veteranske atletske sezone za leto 2014. Adija Vidmajerja, so izbrali za metalca leta v troboju, peteroboju ter super dosežkom leta 2014. Za 72-letnega Adija Vid-majera je letošnje leto leto rekordov. Kot veteranski atlet je na balkanskem prvenstvu v Romuniji zmagal v treh disciplinah. Najboljši je bil v metu kladiva, diska in krogle. S tem je dokazal, da je in ostaja med najboljšimi veteranskimi atleti na svetu. Kladivo je vrgel 48,82 m in s to daljavo postavil državni in balkanski rekord, disk je zalučal 33,79 m, kroglo pa sunil 11,33 m daleč. Poleg tega je na državnem prvenstvu postavil tudi nov državni rekord v metalskem peteroboju (kladivo, gira, disk, kopje, krogla). Skupaj je osvojil kar 3900 točk in tako presegel tudi samega sebe, saj je za 74 točk izboljšal svoj junijski državni rekord. Na državnem prvenstvu je v peteroboju z 18,87 m dosegel tudi nov državni rekord v metu gire. Najboljši v metu kladiva (46,52 m) in gire (17,60 m) je bil tudi na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani juliju letos. V omenjenih disciplinah je avgusta blestel tudi na mednarodnem mitingu štirih držav (Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije) v Zagrebu, kjer je osvojil tretje mesto. Atletskemu veteranu Adiju Vidmajerju, ki sodi v sam svetovni vrh, gredo vse čestitke. Njegova telesna pripravljenost pa je hkrati dokaz, da šport veliko pripomore h kakovosti življenja tudi v poznejših letih. D. Naraglav Žalčan osvojil kitajsko prvenstvo Žalčana Nika Markoviča, nekdanjega rokometnega selektorja Avstrije, Slovenije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov, je športna kariera ponesla še na Kitajsko. Na povabilo province Shandong je prevzel tamkajšnje rokometaše in z njimi po treh mesecih intenzivnega treninga osvojil kitajsko prvenstvo. V finalu je Shandong premagal visoko favorizirano ekipo Jiangsu z rezultatom 34: 33. Zaradi dobrih rezultatov Kitajci Niku Markoviču ponujajo triletno pogodbo z opcijo vodenja kitajske reprezentance. D.N. Niko Markovič na Kitajskem Zgodovinski uspeh odbojkarjev Več kot le rokometni turnir Odbojkarji SIP Šempetra o v letošnjem pokalnem tekmovanju pripravili veliko presenečenje ali, kot so Ekipa SIP Šempetra z vodstvom dejali v šempetrskem klubu, odbojkarsko senzacijo, saj so se uvrstili na zaključni turnir, ki bo 16. in 17. januarja v Šempetru. V četrtfinalu so v dveh tekmah premagali prvoligaško ekipo Go Volley (v gosteh 3 : 0, doma 3 : 2) in se kot prvi drugoligaš v zgodovini uvrstili na finalni turnir. To je zgodovinski uspeh tudi za mlado ekipo OK SIP Šempeter. Na finalnem turnirju bodo poleg šempetrske ekipe nastopile tudi ekipe Salonit Anhovo, ACH Volley in Panvita Pomgrad. T. Tavčar Derbi Braslovčankam Odbojkarice Braslovč so v tekmi 13. kroga 1. DOL za ženske s 3 : 1 (20, 23, -21, 16) premagale Alianso. V braslovški ekipi so zaigrale Bednjanič, Turnšek 1, Podbregar, Zbičajnik 4, Rituper, Vovk 8, Jerman, Muhovič 1, Markovič 34, Mihevc 8, Ma-rovt, Mihalinec 12, Vodlan 2 in Hribernik 4. Ekipo Alianse pa so sestavljale Lenart 7, Rifelj, Kavčič 15, Dubonosova 12, Blaguš 9, Sopčič, Rozman 5, Antel 9, Pehnec 3, Vovk in Pajnik. Lokalni derbi med Braslov-čankami in Šempetrankami pred kakimi 350 gledalci je bil kar zanimiv, pripadel pa je Bra- Utrinek s tekme slovčankam. Veliko zaslug, da so tri točke ostale doma v Braslovčah, ima Nika Markovič, ki je prispevala kar 34 točk. Bra- Pomembna zmaga Hopsov Še zadnji napotki igralcem trenerja Hopsov Vladimirja Rizmana Čeprav so Hopsi proti ekipi Helios Suns nastopili brez Sama Udriha in Gorana Jago- dnika, so varovanci trenerja Vladimirja Rizmana zasluženo premagali goste iz Domžal Predsednik Igor Pungartnik Redna skupščina KD Hopsi Polzela je prinesla pričakovano spremembo na predsedniškem mestu. Janko Vaši, ki je Hopse vodil 15 let, je na svojo željo končal svoj predsedniški mandat, ven- bil je aktiven dar še naprej ostaja v klubu kot košarkar in član upravnega odbora. je tudi podž- Novi predsednik Hopsov je upan Občine Igor Pungartnik, eden od usta- Polzela, noviteljev košarke na Polzeli, T. T. Mednarodna rokometna ekipa hrvaških, srbskih in slovenskih rokometašic v Žalcu pomešana na igrišču in zunaj njega slovčanke so z zmago utrdile svoje tretje mesto na prvenstveni lestvici, Aliansa pa ostaja na predzadnjem mestu. T. Tavčar Prvi decembrski vikend so v RK Zelene Doline Žalec pripravili mednarodni Miklavžev rokometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe rokometašic RK Zelene Doline Žalec, ŽJRK RTB Bor iz Srbije in ŽRK Zrinski Čakovec s Hrvaške. Prijeten rokometni dogodek so spremljala tudi poslovna srečanja in druženja prijateljskih ekip in ostalih članov kluba. Na tekmah, kjer so se pomerile ekipe starejših deklic in članic, so dominirale starejše deklice pod vodstvom Danila Kovačiča in članice domačega RK Zelene Doline Žalec s trenerjem Jernejem Rantahom, ki so si na koncu priborile prehodna pokala. Že prvi dan tekmovanj so na prijateljskih tekmah premagale vrstnice iz Srbije, na dan turnirja pa so žalske rokometašice svojo premoč le še potrdile. Članice so z rezultatom 35 : 17 (16 : 10) premagale ŽJRK RTB Bor iz Srbije, starejše deklice pa s 30 : 9(16:2) mlajšo ekipo iz istega srbskega kluba. Žalske starejše deklice so za zmago na turnirju z rezultatom 22 : 14 (10 : 6) premagale tudi ekipo ŽRK Zrinski Čakovec s Hrvaške. Starejše deklice iz Čakovca pa so z enakim končnim rezultatom 22 : 14 (10 : 6) premagale srbske starejše deklice in zasedle drugo mesto na turnirju. V žalskem klubu pravijo, da bo turnir postal tradicionalen, gostje iz Srbije in s Hrvaške pa so že najavili namero o povabilu na podoben dogodek. Športni direktor Mitja Turnšek je poudaril, da ima dogodek ne le športno vrednost, še pomembnejše je mednarodno druženje in povezovanje, ki presega meje športa in ima velik pomen za lokalno okolje in Spodnjo Savinjsko dolino in širše. Gostom so namreč žalski gostitelji predstavili lokalne zna- menitosti, med njimi praznično prenovljeno žalsko mestno jedro, ekomuzej in poligon varne vožnje na Vranskem, družile pa se niso le športnice vseh ekip, pač pa tudi strokovni del ekip in ostalo spremstvo. T. T. in vpisali tretjo prvenstveno zmago (85:76). Fantje so dokazali, da je košarka kolektivna igra, borbenost in velika želja pa sta prinesli zaslužen uspeh. Hopsi-so vodili večji del tekme in ob koncu zasluženo zmagali. Domači so zadeli enajst trojk. Prvi strelec Hopsov je bil Simo Ata-nackovič (22 točk), Jan Rizman je dodal 19 točk, Uroš Godler pa je k zmagi prispeval 16 točk. Pohvaliti je potrebno tudi novega kapetana Bena Pungartnika, novinca v rumeno-modrem dresu Roberta Abramoviča, organizatorja igre Ivana Mikuliča, ki je kljub poškodbi odigral najboljšo tekmo v dresu Hopsov, svoje je k zmagi prispeval tudi mladi Emir Ahmedovič. Pri gostih je bil najuspešnejši Ray Upshow, ki je dosegel 22 točk. Hopsi na lestvici zasedajo deveto od enajstih mest. T. T. Rokometne tekme v Žalcu tudi prijeten družaben dogodek Policisti v nogometu Žalsko člansko ekipo čaka jutri v Celju še zadnja tekma v tem koledarskem letu v 1. ADRL, in sicer proti ŽRK Celje Celjske mesnine. Sicer pa se še vedno trdno drži na 4. mestu 1. ADRL, potem ko je doma izgubila proti vodilni ekipi RK Krim Mercator (26 : 34, polčas 10 : 21) in v gosteh z rezultatom 22 : 31 (14 : 12) zmagala proti ekipi RK Ljubljana. Mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec so s tekmami v ligaškem delu za to koledarsko leto že zaključile. Starejše deklice nadaljujejo z odličnimi predstavami v tej sezoni, saj so tudi po 12. krogu na 1. mestu lestvice vzhod, v zadnjem mesecu pa so nanizale še tri zmage, in sicer proti ekipam iz Brežic, Maribora in Zagorja. Tri zmage proti Ptuju, Brežicam in Litiji so v zadnjem mesecu nanizale tudi kadetinje, ki so trenutno na 3. mestu lestvice vzhod. Mlajše deklice B so po 7. krogih še vedno nepremagane in na lestvici vodijo, mlajše deklice A pa so na lestvici vzhod tre-nutno tretje V telovadnicah I. OŠ Žalec in OŠ Šempeter je minulo soboto potekalo državno prvenstvu Policije RS v malem nogometu. Turnirja, ki je potekal ves dan, se je udeležilo 25 ekip policijskih postaj Slovenije in člani Športnega društva Modri Medo. Prireditve se je skupaj udeležilo 300 policistov. Največ uspeha je imela ekipa PU Ljubljana, ki je osvojila prvo mesto, trinajsta je bila ekipa PP Žalec in štirinajsta ekipa PP Celje. Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Kristjana Čuža iz PU Ljubljana, za najboljšega golmana Tomaža Do-brška iz PP Rogaška Slatina in za najboljšega strelca Roka Ekipa PP Žalec, kije osvojila trinajsto mesto. Brajiča iz PP Radovljica. Pokale in medalje najboljšim ekipam sta podelila pomočnik komandirja Policijske postaje Žalec Boštjan Žula in organizator turnirja Sebastjan Špe-glič. T.T. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. december 2014 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV UTRIPOV HOROSKOP 2015 O športniku leta OVEN Vaš naravni vladar Mars bo vse leto 2015 direkten, kar je zelo dobra novica. Z lahkoto boste napredovali in kos boste še tako zahtevnim oviram. Vašo pot bo velikokrat krojil Uran, ki že tri leta potuje po vašem znaku in prinaša s seboj veliko preobratov na vseh področjih. Aprilski mrk bo močneje vplival na jene v zadnji dekadi zname-ijo dobre spremembe na ga dela. Leto 2015 bo Za vse samske Ovne '. Najlepše obdobje bo v vse, rojene aprila, jesenski nja. Še pred začetkom po: poslovnem področju, ki bol spodbudnejše tudi na finančni velja, da bo ljubezen trkala na v: drugi polovici februarja in v prvi polovici marca, saj bosta Venera in Mars bivala v vašem znaku. Za ohranitev dobrega počutja in zdravja se morate znati obvladovati in sproščati. BIK Po dveh letih in pol vas bo prenehal omejevati Saturn in to boste občutili kot pravi blagoslov na poslovno-finančnem področju. V prvi tretjini leta boste morali Biki reševati finančne zadeve, vezane na preteklost, kar vas bo vodilo k večji premišljenosti in varčnosti. Več pozornosti bfos^iumTenilidomu, družini in ljubezni in vaši medosebni odryosf se bodo jSafigradili. Vaša vladarica Venera bo retrogradna v zaf njih julijskih dneh in vse do polovice septembra. To bo čas preobrazb vxlistvenih zadevah, ki bodo zelo pomembne. Razrnislite\Kaj zgiifin kaj vas moti. Spremeniti morate tudi svoj odnos do partnerja. Avgusta bo Jupiter prešel v Devico in tvoril dober aspekt z vašim Soncem, kar bo pripomoglo k temu, da boste v sebi čutili več pozitivne energije in vse bo lažje. ♦ DVOJČKA Saturnov prestop v Strelca boste v letu 2015 doživljali kot omejitev. Lahko se boste počutili ogroženo, tudi vaša svoboda bo omejena, kar lahko za vas predstavlja velik problem. Nasprotno od Saturna pa prinaša Jupiter veliko legih okoliščin, izpostavlja močan vpliv luiine, želje, po uspehu in dokazovanju bodo velike. Vaš vladar ^frkur bo obvfeačetku leta retrograden, spomladi in jeseni pa v zracnlhjuiamenjih. V teh obdobjih se je nujno potrebno ustaviü^^rßöp&.Aa Ukšen način spreminjati zadeve, ki v preteklosty-f>iso[oileJwawno zastavljene. Najlepša meseca za ljubezen bosta apr+V z wadi naklonjene Venere in maj zaradi vpliva Marsa. Že ob začetku leta si boste prizadevali izboljšati svoje finance. V času retrogradnega Merkurja bodite še posebej pazljivi in ničesar ne začenjajte na novo. Za novosti bo idealen čas v drugi polovici junija in tudi oktober. RAK Vaša vladarica Luna bo v letu 2015 močneje delovala na vas, predvsem v času aprilskih in septembrskih mrkov. Močneje se lahko spremenijo razmere na delovnem področju in v družinskem krogu. Na finančnem področju vas bo do sredine leta ščitil Jupiter, na poslovnem pa vas čakajo marca in aprila morebitne spremembe, na katere ne jenim v drugi dekadi m! preobrati. Ugoden bo j Merkurja septembra, ta’ Uranov vpliv lahko ro-lahko se zgodijo večji v času retrogradnega olje počakati z novimi bosta ščitila Venera in začetki. Na ljubezenskem 'pbdročj Mars v Ribah in vam že ob začetku leta podarila mnogo romantičnih trenutkov. Ugodno obdobje bo tudi konec junija in vse do začetka avgusta, saj se bo Mars nahajal v vašem znaku, kar bo v vaše odnose vneslo strast. Vstop Saturna v Strelca ni najboljši položaj glede vašega zdravja. Izpostavljeni bodo hrbtenica in kolki. ♦ LEV Vse do 11. avgusta vas bo grel dobrohotni Jupiter. Od začetka leta so možne ovire, po 9. aprilu, ko bo Jupiter direkten, pa bodo kot po čudežu odpadle. Pazite, da ne boste spregledali življenjskih priložnosti. Sledi Jupitra boste opazili tudi na fi- nančnem področju, denari, do med vami se lahko tntenziv: nadaljnje izobraževanj Previdnost ne bo odveč mrk, in septembra ob delne smelo primanjkovati. Marsik-poveže s tujino, se odloči za usili radosti starševstva, jopil popolni Sončev ačetku leta bo nekaj priložnosti na ljubezenskem področju, ugodno obdobje bo tudi spomladanski čas. Zelo lepo bo od začetka junija do zadnje tretjine julija ter septembra. Še zlasti v prvi polovici leta in avgusta ter septembra boste prekipevali od energije, bistveno boljše bo tudi vaše zdravstveno stanje. ♦ DEVICA Leto 2015 si boste zapomnili po tem, da vas bo zlasti v drugi polovici leta po dvanajstih letih obiskal Jupiter. Mnogo vaših življenjskih okoliščin se bo izboljšalo, dobili boste možnosti za napredovanje. V prvi polovici leta bo precej resno, pojavijo se lahko tudi težave, povezane z družinskim življenjem, odnosi in denarjem. Dobro je, da z vsčinirazčistite do polovice leta in tako naredite prostor za spremefljbf, ki se jih lahko samo veselite. Na službenem in finančne: vašega vladarja Merkurja, četku leta, spomladi in jese: :ju bodite pozorni na gibanje tegove retrogradnosti ob za-ijte novosti, ne podpisujte nobenih pomembnih listih in se ne odločajte za večje nakupe. Na zdravstvenem področju velja več previdnosti v prvi polovici leta, takrat vam lahko namreč planeti povzročijo nekaj več stresa. Tudi v času retrogradnega Marsa boste zdravstveno nekoliko bolj izpostavljeni. Delujte preventivno. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo retrogradna v zadnjih julijskih dneh in vse do začetka septembra. V tem času bo lahko marsikaj postavljeno pod vprašanj, vsekakor pa bo preteklost močno vplivala na vas, prav tako tudi tujina in tujci. Vaše prednostne naloge v letu 2015 se bodo postopno spreminjale, pripravljeni boste vnesti nove miselne vzorce in pristope do vsega. To vas lahko vodi h kakovo s^:j š e mu načinu življenja, saj boste bolj prilagodljivi. Zaffedt prešTopj? Saturna v znak Strelca se bodo izboljšale tudi vaš/ Jinančneia^mere, in to bo za vas veliko olajšanje. Naj vas zlastffv prjp polovici, leta ne zanese zaradi tega v pretirano zapravljivostma začetka novembra in vse do konca leta bo zelo zanimivo v ljubezni, saj bosta ključna planeta za ljubezen Venera in Marsa prehajala vaš znak. Zelo privlačni in prodorni boste in polni čutne energije. Samskim bo najmanjši problem najti novo ljubezen. Vpliv Neptuna vam lahko občasno ponagaja pri zdravju. ŠKORPIJON Najlažje boste napredovali do polovice aprila, ko bo vaš vladar Pluton potoval direktno, in od septembra dalje pa vse do konca leta. V času retrogradnega Plutona se boste vse do zadnjih septembrskih bo izstop Saturna iz vai in vam pridigati. Vsi nap štovali. Jupiter bo v pr sti na poslovnem podro' pčali iJaediirom. Največje olajšanje salvätß bo prenehal omejevati preteklih dčeh let se bodo zdaj obre-a prinašal ugodne priložno-zboljšate lahko tudi svoje finančno stanje. Samski boste zagotovo dobili priložnost za novo ljubezensko zvezo. Najboljši trenutki za ljubezen bodo že ob začetku leta, spomladi in v zadnjih dneh leta. Boljše bo tudi vaše počutje. ♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter bo do prve polovice leta v sorodnem Levu, kar predstavlja za vas ugoden položaj. Do začetka aprila izkoristite čas direktnega gibanja, saj lahko prav na vseh življenjskih področjih bistveno izboljšate razmere. V drugi polovici leta, ko bo v znak Device vstopil Jupiter, bo pozitivno tudi poslovno področje. Nekaj prvi dekadi, in sicer zarai bo Saturn vse leto potoval uravnotežite nasprotja; skim razmeram. Optimize pretiravanja strogo odsvetuje boste lahko imeli rojeni v lnega vpliva Saturna. Sicer aku in od vas zahteval, da se prilagodite dejan-pbrodošel, vendar vam enem področju boste imeli v prvi polovici leta veliko željo po neodvisnosti, zaradi česar bo lahko prišlo do napetosti v razmerjih. Zlasti previdni bodite v drugi polovici aprila in prvi tretjini maja. Rojenim v prvi dekadi se bo znižal nivo vitalnosti, zaradi vpliva Jupitra pa boste lahko mimogrede dobili kakšen kilogram več. ♦ KOZOROG Vaš planet Saturn bo vse leto potoval po Strelcu, kar bo postopoma vneslo več sprememb. Veliko boste razmišljali o svojem poslanstvu, ciljih, ambicijah, občasno se boste lahko oddaljili od zunanjega sveta*jjgramladansko obdobje bo dina- mično, zato velja pazljivost prvem mestu bo kariera, tal bo ljubezen zaradi tega ku leta bo zelo romantiči avgusta, ko vas ne bodo ilskega Luninega mrka. Na denar. Lahko se zgodi, da Iškem tiru, toda ob začet-idnosti v ljubezni julija in ugodni aspekti, ne bo odveč. In ne mešajte ljubezen in delo! Od sredine avgusta boste imeli zaradi vpliva Jupitra v Devici več zanosa in energije, še posebej močno in pozitivno bo izpostavljen vpliv tujine. Za dobro počutje bo nujno sproščanje. Odlični izbiri bosta joga in meditacija. VODNAR Vaš vladar Uran bo vse leto potoval po Ovnu in v življenje vnašal dinamiko, željo po raziskovanju ter učenju. Veselite se novih priložnosti, nadgradite znanja in se posvetite tudi alternativnim sferam. Vpliv Saturna bo postopoma spremenil vaš večni individualni pristop, vse bolj se boste pripravljeni delo vam ne bo odveč, o lahko pomagali pri no-förastu in marsikatera ovira onjeno v ljubezenskem smi-i uradno potrdili, kar velja pridružiti kakšni skupini. Imeli boste več zaveznikov, vih priložnostih. Optimizem bo odpadla. Leto 2015Ì? slu. Mnogi boste svojonftrbeTčn zlasti za prvo polovico leta. V drugi polovici poletja pa velja previdnost, saj bo lahko trdnost vašega ljubezenskega razmerja postavljena na preizkušnjo. Če želite ohraniti dobro zdravje, bodite previdni v prvi polovici leta, ko bo Jupiter nasproti vašega Sončnega znaka. RIBI Vaš vladar Neptun bo vse leto potoval po vašem znamenju. Od polovice junija dalje bo retrograden, zato bo na vseh področjih potrebna previdnost, zmožnost presoje pa bo nižja. Ne zidajte si gradov v oblakjhj-johranite razum. Pri tem vam bo v pomoč vpliv Saturny Rj vas bo prisilil ravnati preudarno. Na delavnem področju bp^e^3ò~fVi^idevni. Novosti se lahko obetajo marca, v drugftówicjjjfel^a, novembra in decembra. Mnogi med vami bostS^ ljubez/i sanjali z odprtimi očmi, še zlasti konec januarja in vjtr"ö*ßolovici februarja, kasneje pa vas bo Neptun postavil na trdna tla. Pazljivo na zdravstvenem področju. Občutljivejši bodo živčni sistem, ožilje in srce, občasno lahko pride tudi do manjših nezgod. NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja ras 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro Nejc Golob v pogovoru s Petrom Prevcom Smučarski skoki so pri nas zelo razvit šport. Glede na majhnost naše države imamo zelo veliko dobrih skakalk in skakalcev. Trenutno našega najboljšega slovenskega skakalca Petra Prevca sem prosil za pogovor, ker sem njegov velik navijač. Odpravil sem se v Medvode. Katerega rezultata ste se najbolj razveselili? Do zdaj sem se najbolj razveselil drugega in tretjega mesta na olimpijadi v Sočiju. Koliko parov skakalnih smuči imate? ^ Doma imam samo en par. Drugače pa je za to odgovoren serviser in jaz niti ne štejem. Samo vzamem, kar mi on pripravi. Po navadi imam na tekmah po tri pare, na pripravah in testiranjih pa po šest parov smuči. Katero je vaše najljubše prevozno sredstvo? Moje najljubše prevozno sredstvo je avto, ker je hiter in udoben. Kateri je vaš najljubši šport za skoki? Takoj za skoki pa je moj najljubši šport turno smučanje. Mogoče ravno zato, ker se ga ne morem »prenajesti«, ker nimam časa za to. Kdo vas je navdihnil za skoke? Sam. (smeh) Kdo je vaš vzornik? Vzornikov pa pravzaprav nimam. Ali vas mlajša brata Cene in Domen (oba ravno tako trenirata smučarske skoke) kdaj vprašata za nasvet? Ne, bolj malokrat. Bolj ne kot ja, saj vsak posluša svojega trenerja. Če pa se skupaj peljemo domov, včasih kakšno stvar »predebatiramo«. Vas je bilo kdaj strah na skakalnici, koje bilo slabo vreme? Zaradi vremena me nikoli ni bilo strah, ker so vedno trenerji na mostu, ki jim zaupaš, da te bodo spustili varno. Mogoče te je malo strah po kakšnem padcu iti ponovno na skakalnico. Potem pa strah premagaš s tem, da skočiš in je že vse v redu. Katera je vaša najljubša skakalnica? Mojo najljubšo skakalnico so podrli, (smeh) To je bila stara planiška letalnica. Zdaj pa nimam nobene favoritinje. S kom iz reprezentance se največ družite? Glede na to, da sem največkrat v sobi z Jurijem Tepešem, bom rekel, da z njim. Drugače pa smo vsi skupaj na treningih isto časa in ne bi mogel koga drugega izpostaviti. Gotovo si želite nekoč skakati s Cenetom in Domnom (bratoma) skupaj na ekipni tekmi na velikem tekmovanju. Lahko to pričakujemo že na OI v Koreji? Ja (smeh), do Koreje je še zelo veliko časa. O tem še nisem razmišljal. Lahko se zgodi, lahko ne. Pustimo času čas. Vaša največja želja v novi sezoni? Moja želja je biti boljši, kot sem bil, oziroma, da se vedno izboljšujem. Rezultatsko bomo pa videli, kaj to pomeni. Nejc Golob, 8. a OŠ POLZELA VIA* m mm c CISTA NORIŠNICA, komedija, Špas teater Petek, 26.12.2014, ob 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.kupikarto.si Z žarki zbrali šest tisoč evrov Korupcija ali poštenost Osnovna šola Polzela je v sodelovanju s podružnično šolo v Andražu in vrtcem v polzelski športni dvorani pripravila 11. tradicionalni dobrodelni koncert Odprta dlan z naslovom Žarki upanja in sreče. Vsakoletna prireditev je namenjena zbiranju sredstev za šolski sklad »Otroci otrokom«. Sredstva namenijo socialno najbolj ogroženim učencem in otrokom predvsem za plačilo prehrane, šolskih potrebščin in za sodelovanje v dodatnih programih, na ekskurzijah ... Številni obiskovalci in donatorji so z vstopnino, z nakupom izdelkov na dobrodelnem bazarju v sklad prispevali približno 6000 evrov. Z bogatim plesno-pevskim programom, ki so ga pripravili učenke iri učenci matične in podružnične šole ter vrtčevski otroci pod vodstvom svojih mentoric, se je stopnjevalo pričakovanje najavljenih gostov. Program so popestrili Garda Slovenske vojske in 50-članski Orkester Slovenske vojske pod taktirko Andreje Šolar, ob njihovi spremljavi Nastop Garde Sloveske vojske pa je blestela Nuša Derenda. Praznični vrvež se je odvijal tudi na stojnicah dobrodelnega bazarja, kjer so obiskovalci lahko kupili darila, voščilnice, ki so jih z učenci izdelale učiteljice oddelkov podaljšanega bivanja in najmlajši z vzgojiteljicami. In kot je v svojih besedah poudarila ravnateljica šole mag. Bernardka Sopčič, kakorkoli se že zdi, da v življenju iščemo in moramo najti srečo, se moramo zavedati, da je sreča tu med nami, le zavedati se moramo, da smo srečni takrat, ko srečo, svoje življenje in sebe delimo drugim in z drugimi. mea nastopom otroK iz sempetrsK.ega vrtca Noč branja na OŠ Braslovče Bogat plesno-pevskt program Druženje ob lučkah in čaju I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec, OŠ Griže, Vrtec Žalec in Šolo za ravnatelje povezuje v tem šolskem letu skupni projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala - SKK, ki ga sofinancirata ministrstvo za izobraževanje in Evropski socialni sklad. Vse partnerske šole skrbijo za medsebojno sodelovanje in druge dejavnosti, s katerimi skupaj dvigujejo socialni in kulturni kapital. II. OŠ Žalec je v okviru projekta zadnji novembrski petek odprla vrata svoje šole tudi za učence partnerskih šol in malčke Vrtca Žalec ter.ostale šole. Pouk je ta dan potekal nekoliko drugače. Učenci dramskega krožka in pevskega zbora so pripravili predstavo Užaljena zima, s katero so pričarali pravo zimsko vzdušje in napovedali prihajajoče praznike. V raznih delavnicah so se lahko preizkusili v peki peciva, umetniškem ustvarjanju mandal, glasbenem skladanju, izdelavi božičnih okraskov, plesu, pravem frizerskem ustvarjanju in ličenju. Otroci so se lahko sladkali s sladkorno peno in si ogledali tudi Miklavžev sejem, na katerem so ponujali izdelke, ki so nastali v okviru tehniških dni učencev II. OŠ Žalec. Ta dan je bil prijeten in nekaj posebnega, saj so učenci spoznali nove prijatelje in z njimi tudi ustvarjali. T. Tavčar Sonce, ki so ga prinesli vsi nastopajoči, in vsi, ki so darovali, bo svojo moč in radost vrnilo, saj tudi znani rek pravi, da tisti, ki prinašajo sonce v življenja drugih, so z njim obsijani tudi sami. Zato osrečujmo, da bomo srečni, in dajajmo, da prejmemo. Tako bo svet lepši, svetlejši in prijaznejši. T. Tavčar Vrtci žalske občine so 25. novembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili zaključno prireditev projekta Korupcija ali poštenost. Na povabilo ljubljanske komisije za preprečevanje korupcije so v vrtcu tri mesece razvijali pilotski projekt, s katerim so pri otrocih spodbujali razmišljanja o moralnih vrednotah, osredotočenih na poštenost. V projektu je pod vodstvom strokovnih delavk iz štirinajstih oddelkov sodelovalo 305 otrok, starih od štiri do šest let. Izhodiščna zgodba o Mojci, Tjažu in kočijažu je otroke pritegnila, strokovne delavke pa so vsebino, v sodelovanju z otroki, razširile in nadgradile ter iskale inovativne pristope. Tako so nastale nove zgodbe in ilustracije, zanimiva razmišljanja otrok (med drugim izjava otroka, da ne ve, kaj je korupcija, ve pa, da je nekaj slabega), dialogi... Starši pa so s pogovori na to temo doma prispevali k skupnemu razvoju pozitivnih vrednot. Z delčkom teh dogajanj šo predšolski otroci iz enote Trje, Žalec I. in Šempetra navdušili na odru, v avli doma pa so postavili razstavo. Zbranim so spregovorili ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikič, podpredsednica komisije za preprečevanje korupcije Alma Maruša Sedlar in župan Občine Žalec Janko Kos. Pozdravili so odločitev in česti-, tali prizadevnim strokovnim delavkam, ki so prve izpeljale ta zahtevni in za širši prostor pomemben projekt. Z razstavo bodo žalski vrtci gostovali tudi v Ljubljani. T. T. Dan odprtih vrat II. OŠ Žalec Ta veseli dan kulture so na OŠ Braslovče obeležili z nočjo branja. S 3. na 4. december so se zbrali v šoli učenci od 3. do 6. razreda, in sicer tisti, ki so uspešno opravili bralno značko oz. so prebrali najmanj dve knjigi. Teh je bilo v vsakem razredu približno pet, nočnega dogodka pa se je udeležilo 39 učencev. V okviru projekta To sem jaz, ki je bilo vodilo dogajanja, so najprej prisluhnili zgodbi, se preko igre spoznali in se s knjigo, ki so jo prinesli od doma, tudi predstavili. Nadaljevali so v različnih delavnicah. V literarno-računalniški delavnici so ustvarili vsak svojo zvezdo želja, izdelovali so okraske za božično-novo-letno drevo, spekli medenjake in pripravili pogrinjke za večerjo. Ob tej priložnosti sta jih obiskala člana Astronomskega društva Saturn iz Galicije, ki sta mladim bralcem povedala veliko zanimivega in kljub neugodnemu vremenu so kar Bralce in mentorice nagovorila ravnateljica Andreja Zupan v knjižnici poiskali vsak svojo zvezdo želja. Presenečenj ni manjkalo, na poznem sprehodu so srečali tudi Miklavža. Po čajanki in medenjakih pa je bil čas za dolgo pravljico, ki je mlade zazibala v sanje in zaslužen počitek. Ob jutranjem prebujanju ob zvokih kitare in po zajtrku so strnili vtise o nočnem dogodku in udeležencem podelili priznanja. Ravnateljica šole Andreja Zupan je pohvalila udeležence nočnega branja in izrazila željo, da bi se naslednje leto ponovno udeležili tega nočnega kulturnega dogodka. Zahvalila se je tudi mentoricam Vlasti Svatina, Moniki Vasle, Simoni Kronovšek, Suzani Vombek in Ireni Kumer, saj so poskrbele, da je bila noč branja dogodek, ki bo mladim še dolgo ostal v prijetnem spominu in bo še koga ob prostem času spodbudil k branju in druženju s knjigo. T. Tavčar Jelenčki na čelu kolone z nekaj sto udeleženci V sredo, 9. decembra, se je na pohod od preboldskega vrtca, mimo bazena, skozi Gaj in mimo graščine ter doma starejših pa vse do Režajeve domačije odpravilo približno 500 otrok, staršev, babic in dedkov. Pot jih je letos popeljala do Dolenje vasi na dvorišče muzejske zbirke in TlC-a, kjer so jih pričakale stojnice z bogatimi sladkimi dobrotami in s toplim Na pohod z lučkami se je odpravil tudi turistični podmladek iz žalske enote I Vrtcev Občine Žalec. Otroci so se podali na sprehod po ulicah letos prenovljenega Žalca, ki letos še posebej praznično žari. Pri mestnem vodnjaku pa so se pogreli z vročim čajem, ki jim ga je postregla predsednica TD Žalec Maja Prislan._________ čajem. Organizatorice pohoda so poskrbele tudi za kulturni program, ki so mu dajale vetra v jadra živali. Kot je povedala vodja vrtca Milica Podgoršek, je ta pohod namenjen pred- vsem skupnemu druženju otrok s starši, z dedki in babicami v tem veselem decembru. Pohoda pa so se udeležili vsi vrtčevski oddelki, v katerih je trenutno 260 otrok. D. N. Vedeževalka Ita: Življenje ponuja vsakodnevne lekcije Prejšnji mesec so v Občinski knjižnici Prebold gostili vedeževalko, domačinko Brigito Petek, ki je predstavila svoj literarni prvenec Vedeževalka Ita. Nastal je na podlagi njenega dela. Pred nami je novo leto, ko delamo inventuro iztekajočega leta in načrte za prihodnost, zato so pogledi vedeževalke za leto 2015 toliko bolj aktualni. Brigita Petek se je rodila leta 1977 v nemškem mestu Ravensburg. Pred začetkom šolanja se je z družino preselila v Gotovlje pri Žalcu, kjer je tudi odraščala. Ob šolanju se je posvečala igranju rokometa in skupaj s soigralkami ŽRK Žalec je dosegla velike uspehe. Po končani srednji šoli se je preselila v Celje, študij jo je nato vodil tudi v Maribor, zadnjih * devet let pa živi v Kaplji vasi v preboldski občini, kjer si je z družino ustvarila dom in kjer zdaj opravlja tudi svoje poklicno vedeževalsko delo. »S svojo knjigo sem ljudem želela podati nekakšen realen pogled v delo vedeževanja. S kakšnimi zgodbami se srečujemo, hkrati pa živimo tudi svoje življenje. Bralcem sem želela približati vsaj delček vsakodnevnih zgodb, naša občutja ob tem in pokazati, da je to trdo delo, ki zahteva veliko truda in še več energije. Vendar je vredno, saj ob tem, ko se stranke vračajo z uresničenimi napovedmi, vem, da opravljam dobro delo in izpolnjujem svoje poslanstvo,« je v uvodu najinega pogovora povedala Brigita Petek. Vedeževanje posledica vedoželjnosti Na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar jo je popeljalo v svet vedeževanja, je odgovorila: »Že od nekdaj me je zanimalo vse, kar je povezano z nadnaravnim, mističnim, s človeško psihologijo in prirojenim čutom pomagati ljudem. Nekaj časa sem Marijana in Rudolf Kra-šovic iz Kamenč v braslovški občini sta zadnjo novembrsko soboto praznovala zlat poročni jubilej. Zakonsko zaobljubo izpred 50 let sta kronala s ponovno zaobljubo v braslovški župnijski cerkvi, cerkveni obred z mašo pa je pred pričama, vnukinjo Kajo in njenim fantom Sebastjanom, opravil domači župnik Milan Gosak. Sledilo je veselo druženje ob katerem sta slavljenca obujala spomine na dogodke, ki so ju pred leti pripeljali pred oltar. Delovna leta sta odslužila v tovarni pohištva Garant na Polzeli, kjer sta se tudi upokojila. V zakonu sta se jima rodila sin Bojan in hčerka Mojca, ki s svojo družino živi na Polze- dobesedno goltala knjige in se izobraževala na področju človeške psihologije, pozitivnega razmišljanja, duhovne rasti, vendar sem prišla do zaključka, da življenja ne moremo živeti na osnovi prebranih knjig in razmišljanj drugih avtorjev. Kakor tudi ne moremo živeti na osnovi napovedi iz kart, saj si vsak posameznik kroji usodo z določenimi odločitvami sam. Načinov za vedeževanje je veliko. Vsak vedeževalec uporablja orodje, s katerim je najbolj povezan in ki mu daje najboljše uvide. To je lahko fižol, drugi prerokujejo z dlani, z nihalom, s kartami in še bi lahko naštevala. Sama pri svojem delu uporabljam ciganske kar- Brigita s svojo prvo knjigo te, ki mi dajejo najboljši vpogled v posameznikovo življenje, v njegovo avrò, energijsko in duhovno stanje. In stranke so nemalokrat začudene, kako se vse to razkrije pri vpogledu v karte. Šele takrat marsikatera posameznikova skrivnost stopi na plano.« Kdo vse se poslužuje vedeževanja? »Vedeževanja se poslužujejo ljudje, ki potrebujejo določeno usmeritev, potrditev, odločitev ali pa so pred pomembnimi prelomnicami v življenju. Stranke so tako s socialno šibkega okolja, srednji ekonomski razred in tudi ose- li. Marijana in Rudolf živita v Kamenčah v hiši, ki sta si jo zgradila v prvih letih zakona. Uživata pri urejanju hiše in okolice, rada se družita s prijatelji in hodita na izlete, še posebej pa se veselita obiskov be na visokih vodilnih položajih, politiki, estradniki, direktorji, ženske, moški ... Vse več ljudi se vedeževanja poslužuje iz samega obupa, ker so se znašli v nezavidljivi situaciji. Bodisi na ljubezenskem, poslovnem, zdravstvenem ali finančnem področju. Zato je tudi moj pristop vsakokrat drugačen. Pri ljudeh v stiski je potrebno poleg samega vedeževanja podati tudi usmeritve in stabilizirati njihovo notranjo življenjsko os. Kadar zaznam, da poslušalec ni pripravljen sprejeti določene resnice, jo včasih - priznam - tudi zamolčim. Prav tako ne posegam v napovedi o smrti. Nekateri ljudje si želijo vedeti, v katerem časovnem obdobju bodo na primer dedovali, kdaj lahko pričakujejo, da bo bolezen premagala življenje, vendar teh napovedi nikoli ne povem na glas, čeprav jih karte pokažejo. So določena moralna načela, ki se jih moramo držati vsi vedeževalci,« pravi moja sogovornica. Sama sebi ne gleda v karte Sama sebi nikoli ne vedežu-je, saj si, kot pravi, lahko videnje prikroji po lastnih željah in pričakovanjih in tako ugotovitve ne bi bile realne. »Kadar sama začutim notranji klic, da želim določene informacije o prihodnosti, se odpravim k »svoji« vedeževal-ki. Glede uroka pa ... V knjigi, ki je pokazatelj vsakodnevnega dela, se mi urok, ki sem ga prejela, vleče ves delovni teden. Na koncu knjige lahko bralec ugotovi, da je bil urok namreč moje izhodišče, da sem lahko za vse slabe stvari, ki so se mi zgodile med tednom, krivila njega. Na žalost tudi v realnem življenju velikokrat krivimo druge za svojo nesrečo, namesto da bi se premaknili z mesta in nekaj naredili zase. Vendar tudi jaz, tako hčerke Mojce, zeta Aleša in vnukinje Kaje s Sebastjanom. Kljub letom sta dobrega zdravja in polna načrtov za prihodnost. Želita pa si predvsem, da bi bila njuna družina srečna in zdrava. T. Tavčar kakor vsi, včasih potrebujem »grešnega kozla«, na katerega se lahko sklicujem, če stvari ne gredo po predvidenih načrtih. V prostoru, kjer delam, imam orgonite (orgonit spreminja mrtvo in poškodovano življenjsko energijo v pozitivno življenjsko energijo, op. p.), ki na naraven način ščitijo in čistijo moj delovni prostor, mene in moje zdravje.« Delo ves dan Brigita Petek kot vedeževalka Ita opravlja svoje delo z vso ljubeznijo. Pisatelj Ivan Potrč je nekoč v nekem intervjuju dejal, da bi bilo lepo, če bi lahko vsak delal tisto, kar mu resnično leži. Brigita je ena teh srečnežev. Sama pravi, da ima najlepši poklic, v katerem uživa. Hvaležna je svoji družini, da je ob njej lahko to, kar je, da lahko dela, kar jo resnično veseli. In kako skrbi zase in za družino? Kaj jo poleg dela in družine še razveseljuje in osrečuje? »Moj delovni dan se začne ob 9. in konča ob 22. uri, sedem dni na teden. Tudi med prazniki. Delo na komercialni linji je pač takšno, da nikoli ne veš, kdaj bo zazvonil telefon. Včasih tudi sredi kosila ali zvečer že tik pred spanjem. Z rednimi strankami pa se predhodno dogovorim za uro klica. Družina se je že navadila na ta sistem. Ko zazvoni telefon, se odmaknem v pisarno in delam. Z izdajo knjige Vedeževalka Ita sem odkrila še drugo strast, in sicer pisanje knjig. Odzivi na prvo knjigo so bili tako pozitivni, da sem napisala že drugo, vendar jo moram na določenih delih še dodelati. Imam polno idej. Pisanje me sprošča in me hkrati napolni z novo energijo. Seveda pa mi vse to ne bi uspelo brez podpore mojih otrok in partnerja, ki s svojimi vsakodnevnimi zgodbami poživijo moj vsakdan. Občasno se poslužujem tudi različnih tehnik meditacije za umiritev duha in uma. Včasih je dovolj že sproščen pogovor s pozitivno naravnanimi prijateljicami, uživam tudi ob večernem družinskem druženju z ljudmi, ki so mi blizu.« Bližnjice ne obstajajo Ali videnje prihodnosti lajša njeno življenje ali otežuje in ali sploh obstaja zanjo pot v prihodnost po »bližnjici«? »Ni bližnjic. Tudi zame ne. Vsakdo mora namreč prehoditi svojo lastno pot, tisto, ki mu je namenjena in vnaprej določena. Prav je, da so te poti polne vzponov in padcev, saj le tako razvijamo svoja pričakovanja, svoje ideale, svoja hrepenenja in s tem duhovno rastemo. Sama pa se držim načela oziroma pregovora, ki pravi: Bodi vedno prijazen in Zlata poroka zakoncev Krašovic Zlatoporočenca Marjana in Rudolf Krašovic Brigita med vedeževanjem dober do ljudi, ko si na poti navzgor, saj nikoli ne veš, kdaj boš taiste ljudi srečal na svoji poti navzdol. Na podlagi svoje dolgoletne prakse in zgodb ljudi pa so se meje mojega lastnega razmišljanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, zameglile. Stopila sem iz stereotipov, kdo je dober in kdo slab, saj gre zgolj za ujemanje energij. Vsakdo ima svoj prav in stori v danem trenutku tisto, za kar misli, da je najbolj prav. In izgovori v smislu, če bi vedela, da se bo tako razvila določena situacija, bi drugače ravnala, niso utemeljeni. Vsakdo mora narediti določene napake v življenju, saj se iz njih nekaj nauči in iz te izkušnje duhovno raste. Življenje nam samo po sebi ponuja vsakodnevne lekcije.« Poplava vedeževalskih linij Vedeževalske linije rastejo kot gobe po dežju. In kaj o konkurenci pravi Brigita? »V uvodu knjige sem napisala, da se marsikdo loti tega dela v zanosu po denarju in s prepričanjem, da zna vedeževati. Vendar jih velika večina ne ve, kaj to delo prinaša in da moraš biti zelo stabilna osebnost, drugače te delo prej ali slej tudi psihično in energijsko izčrpa. Zase pravim, da nimam konkurence. Pa ne zato, da bi bila najboljša, temveč zato, ker na druge vedeževalce ne gledam kot na konkurenco, pač pa na ljudi, ki se bodo morda bolj povezali z določeno osebo na energijski ravni kakor jaz. Kajti pomembna je stranka, da dobi najboljše svetovanje, kako se bodo stvari razvijale, in ne to, kdo je po namišljenih merilih najboljši. Vsak izmed tako imenovane konkurence ima določen krog svojih strank, ki se mu vračajo. Ne maram pa na primer spletnih strani ali ostalega reklamnega materiala, kjer ena oseba reklamira, da je hkrati vedeževalka, jasnovidka, numerologinja, astrologinja in še kaj. Vsaka veja zase namreč zahteva leta in leta študija. To je podobno, kot bi trdil, da imaš na razpolago slive in hruške, iz katerih boš naredil najboljši jabolčni zavitek. Enostavno ne gre.« D. Naraglav Nagradno vprašanje: S čim se je vedeževalka Ita ukvarjala v času šolanja? Odgovore pošljite na dopisnici na: Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec do 19. januarja 2015. Vedeževalka Ita bo nagradila 5 pravilnih odgovorov s svojo knjigo. Pogled nazaj, pogled naprej Kaj so pokazale karte za leto 2015 in kako bi ocenila iztekajoče se leto? »O preteklem letu pravzaprav ni potrebno veliko razpravljati, saj smo ga vsi doživljali tako, kot smo ga, na splošno pa je bilo to razburkano leto, saj je mati narava pokazala kar dvakrat svojo moč, prvo z žledom, na koncu še s poplavami. Oboje pa v teh decembrskih dneh znova otežuje življenje določenemu delu ljudi v Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Zelo pestro je bilo tudi na političnem področju, kjer so se dogajale predvidene spremembe, ki so jih pred letom dni zaznale tudi moje karte. V letu 2015 bodo največje spremembe doživljali gospodarstveniki. Tisti, ki ne bodo imeli vsaj 50 odstotkov možnosti poslovanja in izvoza proizvodnih izdelkov v tujino, bodo životarili in se bodo le težko preživljali. Finančna stiska ljudi bo primerljiva s situacijo v letošnjem letu. Pričakujemo lahko tudi povečanje odločitev za odhod mladih šolanih kadrov iz države, saj bo zaposlitveni trg tudi v tem letu dokaj zablokiran. Dokler se bo država zadolževala in se ne bo sposobna finančno preživljati, upanja na boljši jutri ne bo. Potrebne bodo večje spremembe, ki jih v prihajajočem letu še ne bomo opazili, temveč šele v naslednjem letu, ko bo prišlo do stabilizacije sistema. Vendar brez drastičnih posegov v javni sektor žal ne bo šlo. Da pa napoved ne bo tako črnogleda, se nam na športnem področju nakazujejo dobri uspehi posameznikov in klubov, ki nam bodo pokazali, da je mogoče s trudom in trdim delom uspeti v tej naši prečudoviti deželici pod Alpami.__________________ Vsak je kapitan svoje ladje življenja Gaurau Laul z ženo Nives in s hčerko Sophie »Sam si ustvariš vse, kar imaš, zakaj bi torej stokal in tožil nad svojo usodo,« pravi Gaurav Laul - Indijec, ki je zaradi ljubezni postal Slovenec. Zdaj je doma na Polzeli in če se je skoraj navzel kakšne slabe slovenske navade, prizna, da je to prav »jamranje«. Ampak se je tega zavedel pravi čas in zdaj raje neguje druge slovenske navade. Na primer planinarjenje. Še danes pa ne more pozabiti svojega prvega jutra v Sloveniji - kar dve minuti je trajalo, da je uzrl človeka na cesti! Gaurav Laul se je pred 36 leti rodil v mestu Meerut na severu Indije, v vojaški bolnišnici, saj je imel njegov ded visok položaj v indijski vojski. Otroštvo v Mum-baju je bilo lepo, odločitev za poklic pa trdna. Doštudiral je in postal glavni inženir ladijskega strojništva. »Moji niso običajna indijska družina, tudi oče je glavni inženir na ladji, prav tako mlajši brat. Vsi smo veliko potovali, videli dosti sveta, smo bolj odprti.« Pa vendar ni bila ladja tista, zaradi katere je spoznal Nives iz Žalca. »Krivo« je bilo dopisovanje med mladimi z vsega sveta. Kar danes večinoma poteka po elektronski pošti in prek družbenih omrežij, je pred leti s klasično pošto. Najprej pismo »Dopisoval sem si z nekaj prijatelji. Takrat ljudje niso toliko potovali in če si hotel narediti kakšno posebno darilo za prijatelja, na primer iz Anglije ali ZDA, si naredil malo knjižico in na zadnji strani napisal naslov prijatelja, za katerega si želel, da jo na koncu dobi. Potem si jo poslal svojim prijateljem in vsak je napisal kaj o sebi. Leta 1997 je takšna knjižica prišla do mene. V njej je bila vpisana tudi Nives in sem ji pisal. Tri leta sva si samo dopisovala.« In kaj je prepričalo Nives, da ga je sprejela za dopisnega prijatelja? »Zelo lepo pisavo ima, od fanta ne pričakuješ tako lepe. To dopisovanje je bilo takrat kar razširjeno. Že v osnovni šoli sem imela zelo rada angleščino. Učiteljica angleščine na žalski šoli nas je vprašala, ali bi si želeli dopisovati z mladimi po svetu, da bi tako utrjevali svojo angleščino. Priskrbela je nekaj naslovov in tako sem prišla do naslova dekleta iz Anglije, s katerim sem si dopisovala dolga leta, nato je umrla v prometni nesreči. V srednji šoli sem imela sošolko, ki je imela veliko dopisovalk po svetu in ki mi je potem dala to knjižico. Tako je on dobil moj naslov.« Gaurav je študiral tudi na Škotskem. Po diplomi se je kot četrti oficir zaposlil na ladji, pozneje naredil izpit za tretjega oficirja in tako napredoval do glavnega inženirja na ladji. »Leta 2000 sem šel opravljat izpit na Škotsko in ko sem junija končal, mi je Nives pisala, da ima počitnice. Ker sem imel tri tedne prosto do naslednje plovbe z ladjo, me je povabila v Slovenijo. Takrat sva se prvič videla. Tri leta sva si še dopisovala, devet let sem delal na ladji. Medtem sva se leta 2003 poročila. Ko je Nives končala študij, se mi je pridružila na ladji. Štiri mesece sva bila na ladji, dva meseca v Sloveniji na dopustu, spet štiri mesece na ladji in dva meseca v Indiji. Tako je bilo približno štiri leta in prepotovala sva kar nekaj sveta,« pove Gaurav. Prvič v Sloveniji To je bil najbrž velik zalogaj ne samo za Nives, ampak tudi za njene starše: »Nisem bila čisto običajna mladostnica, nisem žu-rala, z mano ni bilo velikih skrbi, šola je bila vedno na prvem mestu. Starši so vedeli, da mi lahko zaupajo, da sem se odločila po pameti, ko sem se enkrat odločila. Ko je prvič prišel k nam, je imela moja mama dober občutek, da je tak fajn fant, je rekla. Zato ni bilo kakšne velike dileme. Preden je prvič prišel k nam, sem jo vprašala, kaj naj počnem s tem Indijcem v Sloveniji, pa mi je rekla, naj vzamem šotor in ga peljem po Sloveniji. Celo moj oče naju je peljal v Trento. Nikoli prej nismo hodili s šotorom na počitnice in tudi jaz sem v Trenti prvič postavljala šotor. Potem naju je prišla iskat prijateljica in naju peljala na morje v Piran, nato sva šla v Ljubljano, v dijaški dom. Srednjo šolo sem namreč obiskovala v Ljubljani, in sicer šolo za industrijsko oblikovanje. Pa v Postojnski jami sva se še ustavila.« Gaurav danes pravi: »Še nikoli prej nisem spal v šotoru. V Mum-baju ga niti nimaš kam postaviti. Zelo zanimivo je bilo.« Še bolj se mu je vtisnilo v spomin prvo jutro v Sloveniji: »Največja razlika med Indijo in Slovenijo je gneča. Mumbaj - Bombay je mesto, ki ima približno 19 milijonov prebivalcev. Nikoli ne bom pozabil prvega jutra, ko sem se zbudil v Sloveniji. Pozno zvečer sva prišla z letališča v Žalec, šla takoj spat, zjutraj pa pogledam na cesto Vr-bje-Žalec, gledam, gledam, gledam, po dveh minutah pa le vidim enega človeka in si rečem: 'V redu je, sem živ, ni konec sveta.' To je bil zame res čuden občutek, skoraj malo strašljiv.« Pa sta že takrat vedela, da bosta skupaj za vedno? »Nikoli ne moreš vedeti, da je nekaj res za vse življenje. Odločila sva se, da bova skupaj in sva še vedno skupaj,« pravi Gaurav in Nives potrdi: »Nihče ni imel kakšnih negativnih pripomb. Moji starši so bili čisto kul, daljna sorodnica pa mi je rekla: 'A ne, to je bila pa ena taka prijetna poletna avantura.' Zdelo se mi je tako za malo. Sem si mislila: 'Ti pa res ne veš, za kaj gre!' Takrat sem se odločila, da je to pravo, da to ni avantura. Za takšno zvezo na daljavo se moraš zelo potruditi.« »Tudi mene je mama samo vprašala, ali je to to. Ja, to je to, sem odgovoril. O. K., gremo naprej,« se spominja Gaurav. Papirji, papirji... Nives se je sicer želela poročiti v Sloveniji, ampak je bila birokracija prehuda ovira. Nekdo v Indiji bi moral dovoliti, da se indijski državljan poroči s Slovenko. Kdo, je bilo prezapleteno ugotavljati. »Poroka je bila bolj tradicionalna, vendar v mini izvedbi, kar pri nas doma. Malo je bilo težko, ker se nisva pravi čas pozanimala, kaj potrebujeva, da bi se poročila v Sloveniji, pa še indijske ambasade takrat ni bilo tu, zato je bilo enostavneje, da je Nives prišla v Indijo. V petek je priletela v Indijo, obleko sem ji že prej kupil, v nedeljo sva se poročila, v ponedeljek pa šla podpisat na občino.« Čeprav je bela v Indiji barva žalovanja, je Nives vendarle imela belo poročno obleko, z rdečim šalom povrhu. Poroka je bila res kratka, zato pa je trajalo cel mesec, da so jo priznali tudi v Sloveniji: »Poročni list podpiše matičar, potem notar potrdi izvirnost poročnega lista. Izvirnost notarjevega podpisa potrdi uradnik, ki je zadolžen za celoten Mumbaj. Potem sva morala 1.200 km navzgor v New Delhi, kjer je ministrstvo za zunanje zadeve in kjer ena sama oseba podpisuje dokumente za celo državo. Moraš priti nekako na vrsto. Potreboval sem vizo, da sem lahko prišel v Avstrijo na indijsko ambasado, ampak je morala na Dunaj najprej Nives, da so potrdili, da je tisto z indijskega zunanjega ministrstva pravo. Potem sem prišel na zunanje ministrstvo v Ljubljano, da so potrdili tisto, kar so potrdili na Dunaju. Na žalski občini so nama rekli, naj prevedeva vse žige in celoten poročni list. To sva naredila in končno dobila poročni list tudi v Sloveniji. Ločila se pa ne bova,« se danes v smehu spominjata birokratske jare kače. Seveda je bil Gaurav trd birokratski oreh tudi takrat, ko je zaprosil za slovensko državljanstvo: »Slovenski državljan sem od leta 2010. Najprej sem imel v Sloveniji začasno prebivališče, potem stalno in nato sem za- prosil za državljanstvo. Spet sem bil poseben primer, kakršnega še niso obravnavali. Imel sem službo s stalnim prihodkom, v družbi z glavnim sedežem v Kostariki. Nekdo s pogodbo o zaposlitvi s Kostariko in z indijskim državljanstvom bi torej rad živel v Sloveniji, čeprav tu ni zaposlen. Nekako so le našli rešitev. Moram pa povedati, da so bili na občini oziroma upravni enoti izredno prijazni.« Dom v Sloveniji Kako pa sta se odločila, da bosta živela v Sloveniji? »Pogovarjala sva se o tem, kje bova živela. Če v Indiji, sem rekla, potem ne v mestu, ker bi se mi lahko zmešalo. Ne bi mogla živeti v tisti gneči, preveč je ljudi, hrupa, smoga. Počutim se zelo omejeno, če ne morem v naravo. Ampak če bi živela na vasi, Gaurav ne bi mogel dobiti primerne službe. Pa sva se odločila, da se bova ustalila v Sloveniji, če bova dobila otroka.« Še preden sta postala starša, sta prepotovala dobršen del Indije: »V Indiji sva veliko prepotovala tudi z motorjem, naredila 900 km na dan in je bilo super. Videla sva kraje, ki jih sicer nikoli ne bi. Rada raziskujeva stvari, ki jih ne poznava.« Leta 2008 je Gaurav začel v Sloveniji iskati službo in Nives je zanosila. Dobiti službo v Sloveniji je nemogoče, bi rekel Slovenec, Gaurav pa: »Moram priznati, da iskanje službe ni bilo težko z izkušnjami in znanjem, ki sem ga imel, kljub temu, da sem šele takrat začel govoriti tudi slovensko. Med sabo sva se namreč pogovarjala samo v angleščini. Trajalo je dva meseca in osem razgovorov, lahko sem izbiral med petimi službami. Lahko bi delal v Kopru ali Ljubljani, potem pa se mi je odprla možnost v Petrovčah, v podjetju Kota, kjer sem zaposlen še danes.« Nives je kot diplomirana psihologinja zaposlena v svetovalni službi na Gimnaziji Celje - Center. In na kaj se je bilo najtežje navaditi v Sloveniji, vrtam v Gau-rava: »Ne morem reči, kaj bi bilo težko. Vsi so bili prijazni, nisem imel nobenih težav. Mogoče sem imel srečo, res pa je, da ne zapletam stvari.« Posebnih indijskih običajev ne ohranja, pitje čaja je prevzela Nives, on pa je s čaja prešel na vročo čokolado, pravi. Tudi ljubitelji mesa niso. V Indiji je več kot 80 % vegetarijancev, Nives pa sicer že od otroštva ne je mesa. Če bi želel, bi našel veliko razlik med Indijo in Slovenijo, pravi, a to nima pomena, življenje je povsod podobno. »Najmanj enkrat na leto gremo v Indijo ali pa pridejo starši ali brat na obisk k nam. Tudi njim je tu všeč. Letos smo imeli septembra smolo z vremenom, ko sta bila starša pri nas. V Indiji je bil monsun, pri nas pa tudi dan in noč dež. Samo da je bilo tu 10 stopinj Celzija, v Indiji pa od 26 do 30 stopinj, tako da ni bilo najprijetneje,« o svojih stikih z domačimi pove Gaurav, ki je vremenskih sprememb navajen: »Ladja je naredila svoje. Včasih smo izpluli sredi decembra iz Belgije, čez deset dni smo bili v Kostariki, potem nazaj v Belgijo. Torej je bila dvakrat na mesec zima ali pa dvakrat poletje.« Dobro je znati Družina Laul, v kateri ima seveda že pet let najpomembnejše mesto hčerka Sophie, živi običajno življenje, so precej dejavni, pove Gaurav, poleti hodijo v hribe, kolesarijo, sam pa zelo rad igra badminton in tekmuje na rekreativnih turnirjih. Veliko časa vzame delo doma, saj sta kupila manjšo staro hišo na Polzeli: »V Sloveniji je bolje, če lahko sam kaj narediš, kot da moraš za vse poklicati mojstra. Poroke Nives in Guaravaje bila mešanica indijskih in slovenskih običajev -izmenjala sta tudi prstana Guarav s svojimi starši, bratom in hčerko na bratovi poroki Hči Sophie Sproti sem se marsičesa naučil, sicer pa sta strojništvo in ladja tudi tu naredila svoje. Znati moraš marsikaj. Od zidarskih del do mozaikov, kopalnice, parketa, vse smo naredili sami. Če ne znaš in si odvisen od mojstrov, moraš imeti res veliko denarja, pa tudi glede časa si odvisen od njih.« Na splošno o Sloveniji Gaurav pravi: »Malo preveč je tu kompli-ciranja. Imamo preveč strokovnjakov, ki raje komplicirajo življenje, kot da bi poiskali rešitev in bi vsak imel kaj od tega. Raje vidijo, da nihče ničesar ne dobi. To je zelo moteče. Tega v Indiji ni ali pa relativno malo. Tudi nivoji so v Indiji malo drugačni. Bogati so veliko bolj bogati od najbogatejših Slovencev, v Indiji pa so revni veliko bolj revni, kot so revni v Sloveniji. Malo je žalostno, v katero smer gre tukaj, ta privatizacija, pa zdravstveni sistem, stalna doplačila. V Indiji lahko tudi tisti brez denarja pridejo do zdravnika in osnovnih zdravil.« Gaurav za zdaj ne razmišlja o vrnitvi v Indijo: »Če bo treba, če se bo tu življenje res tako poslabšalo, imam odprte možnosti za vrnitev. Pogrešam pa včasih ladijsko življenje, predvsem dopuste in red, ki vlada na ladji. Tu je premalo reda. Ko si na ladji, ves čas delaš in je za vse poskrbljeno, potem greš domov na dopust za dva meseca in si res odpočiješ. Tudi tukaj imaš dopust in proste vikende, a kadarkoli lahko zazvoni mobitel. Sredi oceana mobitel ne zvoni, nikogar ne moreš poklicati. Imaš čas razmišljati in od zunaj gledaš, kakšen je svet.« Pa je vedno tako umirjen? Oba z Nives znata »zaropotati«, pove, njuna hči Sophie pa tudi: »Ta mala je fajn trmasta. No, odvisno, kako bomo gledali na to, ali gre za trmo ah vztrajanje. Do lani je povedala le kakšen stavek v angleščini, zdaj pa lepo govori angleško in me že dohiteva, kar se slovenščine tiče pa sploh. Se bom moral poglobiti zlasti v uporabo sklonov, da ji bom kos.« S Slovenci Gaurav do zdaj ni imel slabih izkušenj: »Redko kdo pristopi k meni in me odkrito vpraša, od kod sem. Kar pa se tiče sosedov na Polzeli, tudi če bi jih izbiral sam, ne bi mogel izbrati boljših.« Drug drugega sta izbrala sama. Kot kaže, sta izbrala dobro. Na njuna prva skupna leta bodo vedno spominjala pisma. Vsa so shranjena in celo oštevilčena, se nasmeji Gaurav Laul. K. R., foto: T. T. in arhiv družine Laul Kino (o)živi v kraju pod Žvajgo V prazničnem decembru so v preboldski občini začeli z zanimivimi filmskimi večeri. Na prvem so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje predstavili 19 kratkih filmov (Obzornikov), ki jih hrani Slovenski filmski arhiv, na drugem so predstavili tri dokumentarne filme z območja Celja, tretji večer pa so posvetili hmeljarstvu. Projekcija vseh filmov je potekala v sklopu iniciative Zgodovina na filmu, ki jo vodi Katja Hus, nastala pa je v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom, Zgodovinskim arhivom Celje, Občino Prebold, Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold ter KUD Svoboda Prebold. Prizadevna Katja Huš pa je v smeri zgodovine filma skupaj z omenjenimi in s Slovensko kinoteko naredila še korak več in ob tem je nastal projekt Kino (o) živi. In v teh decembrskih dneh vsako nedeljo v nekdanji kinodvorani, ki še hrani dva filmska projektorja, predvajajo filme. Prvo decembrsko nedeljo so organizatorji pripravili dan odprtih vrat z ogledom projekcijske kabine in starih projektorjev iz leta 1957, Katja Huš pa se je pogovarjala z nekdanjima kinooperaterjema Dušanom Fricem in Ivanom Cukjatijem, ki sta osvetlila takratni čas, koje ogled filma predstavljal tudi poseben družabni dogodek. Kot je povedala Katja Huš, ni njihov namen le popestriti decembrsko kulturno dogajanje v Preboldu, temveč narediti prvi korak k ponovnemu delovanju kina v Preboldu in zbrati čim več arhivskega materiala o zgodovini kina v kraju pod Žvajgo. »Zelo bomo veseli vsakega dokumenta, informacije, zgodbe o zgodovini kina v Preboldu. Pozivamo občane, da svoj košček kino zgodovine delijo z nami. Karkoli imajo, lahko vsako nedeljo od 17. ure dalje prinesejo v kinodvorano, lahko nas pokličejo ali pišejo vsak dan v tednu. Zbrani material bomo digitalizirali in arhivirali, z njihovim dovoljenjem pa ga bomo tudi vključili v muzejsko zbirko Prebold skozi čas. V svojo zbirko ga bo vključila tudi Slovenska kinoteka, ki s projektom Kino na Slovenskem raziskuje in želi ohraniti slovensko filmsko dediščino.« Decembrski filmi projekta Kino(o)živi Poleg filma Dvoriščno okno Alfreda Hitchcocka je druga nedelja ob 16. uri postregla s filmom za mlajše z naslovom Želvino osupljivo potovanje, to je sicer novejši film iz leta 2009, ob 18. uri pa še s slovensko-ju-goslovanskim filmom Minuta za umor iz leta 1962. V nedeljo, 21. decembra, bo na sporedu italijansko-španski-zahodno nemški vestern film Dober, grd, hudoben iz leta 1966 (igralci: Clint Eastwood, Lee van Cleef, Direktor kinoteke Ivan Nedoh Eli Wallach), ki velja za enega najboljših filmov v zgodovini. Zadnjo nedeljo pred novim letom pa si boste lahko ogledali še hongkonški film Chungking expres iz leta 1994. Kino z dolgoletno tradicijo Kino v Preboldu ima dolgoletno tradicijo, ki pa je zamrla sočasno z odpiranjem prvega mul-tikina v Celju. Sokolsko društvo, ki je v kraju ustanovil knjižnico, pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo, je leta 1930 nabavilo kinoprojektor in razvilo kino sekcijo. Kot je povedal nekdanji operater Dušan Fric, so projektor kupili trije člani sokolskega društva Ivan Kotnik, Jože Vozelj in Franc Kralj z lastnim denarjem. Projektor je bil za neme filme, saj so zvočni filmi prišli v Slovenijo šele leta 1932. Filme so predvajali na Piklovem marofu, sedanjem Roglovem v Dolenji vasi. Pozneje, ko je Sokolsko društvo zgradilo svoj dom in so že omenjeni trije kupili projektor za zvočne filme, pa so kino leta 1938 prestavili v sokolsko dvorano. Ob nakupu projektorja šo se financerji dogovorili z društvom, da bo projektor pozneje odkupilo, a se to ni zgodilo, saj je kmalu prišla vojna. Med vojno in po njej je kino deloval v sokolskem domu. Nekaj časa po vojni predstav ni bilo, leta 1946 pa je takratni krajevni ljudski odbor sklenil, da je potrebno kino ponovno oživeti, kar se je zgodilo pod vodstvom predsednika KLO Ignaca Skoka - Bri-šnikovega Ignaca. Pozneje se je kino prestavil v dvorano novozgrajenega zadružnega doma (sedanjo Dvorano Prebold). Hkrati s tem so kupili tudi nove projektorje (Iskra, 1957, NP-21), ki so tam še danes. Filmi so se predvajali do leta 1990, potem pa je kino v Preboldu usahnil. »Zahvaljujoč ohranjenim projektorjem in filmski kabini je Prebold neke vrste mikro-kozmos, s katerim lahko pripo- Katja Huš vedujemo o zgodovini kina na Slovenskem, procesu digitalizacije in zamiranju projekcij na filmski trak, s tem pa tudi določenih poklicev ter zgodovinsko specifičnega načina filmskega projiciranja in izkušnje obiskovanja kina,« je ob tem dogodku povedal direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh in dodal, da je zelo vesel, da lahko prisostvuje temu dogodku, pomembnemu za ohranjanje naše kino dediščine. »Še posebej pa sem vesel, ker imate v Preboldu tako dobro ohranjena kar dva projektorja, kar je velika dragocenost za zgodovino filma. Marsikje se je že zamudilo, saj so se projektorje masovno zamenjevali in odstranjevali ter s tem tudi propadali. Pri vas ste se očitno zavedali pomena te dediščine in zanju zgledno skrbeli.« Filmski plakati in filmski operaterji V avli dvorane je na ogled tudi razstava filmskih plakatov iz zbirke Slovenske kinoteke. Vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Metka Dariš pravi, da sta film in plakat že od nekdaj sopotnika. Omogočili so ju tehnološki razvoj in družbene razmere. »Plakat je imel sprva zelo omejen čas trajanja, zelo podobno kot dnevni časopisi, kljub temu se je filmski plakat razvil in uveljavil kot ena pomembnejših zvrsti vizualnega komuniciranja. Plakati, razstavljeni na tokratni razstavi, so le majhen izbor iz kinotečne bogate zbirke in segajo v obdobje petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Gre predvsem za plakate slovenskega distribucijskega podjetja Vesna film in distributerjev nekdanje Jugoslavije, ki so poskrbeli za produkcijo teh plakatov. Večinoma so bili ti plakati namenjeni celotnemu jugoslovanskemu filmskemu trgu, nekatere pa so stiskali tudi v slovenski jezikovni različici. Oblikovno gre Nekdanja operaterja Ivan Cukjati (levo) in Dušan Fric Razstava filmskih plakatov za izdelke večinoma neznanih ali slabo poznanih avtorjev, za izdelke, ki so jih pripravili v grafičnih oddelkih tiskarn, pogosto izpeljane iz predlog izvirnih verzij plakatov ali filmskih fotografij. ^ »Filmi so se v Preboldu sprva vrteli ob sobotah zvečer in ob nedeljah popoldne in zvečer, pozneje pa tudi ob sredah popoldne in zvečer. Tako da je bilo po pet predstav na teden,« je povedal Ivan Cukjati, ki je tako kot Dušan Fric, približno deset let vrtel filme. Med filmi, ki so mu najbolj ostali v spominu, so zgodovinski spektakli, kot so Kleopatra, Spartak, Mojzes ... Pa film 20 tisoč milj pod morjem in še kateri. »Delo operaterja je bilo zanimivo pa tudi zahtevno, še najhuje je bilo, če se ti je film strgal. Vsekakor pa je bila pomembna dobra predhodna priprava, saj je bilo potrebno iz petih ali šestih kolutov filmov narediti dva velika koluta, ki sta se nato vrtela na projektorju. Po končani projekciji oziroma pred oddajo filma pa je bilo potrebno ponovno vzpostaviti prvotno stanje za transport filmov,« je med drugim še povedal Cukjati, ki je to delo opravljal od leta 1964 do 1974. Pozneje sta bila operaterja preboldskega filma Franci Govek in njegov pokojni brat Edo, ki je to delo opravljal najdlje od vseh in vse do zadnje filmske predstave v Preboldu. Med operaterji je bil kratek čas tudi Zoran Farčnik. Kino v Preboldu je v tem veselem decembru ponovno oživel, Katja Huš in nosilci ter podporniki projekta pa si želijo, da bi dvorana tudi v prihodnje postala kraj druženja krajanov ob filmskih predstavah. Če bo- sta obisk in zanimanje krajanov, bodo filme predvajali tudi januarja. Povejmo še, da imajo vsi tuji filmi slovenske podnapise in daje to edinstvena priložnost, da lahko projekcije spremljamo na 35-milimetrskem traku - kino izkušnji, ki ji bijejo zadnje ure. * Ob koncu pa ne smemo pozabiti še zapisati, da so ogledi predstav brezplačni. D. Naraglav V Letušu Spomini na Tita in JLA V Kulturnem domu Letuš je od 29. novembra odprta zasebna zbirka z naslovom Spomini na Tita in JNA. Zbrane je ob odprtju razstave pozdravil upokojeni policist Nikolaj Vihar, lastnik zasebne zbirke, in povedal, da se je za to temo odločil, ker je leta 1980 kot miličnik v ljubljanskem kliničnem centru stražil, ko je bil Tito na zdravljenju. Zbirka je razstavljena v treh sobah in razdeljena tri sklope. V prvi sobi je zbirka raznih predmetov vojakov JNA, v drugem je spominska soba Josipa Broza Tita, v kateri je večje število Titovih slik, kipov, knjig ... Še posebej pa je ponosen na 80-kilogramski doprsni kip, ki ga je leta 1946 izdelal kipar Eduard Salesin. V tretjem prostoru se nahajajo uniforme vseh rodov bivše JNA. Med uniformami je nekaj uniform znanih oseb, med njimi ima posebno mesto uniforma predsednika predsedstva SFRJ leta 1990 Janeza Drnovška. V muzeju je kar nekaj medalj znanih borcev NOB, ogledate pa si lahko tudi uniformo, ki jo je takrat nosil kot miličnik Nikolaj Vihar. Odprtja stalne razstave sta se udeležila tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in predsednik KO za vrednote NOB Braslovče Viktor Zorec, ki sta poudarila pomen in spoštovanje zgodovine. Vihar se je županu zahvalil za prostore v kulturnem domu, kjer bo Del razstavljenih predmetov Zbiratelj Nikolaj Vihar zdaj domovala zasebna zbirka - stalna razstava Spomini na Tita in JNA. Zasebna zbirka bo na ogled vsako nedeljo med 10. in 12. uro, za skupine tudi izven odpiralnega časa po predhodni prijavi na telefonski številki 041 783 370 in 070 666 812. T.T. GRŠKA BOGINJA MLADOSTI HRVAŠKA IGRALKA NINA VELIKO NASELJE REKA V SIBIRIJI SESEK, SESANJE BEOTIJEC, AON EC AMERIŠKA IGRALKA DFREK SESTAV|L Boris >ia§!IB^ RAZSTAVNI PREDMET VODA IZ TAUENEGA SNEGA REKA V ŠVICI, AAR TILEN, EGIPIJ KDOR POJE BAS AMERIŠKI RJAVI MEDVED OKUSNA RASTLINA FINSKI ARHITEKT AARNE ZNAMKA TRAKTORJEV KANAD.PEVEC BRYAN VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA SOMALSKA MANEKENKA REKA V NEMČIJI ODPRTINA V STENI MNOŽINA (OKR.) ZNAMKA JAPONSKIH AVTOMOBILOV IZLOČEK LEDVIC, URIN MALIK GRŠKA BOGINJA USODE ITALIJANSKA IGRALKA LAURA VRTEČI DEL ELEKTROMOTORJA ANTIČNO ILIRSKO PLEME BAKREN ITA. NOVEC FRANCI ELZNER POVRŠIN. MERA TEŽAVEN POLOŽAJ, NEVARNO STANJE 6. ČRKA ABECEDE GRŠKO ANTIČNO MESTO TV VESOUČEK OPERNI PEVEC OGNER VISOKA ŠOLA V STARI GRČIJI SPOSOBNOST HOTENJA PROSTOR V RUDNIKU SLOVENSKA IGRALKA ANGELCA TRAVA 1. KOŠNJE, POSUŠENA TRAVA NAJVEČJE NASELJE LOŠKEGA POTOKA VLADAR TRIARHIJE NORVEŠKA (NORV.) HERCEGOVEC AMERIŠKI PISATEU MARK PETER ŽONTA MEDENO PECIVO, MEDENJAKI EGIPTOVSKI I FARAON 19. DINASTUEl NIZOZEMSKI POLITIK WILLEM POMOL, PRIZIDEK KOS SUKANCA DEL STATEV, RAVNAČICA DANILO GORIŠEK UUBA TADIČ IME ’ / J POUSKE REŽISERKE PETELSKI % LASTNIK BAJTE BRUTALNA IZVRŠITEV KAZNI POVELJNIKA PRED TROJO SLOVENSKI SLIKAR ZLATKO 21. ČRKA ABECEDE KISLINA LUČAJ, VRŽEK KITAJSKA DINASTIJA V OBDOBJU 618-907 Vesele bbžične prazniké in srečno novo leto 2015 Kolektiv Brglez d.o.g. AMERIŠKA DBVEŠČEVAL SLUŽBA BISTVO, , BIT V , (SHOLASTIČNI FILOZOFIJI BRANKO GOLOB POVRŠINA, PROSTOR REKA V CENTRALNI AZIJI, PRITOK ‘ ARALSKEGA JEZERA ZDRAVNIŠKO POROČILO ODDALJENOST, V KATERI SE DA KAJ SLIŠATI (KNJIŽ.) KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN NAMAZ, PREMAZ (KNJIŽ., REDKO) SLOVENSKI NOGOMETAŠ ALEKSANDER PORTUGAL. PISATEU ANTONIO (1867-1900) OTON ŽUPANČIČ PRIPOMOČEK ALI PRIPRAVA ZA USTAVUANJE KRVI VITEZ OKROGLE MIZE KRAUA ARTURJA PRISTANIŠČE V IRAKU NEKDANJI SODNI PISAR, ZAPISNIKAR NOBRE: portugal. pisatelj AKTUAR: zapisnikar KET: reka v Sibiriji JASI: ilirsko pleme EWA: poljska režiserka OGNER: slo. operni pevec SOLD: italijanski novec SNEŽNICA: voda iz snega Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: SLASTNE-PEKOVSKE-DOBROTE-TORETE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI. Izžrebani nagrajenci: 1. Marta Šabič, Sončna Cesta 77, Polzela; 2. Amalija Kok, Topovlje 12 a, Braslovče; 3. Terezija Svet, Kaplja vas 25, Prebold. Nagrajence bodo o nagradi obvestil iz podjetja BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko, ki pa je pokrovitelj tudi te križanke. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 19.1. 2015. UREZA: uriniranje LAHN: reka v Nemčiji ARETE: vrlina FELD: ameriški igralec ZDELA: skodela PIVA: reka v Črni Gori RATINE: nakodrana tkanina APOLON: grški bog sonca HITI: hokejist Rudi Nagradna križanka »MA-PROF« Pokrovitelj nagradne križanke je podjetje MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 19.1. 2015. Odslej bučno olje iz Podloga pri Šempetru Kljub slabi letini zadovoljni Povšetovi iz Podloga pri Šempetru so na Miklavževo soboto odprli oljarno. Pridelava bučnega olja je bila dolgoletna želja Iva Povšeta, uresničil pa jo je skupaj s sinom Boštjanom, ki je leta 2012 prevzel kmetijo in z družino zdaj uspešno gospodari naprej. Povšetova kmetija je značilna savinjska kmetija, njen glavni prihodek pa že leta zagotavljata živinoreja in hmeljarstvo. Obdelujejo približno 65 ha zemlje, od tega je 18 ha hmeljišč, imajo tudi 10 ha gozda. V hlevu je od 100 do 120 glav govedi - pitancev. Ivo Povše je že dolgo razmišljal o svoji oljarni: »Naša kmetija je razmeroma velika, usmerjena v živinorejo in hmeljarstvo, program bučnega olja pa je na nek način »hobi program«. Večina ljudi ne ve, da je v času stare Jugoslavije v Šempetru delovala zelo močna oljarna, in sicer na posestvu Lenko. Leta 1946 so jo demolirali. Po nekaterih neuradnih podatkih je bila prav ta oljarna prestavljena v Slovensko Bistrico. To mi je bil velik navdih in izziv, da se proizvodnja olja vrne v Savinjsko dolino. Tudi poraba bučnega olja narašča. Ker Evropa zahteva od nas kmetijcev velik kolobar, male kmetije pravzaprav nimajo velike izbire. Oljarstvo pa je neka tržna niša, ki je primerna tudi za manjše kmetije. V tem trenutku je problem samo še sama prodajna mreža. Zelo bi bil vesel, če bi kmetijske zadruge prevzele malo pobude za prodajo tega, za naše konce novega artikla. Sama kmetija je premajhna, da bi se spuščali v ne vem kakšno prodajo. Podobno je pri fižolu sivčku, ki ga pridelamo veliko in je nekaj najboljšega, problem pa je skupna prodaja.« Povšetovi so oljarno postavili sami, deloma tudi s pomočjo sredstev iz proračuna Občine Žalec za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, za kar se je Ivo Povše še posebej zahvalil županu, prav tako jim je zelo pomagalo bližnje podjetje Vija. Samo oprema je vredna okoli 60 tisoč evrov. Da je začetek delovanja oljarne res obetaven, je poskrbela še dobra letina buč, saj so jih Povšetovi kljub letos nenavadnemu vremenu pridelali kar tri tone in pol. Pred stiskanjem olja bučnice zmeljejo in prepražijo. Kot je povedal Boštjan Povše, kapaciteta njihove oljarne ni primerljiva z industrijskimi. Dnevno lahko predelajo od 300 do največ 500 kg bučnic na dan, to pomeni do 200 litrov olja dnevno. Povšetovo bučno olje je na prodaj na kmetiji in v Savinjskem hramu na žalski tržnici. Slovesno odprtje oljarne je k Povšetovim privabilo številne obiskovalce, ki so si lahko ogle: dali celoten postopek izdelave bučnega olja. Za dobro idejo, pogum in uresničitev cilja je celotni družini čestital tudi župan Občine Žalec Janko Kos, oljarno pa je blagoslovil šempetrski župnik Mirko Škoflek. Za obiskovalce so pripravili pogostitev, saj imajo v enem od objektov tudi primeren prostor za druženje. Glavna sestavina dobrot so bile seveda bučnice. »Kot kmet nerad širim slabo voljo, kako nič ne gre in kako se nič ne izplača. Sem ponosen in vesel, veselja pa ni mogoče držati v sebi, treba ga je deliti z ljudmi, čeprav to pomeni neko dodatno breme za družino,« je ob tem povedal Ivo in dodal, da je to ena od priložnosti, ko rad pove, da je srečen, ker Kmetija Povše je tudi blagovna znamka. je kmet. Nova oljarna pa je le eden od razlogov za ponos in srečo. Še veliko večja sreča so otroci, vsi trije so doštudirali, pove ponosno. Starejša hči je pravnica, mlajša bo kmalu doktorirala, sin Boštjan pa je kot diplomirani agronom prevzel kmetijo in ji zagotovil nadaljnje življenje. K. R., foto: T. T. Ivo Povše (levo) in Boštjan Povše Sejem Brau Beviate v nemškem Niirnbergu Slovenski hmeljarji so se že drugič predstavili na mednarodnem sejmu pivovarstva v Nemčiji. Lani so sodelovali na sejmu Drinktec v Miinch-nu, letos pa so se od 11. do 13. novembra predstavili na mednarodnem sejmu pivovarstva Brau Beviale v Niirnbergu. Tudi tokrat so zapuščab sejemsko dogajanje zelo dobro razpoloženi, saj se je kar nekaj obiskovalcev sejma zanimalo za slovenske sorte hmelja. Predstavili so trinajst vzorcev, od tega sedem standardnih in šest dišavnih sort hmelja. Vse to so podkrepili s končnim proizvodom - pivom Pivovarne Laško. Na sejmu so ponudili v pokušnjo tudi zadnji proizvod Pivovarne Laško, tri sorte specialnega piva, ki ga sicer še ne prodajajo, so ga pa z veseljem in zanimanjem pokušali gostje na sejemskem prostoru slovenskih hmeljarjev. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je na mednarodnem sejmu zvaril pivo iz dišavnih sort hmelja in obiskovalci so ga zelo radi po- skusili. Radovednim obiskovalcem je na njihova vprašanja odgovarjala doc. dr. Andreja Čerenak z IHPS, pri predstavitvi slovenskega hmeljarstva, Savinjske doline, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pa so sodelovali predsednik odbora za promocijo pri društvu hmeljarjev Janez Oset, hmeljarski starešina Janko Ivan Bizjak, aktualna hmeljarska princesa Barbara Bosnar in hmeljarska princesa leta 2007 Ana Ribič, študent Biotehnične fakultete v Ljubljani Jernej Ribič, koroški hmeljar in član upravnega odbora Andrej Kresnik, član promocijskega odbora in mladi hmeljar Blaž Bosnar, tajnica društva Pavla Gostečnik in član društva Milan Gostečnik. Tokrat so se obiskovalcem prvič predstavili s filmi o slovenskem hmeljarstvu in eko-muzeju, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi promocijski material: zloženko društva hmeljarjev v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, turistično karto Nekaj utrinkov s sejma Savinjske doline, promocijski material ekomuzeja in IHPS. Predstavitev so si z navdušenjem ogledali tudi hmeljarji iz Hallertaua in bili presenečeni nad lepotami Slovenije in nad urejenostjo slovenskih hmeljarskih kmetij, prikazanih v filmu Mihe Vitka s Koroške. T. T. Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče tudi letos pripravilo delovno pokušnjo vin letnika 2014, dogodek pa je vodila specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Maribor. Glavni namen pokušnje je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni vina. Na podlagi senzoričnih ugotovitev je večino teh v mladem vinu še mogoče odpraviti, hkrati pa tudi vinogradniki sami spoznavajo tako kakovost vin kot pomanjkljivosti in se tako dodatno usposabljajo za svoje nadaljnje delo. Letos so vinogradniki prinesli 70 vzorcev vin. Glede na letino, ki je bila ena najzahtevnejših, krojile so jo namreč neu- godne vremenske razmere, v začetku sicer zgodnja vegetacija in napad gosenic, nato pa moča, je bilo pričakovati, da bo veliko težav. Izpad pridelka je bil tudi do 60-odstoten, zaradi gnilobe pa je bilo v nekaterih vinih zaznati posledice. Med pomanjkljivostmi je bilo najpogosteje zaznati bekser v več oblikah (jajčni, česnov, ohrovtov itd). Sreča le, da ga je mogoče hitro in enostavno odpraviti in ne vpliva na kakovost vina. Kljub temu so letos vina aromatična, sveža in pretežno suha, brez ostanka sladkorjev, rdeča vina pa temnih barv. Seveda pa ta vina potrebujejo čas za dozorevanje. Ko bodo vsaj malo dozorela, jih bodo savinjski vinogradniki ponovno predstavili. T. Tavčar Označevanje vozil Sl. januarjem bodo začeli veljati nekateri predpisi o označevanju kmetijskih in gozdarskih vozil v cestnem prometu. Obvezne bodo označevalne table za počasna vozila. Lanskega maja je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13 in 36/14). Začel je veljati 1. oktobra 2013, vendar ne v celoti. Določbe glede obvezne opreme traktorjev, traktorskih priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov (podložne zagozde) in glede označevanja počasnih vozil se začnejo uporabljati 1. januarja 2015, določbe glede varnostnih elementov traktorjev, glede označevanja širših traktorjev in delovnih strojev in glede opremljenosti traktorskih priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov z zavorami pa šele 1. januarja 2016. Označevanje počasnih vozil določa 25. člen obravnavanega pravilnika, ki pravi, da morajo imeti vsa vozila (razen enoslednih vozil), katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, kot tudi njihova priklopna vozila, na zadnji strani tablo za označevanje počasnih vozil, ki mora biti homologirana v skladu s pravilnikom UN/ECE R 69 (ki določa tako mere, obliko, barvo pa tudi odsevnost). Navedene table so v prvi vrsti namenjene preprečevanju naletov od zadaj oz. temu, da vozniki, ki vozijo za počasnimi vozili, pravočasno opazijo, da je pred njimi počasno vozilo, in ustrezno prilagodijo hitrost vožnje. Za traktorje bo nameščena tabla za počasna vozila eden od pogojev za uspešno opravljen tehnični pregled v letu 2015. Pravilnik prinaša tudi določbe o označevanju širših traktorjev in delovnih strojev pa tudi označevanje traktorjev in traktorskih priključkov in delovnih strojev z deli, ki so lahko nevarni za druge udeležence. Izpostavljeni deli traktorja in traktorskih priključkov ter delovnih strojev, ki so lahko nevarni za druge udeležence v prometu in so nameščeni na višini največ do 2 m nad cestiščem (npr. rezila, konice, žbice in robovi), morajo imeti med vožnjo po cesti nameščene varovalne naprave. Kmetijski in gozdarski traktorji ter njihovi priklopniki ali traktorskimi priključki in delovni stroji s širino več kot 2,55 m morajo imeti na skrajnih točkah svoje širine spredaj in zadaj prečno nameščene opozorilne table po standardu SIST EN 12899-1, RA 2, CR 2. Na tablah, ki morajo biti velikosti najmanj 400 mm x 400 mm, se morajo izmenjavati 100 mm široki odsevni beli in rdeči pasovi, ki potekajo pod kotom 45°. Če konstrukcija vozila to omogoča, so lahko namesto tabel nalepljene nalepke z enakimi lastnostmi kot opozorilne table. Označevalne table za vozila, širša od 2,55 m, so obvezne že zdaj, saj jih je zahteval tudi prejšnji pravilnik, za označevanje nevarnih delov vozil, ki ne presegajo širine 2,55 m, pa od 1.1.2016. Ustrezne table so že na voljo v strojnih krožkih, vse več pa tudi v trgovinah s kmetijskimi repro materiali, predvsem v zadrugah. Tabla za počasna vozila je obvezna od 1. 1. 2015. Pravilnik zahteva, da je v skupini vozil obvezno nameščena tabla na zadnjem vozilu, lahko tudi na vseh. Traktor in traktorski priključek (oba s širino več kot 2,55 m) morata biti označena s predpisanimi označevalnimi tablami (oz. nalepkami z rde-če-belimi trakovi in z odsevno-stjo tipa 2) spredaj in zadaj. Če traktorski priključek zakriva označevalno tablo za počasna vozila na traktorju, jo je potrebno namestiti na priključek. Ta mora biti nameščena tako, da ne ovira pogleda nazaj. L. K. Srečno i i I 20 - i i ! na vsa vzdrževalna dela ! i i i i • redni servis že od 68 EUR • plačilo na obroke • menjava jermenov že od 209 EUR SR Levec, d. o. o., Levec 55, 3301 Petrovče, telefon: 03 425 45 50 Stara štala pri Laznikovih LEVEC Kmetija Laznik v Miklavžu v taborski občini je zadnjo novembrsko soboto odprla novo degustacijsko sobo. To je še eden izmed korakov k obogatitvi turistične ponudbe kmetije, ki je usmerjena predvsem v živinorejo. Njihova dopolnilna dejavnost je tudi predelava mesa in leto dni še predelava lesa. Kmetija Laznik je družinska kmetija, na kateri složno delajo in si pomagajo za skupni cilj. Glava družine je mož in oče Adi, ki ob ženi Viktoriji skrbi, da delo poteka tako, kot je treba. Pri delu jima pomagajo njuni sinovi Žiga, Luka in Žan ter babica, očetova mama Beti, ki skrbi za gospodinjstvo. Žena Viktorija hodi v službo, starejši sin Žiga je univ. dipl. inž. metalurgije in materialov, sin Luka končuje podiplomski študij arhitekture na mariborski univerzi, najmlajši Žan, ki je po izobrazbi tesar, pa se ukvarja s predelavo lesa. Laznikovi se že štiri leta ukvarjajo tudi s predelavo mesa. Vsako prvo soboto v mesecu je mogoče pri njih kupiti sveže goveje in svinjsko meso, suhe salame, suho slanino in druge suhomesnate izdelke. O njihovi kakovosti govorijo razna priznanja. Na letošnjem ocenjevanju Dobrote sloven- skih kmetij na Ptuju so za salamo prejeli zlato, za suho slanino pa bronasto priznanje. Odprtje degustacijske sobe je nadgradnja njihovih dosedanjih prizadevanj in hkrati pomemben kamenček v mozaiku njihove ponudbe in tudi turistične ponudbe občine. Na slovesnosti ob odprtju je zbrane nagovoril gospodar Adi. Izrazil je veselje, da jim je uspelo uresničiti še en cilj, pri tem pa izpostavil sina Luka, ki je arhitekturno zasnoval prostor. Degustacijsko sobo sta blagoslovila župnika Martin Cirar z Gomilskega in Alojz Pirnat iz Tabora, nato pa so si ogledali nove prostore, ki so nekdaj služili za hlev. D. Naraglav Notranjost degustacijske sobe s pridihom domačnosti Zakonca Laznik s sinovi in z bodočo snaho pred vhodom v Staro štalo VABILO V ZDRAVSTVENOVZGOJNE PROGRAME CINDI ste ) mJ Slovima Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad. Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. Prihajajoče leto je lahko priložnost za razmislek o spremembah, pravi čas, da naredite nekaj zase! Vabimo vas, da se udeležite brezplačnih zdravstvenovzgojnih programov za odrasle, ki so vam lahko v pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga, saj jih plača zdravstvena zavarovalnica iz osnovnega zavarovanja. KAKŠNI PROGRAMI SO NA VOLJO? 1. Osnovne fkratke! delavnice Na treh zaporednih srečanjih po dve uri boste spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste tudi, kako lahko brez zdravil izboljšate povišan krvni tlak, holesterol m krvni sladkor. Izvedeli boste podrobnosti o nadaljevalnih, tematsko še obsežnejših programih, vablieni vsi, ki želite ohraniti svoje zdravje OZIROMA GA ŠE IZBOLJŠATI. DELAVNICA LOKACIJA DAN URA 1. ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG ZD ŽALEC (sejna soba) ponedeljek, 26. X. 2015 ob 15.00 ali ob 17.00 2. DEJAVNIKI TVEGANJA ZD ŽALEC (sejna soba) ponedeljek, 2. 2. 2015 ob 15.00 ali ob 17.00 3. TEST HOJE NA 2 km STADION ŽALEC Ponedeljek, 9. 2. 2015 ob 16.00 Je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani, depresiji in kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost Splošni test hoje bo v ponedeljek 9.2.2015. ob 16.00 v Športnem centru Žalec. V primeru slabega vremena pa 16.2.2015 ob 16.00. 2. Nadaljevalne delavnice (zanje potrebujete napotnico svoiega osebnega zdravnika) PREPOZNAJMO IN PREMAGAJMO DEPRESIJO ZD ŽALEC (sejna soba) lì ob torkih od 3.3.2015 do 24. 3.2015 ob 17.00 4 srečanja nd 3. 3. 2015 do 24. 3. 2015 od 17.00 do 18:30 2) ob torkih od 5. 5, 2015 do 26. 5. 2015 ob 17.00 4 srečanja od 5. 5.2015 do 26. S. 2015 od 17.00 do 18.30 Predvidena so 4 srečanja v manjših skupinah. Namenjena so osebam z depresijo in tudi njihovim svojcem kot pomoč pri prepoznavanju in premagovanju depresije. Izvajala se bodo v sejni sobi ZD Žalec od 17.00 do 18.30. TELESNA DEJAVNOST UPI Žalec (mala telovadnica) nh ponedeljkih od 16.2.2015 dalie ob 17,00 12 srečanj od 16.2.2015 do 18. 5.2015 Predvidenih je 12 srečanj v manjših skupinah s praktičnim prikazom vaj. Priporočljiva so v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. 1. srečanje bo v sejni sobi ZD Žalec, in sicer v ponedeljek, 16. 2. 2015. ob IZ«OD. potem pa v telovadnici. ZDRAVA PREHRANA ZD ŽALEC (sejna soba) ob torkih od 3.2.2015 dalie ob 17. uri 4-srečanja; od 03.02.2015 do 24.02.2015 Predvidena so 4 srečanja skupine in enkrat individualni posvet Priporočljiva so za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi in za vse s preveč kilogrami. Izvajala se bodo v sejni sobi ZD Žalec z začetkom v torek, 3,2..2Q.15i od.17.0Q do 1ČMML ZDRAVO HUJŠANJE ZD ŽALEC (sejna soba in telovadnica UPI) ob sredah od 18.2.2015 ob 16.30 15 srečanj od 18.2.2015 do 3.6.2015 Predvidenih je 15 srečanj skupine, 1 ura telovadbe tedensko in individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da se prej udeležite osnovnih delavnic, delavnic o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. Srečanja se bodo izvajala v sejni sobi ZD Žalec z začetkom v sredo. 18.2.2015. od 16.30 do 18.00. telovadba na na UPI Žalec od 18,00 do 19.00- DA, OPUŠČAM KAJENJE ZD ŽALEC (sejna soba) ob ponedeljkih od 23.2.2015 ob 17.00 6 srečanj od 23.2. 2015 do 30.3. 2015 Predvidenih je 6 srečanj skupine. Izvajala se bodo v sejni sobi ZD Žalec z začetkom v torek, 23.2. 2015. od 17.00 do 18,30- Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec Nado Cilenšek na tel. št 051 668 416 od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00 ali pišete na e-naslov nadaxilensek@zd-zalec.sL Vesel božič ter srečno novo leto 2015. Vam želi ' ik« «p «s* ppl info@kmetija-laznik.si | www.kmetija-laznik.si | 041-543-396 Vabljeni na citrarski koncerti Nedelja, 18. januar 2015, ob 17. uri Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje IZIDOR ERAZEM GRAFENAUER in JANJA BRLEČ Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.kupikarto.si POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do vključno 10. januarja 2015 prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani medij, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR, za naročnike velja ena številka brezplačno, torej za celo leto 14,6 EUR. POSEBNA PONUDBA DO 10.1.2015 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR Naročnik oglasa: ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov Pogrebna služba - cvetličarna GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@slol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Srce tvoje seje ustavilo, dih zastal, spomin nate pa večno bo ostal. V SPOMIN 2. decembra je minilo tretje leto, odkar si odšel v drugi dom, dragi mož RAFKO OCVIRK iz Latkove vasi Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žena Mija MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Prodam BUKOVA DRVA, suha, razžagana. Dostavim na dom. Cena za lm3 60 €. Info.: 041 522 560 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.684 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. ^ *Poštna številka I I I _____________________________________________________________________________ I i *Pošta ! _____________________________________________________________________________ I I ID za DDV (samo v primeru podjetja) I I Telefon/gsm I _________________________________________________________________________— I i Elektronska pošta I _____________________________________________________________________________ I I * Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika I Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki , . ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, j I zkst.utrip@siol.net NAGROBNI BPOMBNIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 19. januarja 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 V spomin Andreju Zagožnu Mnogo prezgodaj smo se poslovili od našega sodelavca in prijatelja Andreja Zagožna. Andreja je življenjska pot vodila od Tekstilne tovarne Prebold, Gradnje Latkova vas in nazadnje do Občine Prebold, kjer je opravljal delo referenta na področju vzdrževanja cest in komunale. Že pred zaposlitvijo na občini je prejel srebrni grb. Bil je namreč vsestransko aktiven na področju športnega in kulturnega življenja lokalne skupnosti, dober organizator in aktiven planinec. Sodeloval je tudi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo in rezervnem sestavu Slovenske vojske. Kot gradbinec je na občini sprejemal zahtevna dela in projekte, z bogatim znanjem in s pozitivnim pristopom pa si je pridobil zaupanje med sodelavci in občani. Mirno in potrpežljivo je pristopal k razrešitvi problemov in v odgovoru smo vedno našli lepo besedo in iskrico v očeh. Cenili smo njegovo pripravljenost, da svoje delo opravi kakovostno in z dobro voljo. Svoje razvedrilo je našel v pesmi in druženju z Reškimi fanti. Znova in znova nas je presenečal s prelestnim glasom in z nastopi na prireditvah. Zaradi preprostosti in optimizma ter ljubezni do Marije Reke smo bili ponosni, da smo bili njegovi prijatelji in sodelavci. Občina Prebold Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli! (T. Pavček) ZAHVALA ANDREJ ZAGOŽEN iz Marije Reke (24. 2. 1964-13. 11.2014) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, Zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in pospremili našega Andreja na njegovi poslednji poti. Še posebej pa bi se radi zahvalili njegovim sodelavcem z Občine Prebold, pogrebcem, športnikom, planincem in Slovenski vojski. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice MARIJE PERNOVŠEK iz Velike Pirešice (2. 11. 1927-8. 12. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše ter za darove. Hvala gospodu župniku Janku Cigali, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec ter domu upokojencev v Rogaški Slatini. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti! ZAHVALA Ob boleči izgubi JOŽETA PISKA iz Šempetra (30. 4. 1958-15.11.2014) se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem AC Agrocenter Šempeter za izrečeno sožalje, izkazano sočutje in za vsakršno pomoč. Žena Ivica in hči Vesna Ti si moj sončni žarek, ki greje mi srce, si kapljica vode, ki odžeja me, si zrak, ki diham ga ves čas, si solza, ki poljubi mi obraz. V SPOMIN 23. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin, vnuk, nečak TILEN SUHOLEŽNIK APNAR iz Petrovč (4. 5. 1988-23. 12. 2013) Hvala vsem tistim, ki skupaj z nami niste pozabili na našega Tilna ter postojite ob njegovem mnogo preranem grobu z lepo mislijo ali s svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Kako je hiša strašno prazna, odkar vaju v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. V SPOMIN HELENA ŠMIGOVC MILAN ŠMIGOVC (27. 3. 1937-19. 12. 2013) (19. 10. 1941-15. 5. 2011) Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu ter prižigate svečke. Vsi njuni Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V SPOMIN 15. decembra je minilo deset let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas dragi GABRIJEL - JELKO PAJK (15. 12. 1961-15. 12. 2004) Hvala vsem, ki skupaj z nami ohranjate spomin nanj in z lepo mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. V SPOMIN 1. decembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi DOMINIK KOSMAČ iz Prebolda (8. 8. 1935-i. 12. 2013) Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Iskrena hvala za izkazano zaupanje. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica MIROSLAVA JELENA po domače Gambelovega Slavka iz Kal pri Šempetru (5. 1. 1956-24. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše in hvala, ker ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi gasilcem PGD Ponikva pri Žalcu in MoPZ Ponikva pri Žalcu. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in kdaj postali ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Tiho, tiho mi, srce, zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tuga človek išče... ZAHVALA Izgubili smo drago mamo, staro mamo, prababico, taščo, svakinjo in teto ROZALIJO HUS roj. DEBELAK iz Latkove vasi 183 (1. 8. 1932-4. 12. 2014) V težkih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogrebne svečanosti. Hvala tudi PGD Grobljg, DU Prebold in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi domači Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ŠTEFANIJE DOLŠAK roj. KOŠIR iz Žalca, nazadnje živeče v Gotovljah (12. 12.1928-22.11. 2014) se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše, izrazili sožalja in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: hčeri Štefka in Jožica z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža JOŽETA STROJANŠKA (26. 4.1941-7. 11.2014) V najtežjih trenutkih nisem bila sama, zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, mi pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev in ste mojega moža pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Pavla Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica, svaka, soseda JANEZA JERŠINA iz Dobrovelj 36 b (31.7.1943-9. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Polzela. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred na Gomilskem, govorniku, pevcem in pogrebni službi Morana. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (]. W. Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre MILICE SREDENŠEK s Ponikve pri Žalcu (29. 8. 1939-12. 11.2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali ali kako drugače pomagali. Žalujoči: mož Janko, sin Janko z Nives in hči Ksenija z družino ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in dedi FRANC KROŠEL iz Kasaz 54 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvalo izrekamo tudi kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pevkam, župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Godbi Liboje ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Naj se prazniki začnejo Božič tečne čarovnice Na sejmu v Dvorcu Novo Celje je prvo adventno nedeljo sodelovalo 36 razstavljavcev, ki so številnim obiskovalcem ponujali adventne aranžmaje, domače pecivo, razna olja, igrače, nakit, zimska dekorativna oblačila ipd. V imenu organizatorja sejma, ZKŠT Žalec, je zbrane pozdravila Lidija Koceli, sledil je nastop otroškega pevskega zbora MIŠ-MAŠ OŠ Griže, ki ga vodi Brigita Lesjak, Veronika Ekart iz cvetličarne Cvetlične pravljice pa je pripravila domiselno dekoracijo prostora, ki je prispevala k prazničnemu vzdušju sejemskega dne. Na večernem koncertu s programom božičnih pesmi v jazz preobleki se je predstavil Vincent Color Quartet s pevko Vesno Turičnik Popovski ter preprosto očaral občinstvo, ki je dodobra napolnilo praznično avlo dvorca. T. Tavčar Ustvarjalna ponudba božične dekoracije je tudi tokrat očarala Ljubki pojoči MIŠ MAŠ je odprl adventno nedeljo v Novem Celju Smučarski klub znova zaživel Smučarski klub Prebold je letos na novo postavil temelje za uspešno delovanje kluba. Z vztrajnostjo mladih, ki stremijo k izboljšanju zimske športne ponudbe tako za otroke kot tudi za odrasle v kraju pod Žvajgo, so se odločili ponovno organizirati sejem smučarske opreme. Od 5. do 7. decembra so v stari telovadnici preboldske osnovne šole prodajali tako novo kot rabljeno smučarsko. opremo, od smuči in smučar- C ; t0ß ytnpa)teina^i15 S smučarskega sejma v Preboldu skih čevljev, drsalk, kombinezonov do smučarskih palic in čelad. Na sejmu so sodelovali tudi razni predstavniki, ki so promovirali svoje izdelke. Sejem je obiskalo veliko ljudi, ki so bili s ponudbo zadovoljni. Največ so iskali opremo za najmlajše in ponudba za otroke je bila tudi najobsežnejša in raznolika. Kot je povedal predstavnik kluba Aljaž Ramšak, so prodali skoraj polo- Zadnjo soboto pred adventom je v Kulturnem domu Letuš zadišalo po praznikih. Tamkajšnje kulturno društvo je namreč v sodelovanju z vrtcem in POŠ Letuš že tradicionalno pripravilo adventni sejem. Učenci so s pomočjo učiteljic in vzgojiteljic ter z veliko ljubezni in truda pripravili praznične izdelke in jih prodajali, člani gledališke skupine DO ZVEZD pa so premierno uprizorili igrico za otroke z naslovom Božič tečne čarovnice. Povsem polno dvorano so že peto leto zapored zelo navdušili, tokrat z božično zgodbo o tem, kako pomembno je, da si pomagamo in da smo drug drugemu pravi prijatelji. Gledališka skupina pod vodstvom Vanje Kretič bo s predstavo v spremstvu dedka Mraza decembra razveseljevala otroke po braslovški občini. Slikovit adventni sejem v Letušu Predsednica Kulturnega društva Letuš Vanja Kretič se je zahvalila učencem, učiteljicam, članom društva, obiskovalcem in gledališki skupini za njihov trud in čas, Vida Emeršič in Mojca Grofelnik pa sta pohvalili učence za njihovo prizadevnost pri izdelavi izdelkov in obljubili, da bodo zbrani denar koristno uporabili. T. Tavčar Jaslice tako in drugače Člani PGD Drešinja vas, vaščani Drešinje vasi in člani Turističnega društva Petrovče so v dvorani gasilskega društva Drešinja vas pripravili 11. razstavo jaslic Savinjske doline. Številnim obiskovalcem je na dan otvoritve, 14. decembra, o razstavi podrobneje govoril Jože Stepišnik. Povedal je, da na letošnji razstavi sodeluje 40 razstavljavcev od blizu in daleč. Vsi so pokazali svojo izvirnost in talente, za oblikovanje jaslic pa uporabili različne materiale. Razstavo je blagoslovil pe-trovški župnik pater Ivan. Arzenšek, odprtje pa so popestrili Vokalna skupina Candella in duet citer Brina in Sara Gabrovec. Razstava bo odprta 21., 25., 26. in 28. decembra med 9. in 19. uro. T. Tavčar Z razstave jaslic v Drešinji vasi Namesto maha za jaslice jurčki vico vse opreme, tako da so s sejmom zelo zadovoljni in ga bodo organizirali tudi drugo leto. Dodal pa je, da so v Smučarskem klubu Prebold začeli z resnim delom in zato vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo na tečaju smučanja za otroke med zimskimi počitnicami in se udeležijo tudi ostalih dejavnostih, ki jih pripravljajo to zimo. D. N. V teh decembrskih dneh, ko smo vsi v pričakovanju božično-novoletnih praznikov, ko se naše hiše, ulice ... kitijo s številnimi okraski, je zagotovo nekaj neverjetnega stopiti v bližnji gozd in se ti pogled ustavi na velikem gobanu - jurčku in še dveh manjših. Takšen prizor je v torek, 9. decembra, presenetil ljubiteljskega gobarja in kulturnika, gasilca, prostovoljca in upokojenca Jožeta Jermana iz Matk. Tisti dan se je odpravil v gozd po mah za jaslice in naletel na jurčke. Sprva sploh ni mogel verjeti svojim očem, saj se mu še sanjalo ni, da bi mu narava v tako poznem času postregla s takšnim presenečenjem. Jurček je tehtal 60 dag in bil čvrst ter popolnoma zdrav. Jože Jerman s svojo najdbo Malo manj čvrsta, a zdrava sta bila tudi njegova mala soseda. Z ženo sta jih pripravila za okusno malico in bila ob tem zelo navdušena, saj se jima še ni zgodilo, da bi v prazničnem decembru jedla sveže gobe iz bližnjega gozda. D. N.