Podobe našega mesta na starih razglednicah
Pozdrav iz lblane pr Šišk!
Kakor da dižJmo spet v rofcah album svoje babice, se nam zdi, ko listamo po lični knjigi, ki je ne-davno izsla pri Mtodnski knjigl. Pod naslovom Pozdrav \z Ljubljane je zbrana podoba našega mesta na starih razglednicah, vse od konca devetnajstega stoletja pa t)a do časov med obema vojnama.
Zanimivo in poljudno pisano besedilo, ki nevsiljivo tolmači bogato ilustrativno gradivo, je delo sloven-skih zgodovinarjev, ki so se tu sicer odrekli navaja-nju opomb, a ne natančnosti pripovedi. Uvodna se-stavka nas seznanita s kultumo zgodovino razgled-nic (dr. W. Lukan), teti »Hustriranih poštnih kartic«, katerih razvoj je spodbujal turizem, zbiratelistvo pa je postalo pravi razgledniški šport, in z Ljubljano pred prvo svetovno vojno (dr. V. Melik), ko je mesto dobilo železnico, dožK/elo potres, številčno vztrajno raslo in sa oblikovalo v modemo slovensko prestol-nico.
Kvalitetno repnoducirane razglednice nas pope-Ijejo po nekdanji Ljubljani od Gradu in starega mesta pod njim, čez Tivoli, na robu katerega je bil v času med obema vojnama Ijubljanski velesejem in neda-
Celovški cesti (na območju današnje soseske Stara cerkev), saj so se nedeljski sprehodi meščanov često končevali v šišenskih gostilnah. Na še treh razglednicah se nam kaže stara podoba Šiške: Ce-kinov grad (v njem je sedaj muzej NOB) in Galetov grad ob Vodnikovi (danes je v njem godba milice), pa še dvoje pogledov na stato vaško jedro okoli Jeme-jeve cerkve in na okolico leta 1908 zgrajene šole, današnje O. š. Zvonka Runka.
Pol v Sentvid gre skozi Dravlje, dolgo vrstno vas s pritličnimi in enonadstropnimi hgami, tedaj še pre-težno kmečko naselje. Takšna je tudi razglednica osrednjega dela vasi okoli nekdaj sloveče romarske cerkve sv. Roka. Bogato pa je predstavljen takrat še kmečki Šentvid z močno mizarsko obrtjo. Na sedmih razglednicah se ponuja pogled ne le na stavbno po-
leč stran tedaj prijubljeno družabno shajališče hotel Bellevue, nato pa nas vodi tekst dr. P. Vodopivca vse do barjanske strani. Besedilo ob robu razglednic o Ljubljanicj, mostovih in trgih je prispeval prof. m. Dmovšek, ki komentira še smer proti Ježici in okoli nekdanjega Šentpetrskega predmestja. Na poti od Z vezde preko novega mestnega jedra ob sedanji Ti-tovi cesti do vzhodnega obrobja mesta in v gorenj-sko smer pa nas spremlja tekst prof. Olge Janša-Zom.
In katere kraje sedanje šišenske občine najdemo upodobljene na razglednicah? Po črtici Frana Er-javca Pot iz Ljubljane v šSko (1859) — knjiga pri-naša več podobrvh literamih in spominskih zapisov v izboai J. Kajzerja — se nam na štirinajstih razgled-nicah odgme nekdanjapodoba Spodnje Šiške, Dra-velj in Šentvlda Od šestih »šišenskih« razglednic govorita dve o društvenem življenju okoli leta 1900 (Kolesarsko društvo llirija, Pevsko društvo Ljublja-na, ki je gojilo slovensko petje) in ena o družabnem. To nam predstavlja upodobrtev Gostilne pri Raci ob
dobo kraja, temveč še na razvoj šolstva (posebej prva popolna slovenska gimnazija iz leta 1905), športa (telovadni odsek čitalnice Blaža Potočnika) in modemizacijo naselja z napeljavo elektrike ter uvedbo avtobusne in tramvajske povezave z me-stom.
V knjigi, ki predstavi precej nad 200 razglednic mesta in okolice, se nam na mikaven način odkriva nekdanja podoba Ljubljane. Imensko in stvarno ka-zalo omogoča boljšo preglednost, k čemur pripo more tudi načrt mesta iz ieta 1910. Pogrešamo pa vsaj kratko opozorilo na literaturo, s katera bi si lahko še razširili znanje o posameznih stvaret). Zlasti pa bi tujejezični povzetek pripomogel k predstavitvi mesta, ne le turistom, temveč širšemu svetu nas-ploh, saj se je Ljubljana razvijala tudi pod vplivi so-sednjega romanskega in germanskega sveta.
Knjigo, ki ponuja reprezentativen pregled Ijubljan-skih razglednic, je vredno ne le prelistati, ampak tudi prebrati, čeravno jo bomo ob visoki ceni kupili malo težje.                                                         B. Šuštar