— 312 — Slavia Centralis 1/2021 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports predvsem z vidika žanrskega razvršča- nja sodobne slovenske kratke proze, ki se navezuje na pretekla tradicionalna formalna določila. Avtorica v monogra- fiji obravnava povsem aktualno tema- tiko, saj se osredotoča na nove možno- sti povezovanja preteklih in sodobnih kratkoproznih besedil. Monografija je pregledno in zanimivo delo, saj so v vsakem poglavju nazorno predstavlje- na domača in tuja teoretična izhodišča, projicirana na izbrana besedila sodob- nih in tradicionalnih avtorjev ter avto- ric, zato je dobrodošlo gradivo za lite- rarne strokovnjake, študente in bralce, ki jih zanima slovenska kratka proza. Tina Kraner, kraner.tina@gmail.com Znanstvena in strokovna konferenca Razvoj in raba učnih e-okolij za slovenščino ter okrogla miza Novi izzivi pri jezikovnem pouku slovenščine 21. in 22. aprila 2021 sta v virtualnem okolju MS Teams potekali zaključni ak- tivnosti štiriletnega projekta Slovenšči- na na dlani ( 2 0 1 7 – 2 0 2 1 ) – znanstv ena in strokovna konferenca Razvoj in raba učnih e-okolij za slovenščino ter okrogla miza Novi izzivi pri jezikovnem pouku slovenščine. V projektu, ki ga sofinan- cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, sodeluje 15 vzgojno-izobraževalnih za- vodov iz vzhodne in zahodne kohezijske regije, izvaja ga Univerza v Maribo - ru ob sodelovanju Filozofske fakulte- te (FF), Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ter Pedagoške fakultete (PEF), njegov glavni cilj pa je priprava interaktivnega učnega e-okolja za učenje slovenščine. Na konferenci in okrogli mizi je sode- lovalo 34 strokovnjakinj in strokovnja- kov s področja jezikoslovja, didaktike, jezikovnih tehnologij, računalništva in informatike ter učiteljic in učiteljev slo- venščine, ki so pripravili 15 referatov in 7 tematik kot izhodišč za okroglo mizo. Oba dogodka sta bila zelo dobro obiska - na: prvi dan je prisostvovalo 310, drugi dan pa 248 udeleženk in udeležencev. Konferenco so otvorili državna se- kretarka dr. Ignacija Fridl Jarc, pred- stavnica Ministrstva za kulturo, dr. Natalija Ulčnik, vodja projekta Sloven- ščina na dlani, dr. Darko Friš, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mari- boru, dr. Milena Ivanuš Grmek, deka- nica Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, dr. Vili Podgorelec, prode- kan za raziskovalno dejavnost Fakul- tete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. V uvodnih nagovorih je bilo poudarjeno, da je skrb za prisotnost slovenskega jezika v digitalnem oko- lju zelo pomembna, sploh v sodobnem času, ko je pogosto opaziti podleganje globalnim jezikom, predvsem angle- ščini. Prizadevanje, da bo slovenščina ostala privlačna in konkurenčna, je zato še kako potrebno, k temu pa v veliki meri prispevajo digitalizacija in prožne oblike učenja, ki so spričo pandemije dobile silne razsežnosti v učnem pro- cesu, saj so popolnoma spremenile nje- govo dinamiko. Sledilo je plenarno predavanje Bron- ke Straus, državne sekretarke na Ura- du za razvoj in kakovost izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z naslovom Jezik in jeziki v izobraževanju: izzivi in priložnosti. — 313 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Predavateljica je spregovorila o pogledu na jezike v izobraževanju z vidika sis- tema in posameznika. Pri prvem vidiku se je oprla na večjezičnost oz. soobstoj različnih jezikov v določenem okolju, pri drugem pa je zajela raznojezičnost – sposobnost posameznika, da preklaplja iz enega jezika v drugega. Poudarila je, da je treba vsem otrokom, ki vstopijo v šolski prostor, omogočiti čim boljše učenje slovenskega jezika. Nadalje je predstavila nekaj strateških dokumen- tov na nacionalni ravni: Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, Akcijski načrt digitalne- ga izobraževanja ANDI 2021–2027 in Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025. Slednja je trenutno še v postopku sprejemanja, glavne teme, ki se jim posveča, pa so jezikovno izobraževanje, jezikovna opremljenost, pouk slovenščine in jezi- kovne tehnologije, predvsem izdelava e-gradiv za (samo)učenje slovenščine v večjezičnih okoljih, spodbujanje razvoja slovenskih e-učbenikov in e-gradiv, kar sovpada tudi z dejavnostmi projekta Slovenščina na dlani. Omenila je tudi ostale jezikovne projekte, ki trenutno potekajo na nacionalni ravni: Jeziki šte- jejo, Jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih, OBJEM in KaUč. Prvi sklop predavanj, naslovljen Di- gitalizacija, jezikovni viri in orodja, je vodila Natalija Ulčnik. Prva referent- ka je bila d arinka v erdonik s FERI UM; predstavila je nove možnosti po- učevanja jezika, ki jih ponuja digitali- zacija, pri čemer je izpostavila pomen korpusov pri raziskavah jezika in njiho- vo vedno širšo uporabo tudi v šolskih učilnicah. V projektu Slovenščina na dlani so korpusi odigrali pomembno vlogo, saj so bili glavni vir za snovanje nalog v e-okolju. i ztok k osem , Špela a rhar h oldt in e va p ori (CJVT UL, FF UL, FRI UL) so predstavili sodob- ne jezikovne vire in jezikovnotehno- loška orodja za slovenski jezik, ki so jih razvili na CJVT UL: Slovar sopo- menk sodobne slovenščine, Kolokacij- ski slovar sodobne slovenščine, Sloleks 2.0, Leksikalno bazo za slovenščino, korpus Gigafida 2.0, korpus Šolar 2.0, portal Jezikovni sledilnik 1.0, orodje za strojno postavljanje vejic Vejice 1.0 in aplikacijo Igra besed. Med osnovno- in srednješolskimi učitelji so izvedli razi- skavo, s katero so preverjali prednosti, slabosti in možne izboljšave omenjenih virov in orodij, prav tako organizira- jo usposabljanja njihovih uporabnic in uporabnikov. Kozma ahačič z Inšti - tuta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je v svojem referatu opisal komponente, ki so jih s snovalci upošte- vali pri oblikovanju portala Franček, še enega pomembnega spletnega izobraže- valnega projekta poleg Slovenščine na dlani. Slovarska vsebina je na portalu podana prilagojeno trem starostnim skupinam uporabnikom (prva in druga triada, tretja triada, srednja šola). Portal vključuje povezavi do strani Kje je kaj v slovnici in Jezikovna svetovalnica za učitelje. Od maja 2021 je na voljo tudi mobilna aplikacija Besedoboj, kjer se uporabniki lahko pomerijo v jezikov- nem znanju. Vodja projektov SPiPP 1 in SPiPP 2 irena Stramljič BrezniK (FF UM) je občinstvu predstavila pro- sto dostopen spletni pripomoček SPiPP, ki uporabnikom olajša tvorbo in izgovor svojilnih pridevnikov iz prevzetih pri- imkov. Aplikacija zajema 1353 moških priimkov, zbranih iz Velikega splošnega leksikona DZS, vključuje pa tudi pravila za tvorbo svojilnih pridevnikov, ki jih uporabniki najdejo pod zavihkom Pra- vila za tvorbo svojine. Drugi sklop predavanj, Inovativni pristopi k učenju in poučevanju, ki ga je — 314 — Slavia Centralis 1/2021 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports vodila Simona Pulko, je odprl vprašanja o prepletanju maternega jezika in tujih jezikov. v ida Jesen Šek (FF UM) je spregovorila o pomenu pregovora Meje mojega jezika so meje mojega sveta, ki je razširjen tudi v slovenskem pro- storu. Poudarila je nujno povezovanje učiteljic in učiteljev tujih jezikov ter učiteljic in učiteljev slovenščine, kar se je kot uspešno izkazalo tudi v projektu Slovenščina na dlani. l ara s or Šak Godec in a lenka r ot v rhovec sta predstavili projekt, ki ga izvajajo na PEF UL, tj. Razvijanje jezikovne zmož- nosti in utrjevanje znanja v 4. razredu OŠ s pomočjo interaktivnih videorazlag. V njem sodelujejo študentje razredne- ga pouka in študentke računalništva, ki snemajo videoposnetke z razlaga- mi jezikovnih vsebin, ki jih učenke in učenci obravnavajo v 4. razredu OŠ. Videorazlage imajo številne prednosti, od možnosti samoučenja, individuali- zacije in diferenciacije do spodbujanja motiviranosti za učenje in večkratne uporabe. BarBara Baloh s PEF UP je spregovorila o pripovedovanju in opi- sovanju na daljavo v praksi, pri čemer učiteljica oz. učitelj v vlogi moderatorke oz. moderatorja usmerja učeče se v ak- tivno samostojno učenje ob didaktičnih računalniških rešitvah. Poudarila je, da je opisovanje uspešno, če otroka uvede- mo v sistematično opazovanje in doživ- ljanje z vsemi čutili. s imona p ulko in d ra Gica h arami Ja (FF UM, PEF UM) sta kot zadnji referentki v okviru drugega sklopa predavanj predstavili gradnike bralne pismenosti in vpliv in- formativne literature v učnem e-okolju na njihov razvoj. Osredinili sta se na ra - zumevanje koncepta bralnega gradiva, razumevanje besedil in kritično branje. Tretji sklop konference z naslovom E-okolje Slovenščina na dlani – zasnova in priprava, ki je potekal drugi dan in ga je vodila Mira Krajnc Ivič, so otvo- rile Špela a ntlo Ga , s imona m a J- henič, a ndre Ja z alokar , a lenka v alh l opert , s imona p ulko , p olon - ca Šek m ertük , m ihaela k oletnik in d arinka v erdonik (FERI UM, FF UM, PEF UM). Udeleženkam in udele- žencem so predstavile vaje s področja slovnice in pravopisa v e-okolju Sloven- ščina na dlani. V okviru projekta je bil pripravljen korpus MAKS, iz katerega so bili črpani raznovrstni primeri za posamezne vaje. Ob snovanju tem in vsebin je bila upoštevana analiza na- pak v korpusu Šolar in predlogi učiteljic in učiteljev, sodelujočih v projektu, pri oblikovanju vaj pa so sledili principu »od prakse k teoriji«. V nadaljevanju so natalija UlčniK, m ate J m eterc in v ida Jesen Šek (FF UM, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) prikazali vključenost frazemov in pregovorov v e-okolje Slovenščina na dlani ter možnosti njihove obravnave v izobraževalnem procesu. E-okolje bo tako z raznovrstnimi vajami in naloga- mi, vezanimi na pomen, podobo in rabo frazemov ter pregovorov, prispevalo k razvoju frazeološke kompetence uče- čih se. ineS Voršič in m ira k ra Jnc iVič (FF UM) sta predstavili obliko- vanje korpusa BERTA z 275 pisnimi in govorjenimi besedili ter posebnega vsebinskega sklopa učnega e-okolja Slo- venščina na dlani, vezanega na besedila (Berem med vrsticami), v katerem bodo lahko uporabniki vadili in nadgrajevali zmožnost tvorjenja in interpretiranja besedil. Četrti sklop konference, E-oko- lje Slovenščina na dlani – izvedba in raba, je vodila Polonca Šek Mertük. a ndre Ja z alokar (FERI UM) nam je predstavila način točkovanja v e-oko - lju Slovenščina na dlani kot pomemben del reševanja nalog, ki daje povratno — 315 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports informacijo tako učiteljicam in učite- ljem kot tudi učečim se. s andi m a J- nin Ger , m arko Ferme in m ilan o J- ster Šek s FERI UM so se osredinili na programsko zasnovo skrbniškega in uporabniškega dela učnega e-okolja oz. pripravo e-okolja z vidika programira- nja; za posamezne vsebinske sklope so bili prikazani vmesniki z metapodat- ki in način obdelave podatkov. t an Ja Brčić PeteK (FF UM, Konservatorij za glasbo in balet Maribor) je podala možnosti izvedbe pouka s pomočjo e- -o k o l j a na k onkretnem primeru. Ena izmed njenih ugotovitev po izpeljani učni uri v gimnaziji je bila, da vklju- čevanje e-okolja od učitelja terja skrb- no in učinkovito organizacijo, da mu z vsebinskega vidika sicer olajšuje delo, z didaktičnega pa je bolj zahtevno. Sledila je okrogla miza z naslovom Novi izzivi pri jezikovnem pouku slo- venščine, ki jo je moderirala Simona Pulko. Aktivno so sodelovali p eter aVBar in p etra k odre z Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, r enata DeBeljaK z Osnovne šole Olge Meglič, DUBraVKa Berc Prah s Šolskega cen- tra Rogaška Slatina, a leksandra Štih z Gimnazije Ormož, tjaša marKežič s Prve gimnazije Maribor, tanja Brčić p etek z Umetniške gimnazije Konser- vatorija za glasbo in balet Maribor ter ljiljana mićoVić StrUger z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Sprego- vorili so o svojih izkušnjah z izvedbo učnih ur z e-okolji in delili prve vtise o rabi e-okolja Slovenščina na dlani pri pouku. Glavna spoznanja okrogle mize so bila, da so kakovostna e-okolja zelo dobrodošla, ker jih lahko uporabijo v vseh fazah učnega procesa, a vendar je neposredni stik z učenkami in učenci najdragocenejši, kar se je še posebej pokazalo v trenutnem koronačasu. Di- gitalni prostor omogoča veliko količino primerov in vaj, kakovostno izvedbo učnega procesa, prilagajanje zahtevno- sti vaj znanju uporabnika, razvijanje posameznikove digitalne zmožnosti, pripomore k motiviranosti za delo, spodbuja ustvarjalnost uporabnikov, ne nudi pa pristnega medosebnega stika, neposredne interakcije, zato se je večina govornic in govornikov strinjala, da naj bo e-okolje le dopolnilo navadnemu po- uku. Osnovno- in srednješolski učitelji in učiteljice ter učeči se, ki so preizku- šali e-okolje Slovenščina na dlani, pa so izkazali navdušenost nad njim in se veselijo prostega dostopa, ki bo na voljo od konca septembra 2021. Nina Horvat Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, nina.horvat7@um.si