utturnl pregled Slovenski narodopisni festival Duševno bogastvo nekega naroda se naj- lepša in najbolj varno zrcali v narodnih pesmih, in običajih ki so se tvorili v teku stoletij v tesni vzporednosti in odvisnosti z narodno življenjsko usodo. Razumljivo: kakor je narod doživljal poedina obdobja svetovnega razvoja, tako je odgovarjajoče oblikoval način svojega miselnega in ču- stvenega izražanja. Zato so posamezne vse. bine cobivale pri različnih narodih in v istih ter različnih obdobjih različne inter- pretacije, ki so si mogle med seboj ali celo tuje veliko kultiviranost zlasti pri belo- krajnskih in pri beltinski skupini. Izvaja, joči, ki so nudili lepo, vsestranski zaokro- ženo celoto, ao dokazali, da Ima naš na- rod prave zaklade elementarne, nepokvar- jene kulture in estetskega ter etičnega smisla, kar vse bi bilo potrebno kolikor mogoče očuvati pred razkrojevalnimi vpli- vi vedno manj kulturne sodobnosti. Prizna- ti moramo, da so bile poedine točke festi- vala na tako dostojni estetski višini, da W jih mogli vsak čas predstaviti mednarod- Panonska skupina iz Beltincev nasprotovati, ali sličiti ter variirati. Te spremenljivosti ni narekovala le različnost svetovnega naziranja po časovnih in delo- ma tudi slojevnih diferencah, marveč tudi tn še prav posebej različnost duševnih zna- čajev tega ali onega naroda, tista različ- nost, ki stavi j a meje v ločevanju narodov in nadomestnih skupin, in ki se je rodila iz njihovih najbolj osnovnih duševnih svo. jskosti. S takim pojmovanjem dobimo na eni strani možnost razlikovanja narodnost- nih kultur, na drugi strani pa dokazilo, da veže narode medsebojna kulturna vez le v temeljih in da so narodove duševne značil- nosti "tiste, ki vtisnejo označenim temeljem na različnih mestih različne posebnosti ter s tem upravičeno opravičujejo trditev o ob- stoju narodnostnih kultur. S tega vidika je nesmiselno postavljanje kakršnih koli absolutnih kriterijev v preso- janju originalnosti n. pr. narodnih pesmi ali vsaj enako tudi narodnih običajev; v najboljšem primeru nam je možna le razla. ga relativnega, to je tistega razumevanja, ki pravi, da še le duševna drugačnost na- rodov omogoča nastoj takšnih razlik; v ko- likor dosega ta relativna originalnost neko razvojno višino, je vprašanje zase. V tem pogledu obstoja možnost stopnjevanja od maksima do minima, odvisna od enakega stopnjevanja narodove kulturne samobit- nosti." Kakor namreč obstoja prehajanje med narodi samimi in dovoljuje sklepanje na medsebojne kulturne narodnosti, tako podobno govorimo tudi o prehajanju v na- rodu samem in o prehajalnem stopnjeva. nju v pogledu njegove lastne tvornosti. Vprav ta poslednji pogled pa more biti eden tistih temeljev, na katerem moremo najbolj verjetno sklepati o njegovi življe- sko-duševni sili, o njegovi preteklosti in kulturni vrednosti v razmerju do drugih narodov. Zato narodne umetnosti ne sme- mo podcenjevati, kakor se to še danes če- sto dogaja, temveč obratno: smatrati jo moramo kot dragoceno sredstvo za spozna, vanje naroda, iz katerega je vzrastla, in kot neizmerno pomembnega činitelja za utrjevanje narodne zavesti, ki zavzema v današnjih eksistenčnih bojih malih naro- dov vedno važnejšo vlogo. Ti vidiki so dovolj jasni za pravilno oce- nitev pomena festivala slovenskih narod- nih običajev o priliki Mariborskega tedna dne o. in 6. t. m. Tehnični vodja, dirigent in najboljši poznavalec slovenske folkorne Fr. Marolt, si je festival zamislil na dokaj široki zasnovi: prikazal je prostorno si dia- metralni skupini; šMrsko.panonsko in be- lokrajnsko. štirsko-panor.ska iz Lancove vasi je predstavila riiso, plesače in orače, ona iz Sv. Jurija ob ščavnici pa skupin- ske obredne prizore iz šterjaka (^alfek, kliič, riisa-čarga), dočim nam je skupina iz Sv. Marka r.iže Ptuja pokazala zanimi- vo kurentovanje (kurenti, riisa.čarga ra- bol, zlodej, orači, medved, kokotiči-piceki). Zdi se, da je v vseh nadevenih običajih ne- kaj elementarnega, življenjsko močnega in da. sije iz njih nazorno temperament prleškega, slovenjegoriškega in dravskega ljudstva. Zlasti se te poteze kažejo še bolj ostro v primeri z heltinsko skupino, ki je izvajala ob spremljevanju naravnost odlič. ne panonske godbe mešterske plese (tkale- čka, šoštarska), gostiivanjske plese (to- čak, šamarianska, po zelenoj trati) ln pčto obredno kolo »Marko skače. V načinu izva- janja je bilo opaziti neko uravnovešenost, ki jo še posebej podčrtuje stalna motivična in arhitektonska periodika, preciznost fi- guracije in dognanost celotnega stilnega postopa. Zlasti še je značilna glasbena mo- tivika (podobnost s starim koroškim ko- lom) in pa kompozicijska (plesna in pev. ska) struktura pri obrednem kolu. Belokrajnska skupina iz Črnomlja je najprej izvedla nad vse zanimivega in po izvornosti močno narodno-subjektivnega »Zelenega Jurija«, katerega koralna moti- vika, mešana po zborovski trojnosti in spremljana s piskači, tvori skupno z izva- jalno plesno skupino življenjsko silno podo- bo duševnega dogajanja našega belokrajn. skega. ljudstva; ista skupina je predvaja, la tudi »kolo-most«, peto žensko obredno kolo, ki ima mnogo podobnosti s panon- skim kolom. Druga belokrajnska sKupina iz Adlešičev je izvajala svatbeni koli »Hruške, jabuka« ter »Lepa Anka« in »Kresnice«, skupina iz Vinice tudi »Kresni- ce« in »Kolo-Jastučak« s spremljavo gu- dal skupina iz Predgrada—Starega trga »Kresnice« in »Poljansko svatsko Kolo«, metliška skupina »Obredno Kolo«, »Most«, »Rešetca«, »Robčece«, »Kurji boj« in »Turn«. Med poedinimi plesi je precej so. rodnosti zlasti pri »Kresnicah«, ki se ka- žejo kot variante enega izvornega načina. Primerjava med belokrajnsko in panonsko skupino pa določno kaže, da tudi med nji- ma obstojajo mnoge skupnosti. Pri vseh plesnih običajih so značilne ta- ko ritmično — plesne, kakor melodične in- strumentalne in pevske strani, ki se često naslanjajo na popularizirano narodno moti- viko. Posebej moram naglasiti precizno in estetski lepo izoblikovanje pevskega izva- janja, enako tudi originalnega orkestralne- ga spremljanja ter plesnega prikaza, ki oči- nemu forumu in mu pokazati svojsko kul- turnost malega slovenskega naroda. — Ko. likšna je stopnja relativne originalnosti (v kateri nedvomno lahko govorimo), je stvar strokovnjakov, ki bodo morali čimprej ra- ziskati, znanstveno utemeljiti in formuli- rati naše folklorno bogastvo, da ga bodo ohranili kot važen historični prispevek slo- venski kulturi. Tehnttd vodja MuKUt ln poedtat Aspto- ski vodje (M. Vaopotič, Fr. Zižefc, M. Ka. vaš, Iv. Kociper, A. Graliek, J. Jankovič, B. Malič in Iv. Male«) so poskrbeli vzor. no izvedbo in »služijo skupno s priredi- telji ter izvajalci zasluženo priznanje, ld jim ga je mnogoštevilno občinstvo tudi navdušeno izrazilo. Vsekakor je bil mari- borski narodopisni festival pomembni knL turni dogodek nactonalno-ettčnega in na- rodno-umetnostnega značaja, tembolj do- brodošel, ker se je vršil na slovenskem Ob- mejnem ozemlju, ki je žejno podobnih pri- reditev, iz katerih lahko črpa moči svoje lastne kulturne in narodne življenjskosti. Kajti vir kulture rasti je v najglobljem bistvu narod; le zavesti mu Je treba, da je res tvorec svojih vrednot. In v tej zavesti bosta poedinec ter celota najmočnejša glas- nika svojih pravic in svojega duha! Dr. D. Cvetko. Zapiski Nov hrvatski roman. Pravkar je izšla tretja knjiga zbirke »Hrvatske moderni pisci«, ki jo izdaja znana zagrebška za- ložba »Binoza«: Rikarda Simeona ro- man »Jamari«. Spis je vzbudil veliko zanimanje hrvatskih čitateljev že po od- lomkih, ki so bili objavljeni v zagrebških književnih časopisih (»Hrvatska revija«, »Savremenik«, »Književnik«). Snov je po- sneta iz življenja hrvatske vasi. Rikard Simeon je z romanom pokazal, da temelji- to pozna kmečko življenje, navade in na- čin mišljenja. Zato je ta Simeonov roman zanimiv ne samo za čitatelja leposlovnih spisov, marveč za vsakogar, kdor hoče spo- znati stvarnost današnje vasi, ki se toli- kaj razločuje od tistih romantičnih pred- stav, kakor jih imajo o vasi premnogi iz- obraženci Čeprav je Simeonov roman skoraj zaokrožen etnografski oris enega izmed hrvatskih krajev, ki je bil doslej neobdelan v literaturi, spada tudi v umet- niškem pogledu med najboljše, kar je bilo kdaj napisano o življenju hrvatske vasi. Knjiga »Jamari«, h kateri se bomo ob priliki še vrnili s podrobnim prikazom, stane 50 din in se naroča pri Binozi, Za- greb VL, Dalmatinska 10. Ljubelj 1939 ŠPORT Nad 60 prijav Motoklub Ilirija je že zaključil prijave za »Veliko gorsko dirko Jugoslavije — Ljubelj 1939«, ki jih je sprejel skupno 62, a številne je moral iz različnih razlogov odkloniti. 62 prijav je torej sprejetih in vseh teh 62 konkurentov se mora sedaj udeležiti oficielnih treningov, pri katerih jih bo seveda še nekaj odpadlo, vendar ne mnogo, ker so bile nekatere prijave že prej odklonjene. Vodstvo dirke je danes prejelo obvestilo, da je »Putnik« v Beogradu razpisal za le- tošnjo ljubeljsko dirko krasen srebrni po- kal. Raznih nagrad in daril je razpisanih toliko, da bo prejelo prvih šest vozačev vsake kategorije darila. Tudi denarne na- grade za vsako posamezno kategorijo in še posebne za zmagovalca solo motorjev in zmagovalca pri motorjih s prikolico so dokaj privlačne. Za naše domače vozače, ki tekmujejo obenem za prvenstvo Jugo- slavije, je Savez motoklubov v Zagrebu razpisal zlate savezne plakete in povrh še denarne nagrade. Kakor med vozači tako je tudi med našo športno publiko za letošnjo ljubeljsko dir- ko ogromno zanimanje. Vse sprašuje, ka- teri »kanoni« so se letos prijavili, najbolj pa za vozače prikolic, ki na Ljubelju s svojo vratolomno vožnjo po nevarnih ser prikolic ter smemo pričakovati zelo nape- to borbo. Evropski prvak prikolice Kari Abarth, ki je lani dosegel na Ljubelju nov rekord kategorije, se bo moral zelo potru- diti, če bo hotel svoj rekord obdržati. Na Abartha so vsi radovedni tudi zato, ker bo prvič nastopil na novem dvocilindrskem motorju NSU. Za kategorijo 250 ccm je prijavljenih dolga vrsta znanih vozačev na DKW kom- presorjih, dalje bodo tu konkurirali »JA- WA« tovarniški vozači. Mojster te katego- rije, Anton Uroič iz Zagreba se bo moral zelo potruditi, če bo hotel doseči uspeh. Za kategorijo 350 ccm je MK Iliriji uspe- lo pridobiti bivšega avstrijskega prvaka Hermana Deimla na Velocette, ki bo imel za konkurenta razen ostalih tudi znane- ga Huberta Hubmanna, na vozilu iste znamke. V tej kategoriji je vredno posebne omembe ime Antona v. Doryja, člana eki- pe madžarskega avtomobilskega Kluba, ki bo na Ljubelju sodeloval s 5 najboljšimi tekmovalci. Ljubljanski Putnik priredi v torek 1&> avgusta avtobusne Izlete na Ljubelj. Infor- macije in prijave v vseh biljetaraah Pot- nika. Motoklub Ilirija opozarja, da se bodo vstopnice za letošnji Ljubelj prodajale v OVUJU v i alA/ivumv » vuujv c a — - - - • - pentinah zmerom najbolj razburjajo gle- predprodaji v trgovini A. Goreč, TyrSeva dalce. Letos je prijavljenih kar cela vrsta v Tržiču pa v trgovini E. Stransky. Nogometna zmaga Bratstva Bratstvo : Disk 5 : 2 (2 : 1) Preteklo nedeljo je bila na igrišču Brat- stva na Jesenicah prijateljska nogometna tekma med domačim »Bratstvom« in novo- pečenim članom L razreda LNP »Diskom« iz DomžaL Igra je potekala v veliki pre- moči Bratstva, vendar ta premoč ni toli- ko izražena v številu golov, ker so se go- stje na vso moč branili ter so sploh vso igro osredotočili na obrambo. V splošnem so odbijali žogo, kamor je bilo, tako da v igri ni bilo nobenega pravega sistema, še manj pa kakšne tehnike. Edini igralec, ki ga je bilo opaziti, je njihov vratar, ki pa mu je tudi pomagala izredna porcija sre- če. V moštvu Bratstva smo opazili mnogo volje za igro, vendar je način igre gostov onemogočil vsako sistematično igro. Pri Bratstvu je bil najboljši mož Janežič na de- snem krilu; trudil se je tudi notranji trio, vendar imajo to napako, da posamezniki preveč držijo žogo pri sebi. Za Bratstvo so zabili gole Sretenovič 4, Janež 1. Domači so dobili oba gola bolj za- radi igračkanja lastne obrambe, kakor pa po zaslugi nasprotnega napada. Tekmi je prisostvovalo precej občinstva, ki je priča- kovalo dva tucata golov, a se je zaradi skrajno slabe igre nezadovoljno vračalo v mesto. Igro je sodil v splošnem dobro g. Stiglic. Kdo bo teniški prvak dravske banovine? To vprašanje se poraja v vrstah ljubite- ljev belega športa. Odločilo se bo na letoš- nji največji teniški prireditvi, ki bo razči- stila vprašanje prvenstva. Favoritov ne manjka ne v Ljubljani, ne v Mariboru. Ma- riborčana Albaneže ln Blanke sta se o pri- liki zagrebških tekem odlično postavila. Morebiti šivic iz Ljubljane, Hirijan Tru- den ali bivši celjski prvak Skoberne ? Vsakdo od njih ima svoje izglede. Seveda je treba računati z raznimi možnostmi na belih terenih. Ne pozabimo niti Tončlča, škapina, Malega in Drnovška. Tekme bodo 12. ln 18. avgusta na teni- ških igriščih ISSK Maribora. Teniški tur- nir za nacionalno prvenstvo naše banovi- ne bo v okviru prireditev Mariborskega tedna. Uprava turnirja je sestavljena sle- deče: predsednik dr. Fran Stamol, vodja turnirja ravnatelj Fran Babič, vrhovni sod- nik Tedi Voglar, tajnik Stevo Tončič, bla- gajnik Hinko Babič. Pravico sodelovanja imajo le Igralci, ki imajo svoje stalno bi- vališče v dravski banovini in so pri JTS verificirani člani klubov v dravski banovi- ni. Prijave je treba poslati na naslov rav- natelja Fr. Babiča, Maribor, poštni predal 55. V vsaki konkurenci so razpisane tri na- grade v obliki plaket. Punčec v radiu. Drevi med 20. ln 20.10 bo v ljubljanskem radiu prenos intervjuva z evropskim teniškim prvakom Franjom Punčecem pred odhodom'v Ameriko, čita- telje opozarjamo na ta razgovor z našim najbolJRtm teniškim igralcem, ki bo pone- sel naše ime onstran oceana. Dirkači kolesarji, ki bodo tekmovali na medklubskih ravninskogorskih dirkah v nedeljo IS. t a T Zg. Gameljnah, v iz- vedbi »Hermesove« kolesarske sekcije, se obveščajo, naj se javijo k vpisu točno ob 13., ker bo nato žrebanje. Prav tako se morajo prirediteljski komisiji javiti ob istem času tudi turisti, da bo mogoče v primeru večjega števila tekmovalcev se- staviti posamezne skupine. Vpisovanje in start bo pri Magistrov! gostilni v Zg. Ga- meljnah, kjer bo tudi razdelitev nagrad, in sicer za 15 mest za posamezen start, 10 pa za turiste. »nustrovane sportske novosti« ŠL 32 so izšle. Vsebina: Ustanovljen je hrvatski no- gometni savez. — Avstralci, naši prihodnji tekmeci v tekmah za Davisov pokaL — Športni portret atletskega rekorderja Ste- vana Lenerta. — Beograd je Se v polet- nem razpoloženju. — žižek je boljši od ev- ropskih rekorderjev. — ZPK Je najboljši neligaš v plavanju. — Gradjanski v novi sezoni. — Konec spora med JNS ln HSS bo še v teku tega tedna? itd. Vmes je še mnogo drobiža in pa nekaj službenih ob- vestil iz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. KOLESA kupite dobco in po- oeni tndi aa obroke pd H.SUTTNER, LirMjana >Brezobvezen ogledi Aleksandrova Cevi za odvode ta dimovode »Salonit« va- lovite plošče ta šablone kakor tudi ves GRADBENI MATERIAL dobite pri Material LJUBLJANA — TVRSEVA C. 86/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Sorodstvo to znance obveščamo, da je dotrpela, previdena s tolažili sv. vere naša najdražja, nenadomestljiva mama, gospa Terezija Sedeti VDOVA SPREVODNIKA DRŽ. ŽEL. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 10. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Ljubljana 7, Knezova ul. 18. Ljubljana—Šiška, dne 8. avgusta 1939. Globoko žalujoči: ANTON, STANKO, ADOLF, DANIJEL, sinovi; TONKA, MIMI, HILDA, snahe; DUŠKO, vnuk in ostalo sorodstvo. Javna produkcija plavalne šole Jutri ob 18. v kopališču Ilirije Jutri v četrtek priredi naša plavalna šo- la v kopališču Ilirije javno produkcijo, v kateri želi pokazati uspehe pravkar zaklju- čenega reševalnega tečaja in mladinskih počitniških tečajev. Mladinski počitniški tečaji trajajo že od 15. junija in se menja- vajo vsakega 15. v mesecu udeleženci, spo- sobnejši pa preidejo v višjo skupino. Na- men teh tečajev je predvsem priučiti čim več mladine v plavanju, oni pa, ki imajo veselje in telesno sposobnost, pa lahko na- daljujejo svoje plavalne vaje v višjih te- čajih. Reševalni tečaj za utopljence se je pričel letos 17. julija in zaključi jutri 10. avgusta svoje delo. Udeležili so se ga pred- vsem orožniki, policijski stražniki, poklicni gasilci to nekateri športniki. Javna pro- dukcija bo pokazala vse, kar mora vedeti izvežban plavač za reševanje utopljencev. Tečajniki bodo demonstrirali vse vaje za reševanje in za oživljenje ponesrečenca. Udeleženci mladinskega tečaja pa bodo po- kazali svoje znanje v plavanju in mladin- ske igre v vodi. Najboljši bodo nastopili tudi v posebnem mladinskem tekmovanju. Produkcija se bo pričela točno ob 18. in bo trajala prilično eno uro. Vabimo vse. ki se zanimajo za plavanje, da si jo ogledajo, ker je za vsakogar zelo zanimiva in po- učna. Jug v Trstu Trst, 7. avg. o. Snoči je bila v Trstu pla- valna tekma med dubrovniškim Jugom in Triestino. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto moški: 1. žižek (Jug) 3:02.3, 2. Costa (Triestina) 1:02.4. 200 m prsno ženske: 1. Orlič (J) 3:27.1, 2. Precop (T) 3:31,8. 100 m hrbtno moški: 1. Angeli (T) 1:13.9, 2. Ciganovič (J) 1:14. Štafeta 4X50 m dame: 1. Triestina 2:12.2, 2. Jug 2:28.3. Mešana štafeta 3X100 m moški: 1. Trie- stina 3:33.8, 2. Jug 3:40. Waterpolo: Jug : Triestina 7:0. Rezultat prvega večera po točkah je na- slednji: Triestina 30, Jug 28. Jugaši niso bili v formi, čemur je bilo vzrok dejstvo, da so prispeli šele 4 ure pred tekmo v Trst. Tekmovanje se je nocoj nadaljevalo. Iz S. O. pri LNP. Plenarni sestanek sa- veznih sodnikov pri LNP bo v petek dne 11. t. m. ob 20. v prostorih restavracije Slamič. Za ljubljanske sodnike je udeležba strogo obvezna. Udeležba zunanjih sodni- kov zaželena. Stroške nosi vsak sam. Taj- nik.