PoSlnfna plaEattg v gotovini,	,Marlb6h MfSelS 25. ISltUajfe H9 4 Q	,	SfV.	4.	Uto	IH.
Cena VSO din
Videti krivico fn molčafl je
isto kakor sforitt krivico.
j. J. Rousseau.
i iccristvc m uprava: t/arifcor, Kopališka ui. £ • Tol. 25-67 - Izhaja vsak Četrtek }clja Icfr.o 1* c lr, eolletro 16 cfIn, ietrltctno ? din, za Inozemstvo letno 6G din fMcr.isi ic rc vicčajo Pošt. ceh. isč. 11.317 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Vojna z nevtralci
a za nevtralce!
Težko breme, ki ga morajo nositi v Ja našnji vojni posebno male nevtralne države, je sprožilo v evropskem, seveda nevtralnem časopisju pol šaljivo geslo, češ, današnja vojna se ne vrši med bojujočimi se državami, ampak je naperjena proti nevtralnim državam. Danes smo sre di vojne, v kateri so na eni strani bojujoče se države, na drugi strani pa nevtralne države, ugotavlja nek belgijski novinar. Mrtvilo na zapadni fronti, ki vzpodbuja evropske humoriste k tolikim več ali manj uspelim dovtipom, bo, kakor vse kaže, trajalo še naprej. Vedno bolj se mo rajo vojskovodje ozirati po novih bojiščih, na katerih bi bila odločitev laže mogoča, kakor na nepremagljivi Magino-tovi, oziroma Siegfriedovi črti. Nevtralci pridobivajo od dneva do dneva na ceni in ugledu. Venomer se poudarja veliki po inen današnje vojne za nevtralce.
Posebno veliko prahu je vzbudil v tem oziru zadnji govor, ki ga je imel angleški mornariški minister Churchill v radiu. Orisal je vojni položaj in poudaril, da v pomorski vojni trpijo nevtralne ladje mno go bolj kakor n. pr. angleške ali francoske, ki plovejo v močnem spremstvu voj-
nih ladij. Sigurnost francoskih, oz. britan skih ladij na morju je od dneva do dneva večja. Britanska pomorska trgovina raste, kajti že več kakor polovica nemških podmornic je uničena in Nemčija ni v stanu, da bi sproti z gradnjo nadomeščala svoje velike izgube. Nevtralne ladje pa so od dneva do dneva bolj v nevarnosti; nizozemske, belgijske, danske, Šved ske, posebno pa norveške ladje postajajo vedno v večjem številu žrtve pomorske vojne.
Nevtralne države so v strašno težkem položaju. Trepetati morajo, katera izmed njih pride prva na vrsto. Mali narodi bodo šele tedaj imeli največjamstva za obstanek, če bo zagotovljena Veliki Britaniji in Franciji čim preje zmaga nad Nemci. Velika Britanija in Francija se borita proti vem nasiljem na svetu in da se uveljavi nov red. Plamen, ki danes gori le v enem delu Evrope, se lahko še razširi po vsem svetu, če se ne podvzamejo skupne akcije vseh držav. To bi bilo najlaže mogoče, če bodo vse države pomagale Veliki Britaniji in Franciji. Posebno pa priporoča Churchill malim narodom vero v uspeh zavezniškega orožja.
Evropski listi so zabeležili ta govor kot prvi očitni poziv malim narodom, da bi se pridružili zapadnima velesilama. Naj ostreje med nevtralci so se oglasili Italijani. V »Popolo d’ Italia« je bil objavljen govor pod naslovom: »Prvi lord adrnira-litete si prizadeva, da bi teroriziral nevtralce in da bi jih pridobil za britansko in francosko stran«. »Regime fascista« prav tako komentira Churchillov govor, ki ga prinaša pod naslovom: »Churchill odprto pozivala nevtralce in jim obljubila raj na zemlji.« Toda tudi manjši nevtralci so se oglasili. Belgijski list »Nation Belge« piše pod naslovom:	»čuden Churchillov
ukor nevtralcem« med drugim sledeče: »Belgiji ni nikoli potreben tuj glas, niti najbolj prijateljski niti najbolj dobronameren, da bi spomnil Belgijo na njene dolžnosti. Ne, gospod Churchill, Belgija se ne predaja strahu, Belgija ne hrani krokodilov, pripravljena je, da brani svoje ozemlje pred vsakršnim napadom.«
Zdi se, da so ti in taki odločni odgovori napravili v Londonu globok vtis, zato so izdali službeno tolmačenje Churchil lovega govora, ki deloma preklicuje in omiljuje Churchillova izvajanja:
Kdo bo dali časa vzdržal ?
Današnjo vojno bi lahko primerjali z izrekom: »Ni junak tisti, ki bolj tepe, tem več tisti, ki delj časa vzdrži.« Pri tem se misli, kdor je gospodarsko močnejši, bo dalj časa vzdržal in končno v vojni zmagal. V prejšnji sevtovni vojni je bilo tako. Nemčija ni bila premagana vojaško, ampak je podlegla radi blokade in gospo darske izčrpanosti. Tudi danes računajo zapadne velesile, da bo Nemčija po določenem času podlegla vsled gospodarskega poloma, ker od Rusije ne bo mogla dobivati dovolj potrebščin, ki jih bo rabila Rusija za sebe. Zato je to prav za prav gospodarska vojna, ki se bo vlekla dokler nekdo gospodarsko ne omaga. Da bi ta vojna mirno končala je malo verjetnost, ker je — tako zatrjujejo zapadni državniki — Nemčija prisiljena vsled pomanjkanja surovin voditi vojno le, če bi se v skupni gospodarski organizaciji sirovine lahko razdelile in bi sc gospodarsko življenje mirno razvijalo, bi bila vojna nepotrebna...
Mnogi gospodarski strokovnjaki razpravljajo o gospodarski moči vojujočih se držav in so mnenja, da se je Nemčija pripravila z vojnimi zalogami za eno leto, šele po enem letu se bo pokazala morebitna gospodarska onemoglost Nemčije. Medtem imata Anglija in Francija enkrat večji narodni dohodek kakor Nemčija in boljše pogoje za dobavo sirovin po morju iz Amerike in kolonij. Zapadni velesili imata tudi več zlate rezerve, da lahko plačata sirovine, ker v vojnem času se na vadno ne daje na kredit. Nemč'ja, kolikor je znano, tega nima. Tudi zunanja trgovina Nemčije je znatno ponehala radi blo kade, zato je Nemčija prisiljena, da se gospodarsko popolnoma obrne proti vzhodu. Drugi zopet trde, da je Nemčija
glede uvoza sirovin bolj samostojna od zapadnih velesil. Uvažati mora 38%, Anglija 45%, Francija 52%. Na to se je Nemčija pripravila s pomočjo avtarkije (samopreskbre). Toda na slabem stoji glede važnih sirovin, ki se najbolj rabijo v vojnem času, a to so nafta in kovine. To vse dobe zapadne velesile po morju. In dokler bodo imele nadmoč na morju bodo s temi sirovinami preskrbljene.
Toda Nemčija najbrž računa s temi dej stvi, zato bo napadala gospodarske postojanke zapadnih velesil na vzhodu in se pri tem po možnosti gospodarsko okoriščala na škodo Anglije in Francije. V tem pogledu je situacija danes znatno dru gačna kakor v svetovni vojni. V svetovni vojni je bila Rusija na strani zaveznikov sedaj pa ni. Tu če bi si Nemčija in Rusija šli na roko, bi morda lahko zadali zaveznikom hude udarce, kajti ti velesili mejita na interesna ozemlja Anglije in Francije in sta za celinsko vojno bolj pripravni od zapadnih velesil. Nemčija je že itak vzela mnoga interesna ozemlja Anglije. Lahko se dogodi, da si z Rusijo razdelita interesna ozemlja zapadn!h velesil. Samo je vprašanje, če ne pride pri tem med Nemčijo in Rusijo do nesprazu-ma. če bi se na severu končala vojna v korist Rusije, bi se najbrž nagnila ofenziva zapadnih velesil na vzhod da zavarujeta tu svoje interese in po možnosti Nemčijo in Rusi>o prisilita k miru. Nemčija sl bo skušala na jugovzhodu pridobiti sirovine da bo lahko vodila vojno do kraja. Točno se še ne more predvideti ko nec te vojne. RodMa — to upajo vsi brez izjeme — pa bo red, ki bo omogočil mirno, bratsko sožitje evropskih narodov.
A.. Sa.
Banovina Slovenija in volitve
Vprašanje preureditve države in volitev v narodno skupščino zavzema v notra njepolitičnem življenju vedno odločilnej-šo vlogo. Vlada, v kateri sta dve struji, ena, ki zahteva najprej volitve in nato do končno preureditev države, druga, ki hoče izvršiti preureditev države pred vo-latvami — se bo morala v kratkem odločiti, ali izvede volitve, ali pa pristopi k preureditvi države. Po vseh znakih sodeč in zlasti po izjavi podpredsednika vla de voditelja Hrvatske kmetske stranke dr. Vladka Mačka ob priliki knežjega
obiska z Zagrebu smemo pričakovati že v najbližji bodočnosti volitve v narodno skupščino.
Med tiste, ki se najbolj zavzemajo za preureditev države pred volitvami, moramo prištevati slovenski del JRZ. V njenih časnikih stalno beremo, kako nujno je potrebna preureditev države; pri tem se sklicujejo zlasti na izredno kritične čase, ki zahtevajo rešitev vseh spornih vprašanj v notranji politiki. Mi temu ne ugovarjamo, vendar moramo pribiti, da so tudi volitve nujno potrebne in neodlož-
ljive, ker menimo, da je za državo koristneje, če ima prav v teh kritičnih časih ljudsko zastopstvo.
Tud! banovina Slovenija je ozko povezana z vprašanjem volitev. O koristih, ki jih bo imelo slovensko ljudstvo od banovine Slovenije, če bo pravilno urejena, smo že govorili. Saj jo tudi ves slovenski narod, razen izkoreninjencev toplo pozdrav lja, ker ve, da bo mogla rešiti vsa tista vprašanja, ki so zanj življenjskega pomena, pa se radi centralizma niso mogla rešiti. Naj omenimo le javna dela, šolstvo, zlasti kmetijsko, starostno zavarovanje kmetskega ljudstva in ureditev iz-
»Churchillov govor je treba smatrati kot priložnostno izjavo ministra o vojnih dogodkih. Njegov govor je imel značaj družinskega nevezanega razgovora in mu ne pripada važnost izjave, kot jo ministri na primer dajejo v parlamentu. Zato takšni govori tudi nočejo razlagati vladne politike, med tem ko oni, spregovorjeni v parlamentu tolmačijo politiko vlade. Besede, ki jih je Churchill spregovoril o nev tralnih državah, imajo sev. že zaradi tega toliko važnost, ker jih je spregovoril Chur chill, vendar pa ni treba misliti, da predstavljajo kakšen odmik od dosedanje politike angleške vlade do nevtralnih držav. Naj se torej temu govoru, ki je imel namen, da bo bolj družinskega značaja, namenjeni za radioposlušalce, ki ga poslušajo doma pri peči, ne daje večja važnost, kakor jo dejansko ima, in jo je hotel imeti po zamislih ministra samega.*
Za nas male nevtralce pa je važno, da ohranimo še nadalje hladno kri, tudi, če bi se, kakor je videti- taki pozivi ponavljali.
seljeniškega vprašanja. Rešitev vseh teh vprašanj čaka bodočo banovino Slovenijo. Zato je razumljivo, da ne more biti slovenskemu narodu vse eno, kako se bo banovina ustanavljala; njegova želja, da sodeluje po svojih zastopnikih, je upravičena. Ne vemo, če je koristno odlašanje volitev, ki so z ustanovitvijo banovine Slo venije v najtesnejši zvezi, če hočejo biti vodilni slovenski politiki dosledni v načelu, da je ljudsko zaupanje najmočnejši steber avtoritete. Slovensko ljudstvo si želi volitev in ustanovitve bano' ;ne Slovenije!
Josip Udovič.
Zdravstvena služba na kmetih
Nekaj za razmišljanje pozimi.
Zdravstvena služba je pri nas na sploh, na kmetih pa posebe jako pomanjkljiva. Hrvatje se tudi za to važno stvar močno starajo. V »Gospodarski Slogi« so osnovali poseben oddelek z imenom »Zdravstveni odbor«, ki ureja pereče vprašanje. Hrvatski listi pravkar prinašajo za enkrat izvleček iz zakona o zdravstvenih občinah, da poučijo narod o nekih pravicah, ki jih ima zlasti revnejši del ljudstva po tem zakonu, ne da bi se jih ljudje prav za prav tudi le nekoliko zavedali. Tu gre v prvi vrsti za dolžnosti občinskih zdravnikov. Radi važnosti stvari prinašamo izvleček iz zakona o zdravstvenih občinah tudi mi, vendar tokrat brez pobliže razlage:
Po zakonu o zdravstvenih občinah so dolžnosti občinskega zdravnika v vsaki zdravstveni občini tele:
1. da brezplačno zdravi siromašno prebivalstvo;
2. da zdravi drugo prebivalstvo po pristojbinah, ki jih predpiše ban po zaslišanju zdravniške zbornice in banskega zdravstvenega sveta;
3. da na poziv javnih oblastev in ustanov obavlja tudi drugo javno zdravstven no službo, ki je predpisana za državne zdravnike pri oblastvu obče uprave;
4. da narod zdravstveno prosvetljuje;
5. da skrbi za napredek zdravja dojene kov, male in šolske dece;
6. da skrbi za napredek zdravstva na področju svoje zdravstvene občine;
7. da stavi predloge za asanacijo (izboljšanje zdravstvenih razmer) in da sam sodeluje pri teh delih;
8. da vodi evidenco (razvidnost) o rojstvu in umiranju na področju svoje zdrav stvene občine in predlaga predpisana poročila o tem;
9. da prepreča in zatira nalezljive bo-
lezni, vodi razvidnost ir predlaga pred^ pisana poročila o njih;
10.	da občasno prepotuje svoje področje, prireja v poedinih krajih ambulato-rije (popotno zdravljenje), proučava življenje in stanovanja prebivalstva ter prinaša potrebne predoge o tem;
11.	da obavlja v ljudskih šolah, ki ni majo šolskega zdravnika, službo šolskega zdravnika;
12. da ima sam ročno lekarno po veljavnih predpisih.
Podrobne odredbe o delokrogu občinskega zdravnika predpisuje poseben pravilnik, kakor i to, kako je ugotavljati siromaštvo po krajevnih razmerah. — Sestra zdravniška pomožnica sodeluje pod nadzorom in upravo občinskega zdravnika. — Kadar občinski zdravnik vrši dol-nosti iz 3,, 9. in 11. točke, ga je smatrati kot organa (uslužbenca) javnega obla-stva in mu morajo vsa javna oblastva pri tem pomagati.
Povsod pa je videti poleg velikega nerazumevanja še mnogo nesoglasij, ki jih je treba odpraviti. Seveda tudi pri nas ni bfez njih. _____________________Počkov.
Številki 5. od 1. februarja 11
bo priložena položnica.
Kdor je naročnino že poravnal vsaj deloma tudi za leto 1940., na] izvoli položnico shraniti za prihodnje nakazilo ali pa odstopiti prijatelju, ki ga pride*)! za novega naročnika! Od zamudnikov pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost. Nekatere stare zamudnike bomo morali črtati radi zlorabe naSega zaupanja.
UPRAVA »EDINOSTI« Maribor, KopalISka ulica 6
7 go **
dni
cas
itford in
* Več kakor 400 tisoč dinarjev prebitka
ie vrgel zagrebški elitni ples pod pokroviteljstvom kneginje Olge.
* V Vršcu sta se sestala jugoslovanski zunanji minister Cincar Markovič in romunski zunanji minister Gafencu, da se domenita o konferenci balkanskih držav, ki bo 2. februarja v Beogradu.
* Muzejsko društvo v Mariboru bo ime lo svoj redni letni občni zbor dne 4. februarja ob 10. uri v čitalnici študijske knjižnice. Na dnevnem redu so poročila odbora, preglednikov in volitve novega orhora. Vsi čalni vljudno vabljeni. — Odbor.
* V železniškem prometu stojimo pred novimi omejitvami. Težave, s katerimi se ima boriti železniški promet v sedanji hudi zimi ter nezadostne razpoložljive množine premoga so železniško upravo napotile, da je sklenila omejiti število rednih osebnih vlakov. Z raznih strani zatrjujejo, da bodo v Sloveniji izpadli vsi oni vlaki, ki so jih ukinili že konec septembra, pa so jih potem nekaj zopet uvedli. Nemara do ukinjenih se nekaj drugih vla kov. Prometni minister je naglasil, da osebni vlaki že precej ovirajo nemoteni promet tovornih vlakov, ki jih ie vsled močnega izvoza in tudi nekoliko močnejšega uvoza vidno več. Postaje so ponekod zatrpane, vsled .'osur zastajajo vagoni z blagom. Omejite' osebnega železniškega prometa naj bi tudi pomagala liitreje prevažati tovore
* »Vnovem hrvatskem saboru bo imela opozicija največ 3—4 poslance, Srbi pa jih bodo imeli okoli 20.« Tako sodi doktor Maček v svoji izjavi za »Giornale d’ talia«.
* Narodna banka kraljevine Jugoslavije
{‘e imela v preteklem letu kosmatih do-lodkov 169 milijonov. Po izdatnih odpisih itd. ostane čisti dobiček v višini 52.7 milijonov dinarjev. Od tega zneska gre 10 milijonov v rezervni sklad, 17.2 milijonov dobi država, ostalih 25.4 milijonov pa se razdeli med delničarje, ki dobe na ta način kot dividendo 14% delniške glav nice. Po odbitku davkov dobe okroglo 50% borzne vrednosti delnic Narodne ban ke, ki notirajo sedaj približno 7400 dinarjev za komad.
* Riža bi Jugoslavija lahko pridelala toliko, da bi ga ji ne bilo treba uvažati. Glavno j'e, da se med kmetovalci v Južni Srbiji, ki je za kulturo riža zelo ugodna, razvije uspešna propaganda. Vsekakor so ga lani precej pridelali, čeprav kvalitetno naš riž še ni na višini.
* Bencinske karte bodo uvedli po ve-stih iz Beograd dne 8. februarja. Od tega dne dalje dobe lastniki motornih vozil bencin le na karte v, določeni množini, če naj ostane nespremenjena. Domenjeno je, da dobi naša država 2000 vagonov nafte in bencina iz Italije. Iz Amerike ga je kakih 8000 ton že na poti.
* Po vesteh iz Beograda bodo opuščeni nekateri vlaki že prihodnjo nedeljo 28. t. m. V Sloveniji odpade osem brzih- in devet potniških vlakov. Na glavni progi odpadeta oba nočna brza vlaka, prav tako na progi proti Madžarski.
* Občina Pobrežje v okolici Maribora je sklenila povišati dohodke svojih nameščencev za 10% vsled naraščajoče dra ginje. Povišanje stopi v veljavo z novim proračunom, t. j. s 1. aprilom.
* Mestno avtobusno podjetje mariborsko je ustavilo promet na progi Maribor — št. Ilj, ker je železnška uprava že uvedla dober vlak v obeh smereh o poi-danskem času.
* O novem volivnem zakonu je objavil dr. 2ivko Topalovič v »Radnčkih novi-nah« nekaj pomislekov. Nekatere po-natiskujemo po »Delavski politiki«; čeprav ta zakon nedvomno pomeni znaten napredek, vendar ne vsebuje našo zahtevo po popolni politični enakopravnosti. Vse žene ostanejo še dalje brez pravice, da bi volile ali bile voljene. Edina novost je, da žene kot sodne uradnice morejo biti članice volilnih odborov. — To je v resnici jako zanimivo; ženam se priznava sposobnost, da poučujejo moške, kako naj pravilno volijo. Toda njim se ne priznava sposobnost, da tudi same lo delo opravljajo! Nadalje dodelitev mandatov se ne bo vršila po istem količniku Neenakost nastane zaradi neenakosti volilnih okrožij. Eno volilno okrožje voli po 3 poslance, drugo po 9. Tudi število vo-lilcev ne bo sorazmerno isto. Torej, po
enih okrožjih bodo poslanci s 3 4000
glasovi in po enih z 10.000. Nesorazmerje se zlasti povečava pri državni listi, Izpolnilo se je ono, kar smo pričakovali. Državna lista ni uvedena zato, da reši in zbere one glasove po okrožjih, ki so osta li brez mandata, ker ne predstavljajo celi količnik. Državna lista je določena same koi ugodnost ze šefe velikih strank.
Kdo sta lord Haw-Haw in Miss Unlty Mitford? Morda je prvi spet kakšen novi minister, druga pa ima v Londonu velik političen salon, kjer se shaja visoka družba in dela svetovno politiko? Ne! Oba sta prav skromni bitji in jih malo kdo pozna osebno, gospoda Haw-Hawa pa Angleži sploh ne vidijo, ampak le slišijo, kadar govori po radiu iz Berlina, Mona-kava ali od kod drugod.Govori v angelščini mnogo govori, in samoglasnike izgovarja skozi nos. Zato ga Angleži nosljajoč oponašajo: »Haw-Haw!« In kadar prinesejo listi kakšno raco, pravijo Angleži, da si je izm'slil to lord Haw-Haw, po naše lord Lari-Fari. Angleži, se trudijo, da bi pogodili po narečju, od kod je lord Haw-Haw doma, toda radijski napovedovalec ne izda svojega rojstnega kraja.
Kdo je pa Mlss Unity Mitford? Njegova žena? Ne! Miss Unity Mitford je romantična deklica, Hitlerjeva častilka, ki se je napotila v Berlin, da tam poišče vodjo in posreduje med njim in Anglijo. V Angliji je bila deležna velikih Simpatij in ko se je vrnila praznih so jo vsi pom lovali. Tri dni so ime .isti dovolj snovi za pisanje in zdaj, ko baje na frontah le kvartajo, si žele listi spet k tridnevno senzacijo — Miss Un.ity ford. Neki dnevnik je ponujal njem očetu 5000 funtov, če pove, kaj je opravila in kako se je godilo njegovi hčeri v Nemčiji. Oče je pa odgovoril samo: »Ima skrbi, ker ni spravila Anglije in Nemčije.«
Lord Haw-Haw in Miss Mitford snubita torej javno mnenje, njuno geslo pa je »Stunts« — politika gesel, senzacio-naln'h gesel. Baje je zdaj stiska za vesti, Ljudje pa pričakujejo senzacij. »Če jih ni, jih je treba narediti*« je geslo novinarskih podjetij, »časopisi so zato, da se pro dajo.« Vorašujejo le: »Kaj je senzacionalno?« Po tej presoji sprejemajo in uvrščajo vest'. Londonski poročevalec švicarske »National Zeitung« je napisaj:
»Trudijo se, da poneumijo pameten n zrel narod.« — Zanimiv je pogled v organizacijo angleškega tiska, ka nam razkrije precej skrivnosti velikega imperija.
»Berry- Koncern«
je ogromno podjetje, v kterem vladajo trije delničarji. Ta koncern združuje mno go podjetij in vsako podjetje izdaja več dnevnih, tedenskih in drugih listov. Eden med delničarji je član upravnega odbora 30. železarskih in preinogokopnih družb! Jasna je tesna povezanost industrije in tiska. »Amalgamated Press LTD« je podjetje, ki spada tudi v Bery-Koncern. »Amalgamated« sam izdaja nad 100 časopisov! Glavni list Berry-Koncerna je »Daily Telegraph«, ki se tiska v nakladi nad 1,500.000 izvodov. Po moči drugi je
»Rothermere-Koncern«,
ki je tudi konservativno opredeljen, gospod Roherrnere sam pa je liberalec! Glavni dnevnik tega koncerna je »Da:ly Mail« z 2,000.000 naklade in si deli z »Le Petit Parisien« svetovni rekord. »Daily Mail« je s »Timesom« 'na čelu protisovjetskega tiska. Tudi
»Beaverbrook-Koncern«
konservativen. Vodilni list »Daily Ex-press« se tiska v 1,500.000 izvodih in zagovarja najbolj strastno imperialistično politiko. Njegovo geslo je: »Proč od Evropa! Za svetovno nadvlado!« čeprav je konservativen, je radi kupčij večkrat potegnil tudi z liberalci ali socialdemokrati (Labour partie).
»The Times«
so izven koncerna. To je prvi angleški list ki ni niti najbolje informiran, niti ni najbolj razširjen — toda- bere ga vladal Angleži se šalijo, da je to edino, kar vlada sploh bere. »Times« vplivajo na vlado, ne obratno! »če hočeš kaj doseči, ne delaj prošenj na urade, temveč spravi stvar v ta list in lepo razloži svojo željo
s stališča javnih potreb, pa bo dobro!« »Times« pravijo o sebi: »Nismo list, ampak ustanova za čuvanje splošn h koristi.« »Times« imajo nadzorni odbor, ki naj pazi, »da nikdar ne nostane list kup-čijsko sredstvo, da ne pade v nevredne roke itd.« V tem nadzornem odboru so najvišji državni sodnik, rektor Oxfordske univerze, guverner angleške banke i. d'.
»News Chro icle«
je liberalni dnevnik v lasti družine Cad-bury, ki je še bolj slavna po svoji čokoladi. List je tesno povezan s pomorsko trgovino in ladijskimi družbami, radi česar je zagovarjal pacifistično politiko in si želi sporazum z Nemčijo. Senzacijo »• tisku pomeni
»Daily Herald«,
ki velja za laburističen dnevnik. Sprva je uspeval zelo slabo, 1930. leta pa je prešel v roke liberalne »Odhams Press LTD«, obdržal pa je svoje prejšnje strankarsko lice. Pričel je prinašati politične senzacije, časopisne romane in športne vesti kot senzac je dneva — in naklada se je dvignila čudoviti*.   Izjemno stališče med temi listi pa ima
»Daily Worker«,
glasilo angleške komunistične stranke, ki je začelo izhajati kot dnevnik leta 1930.
Anglija in Irska s pribl. 55,000.000 prebivalci imata 255 dnevnikov, kar je v pri meri z druigimi državami v Evropi malo. (Slovenija ima 7 dnevnikov!) London ma 23 dnevnikov, Ljubljana 5, kar je za nas pač precej. Anglija ima najboljši in najslabši tisk, ki je po svojem konkurenčnem boju živa slika angleške vladajoče družbe. Listi drug drugega ubijajo, se združujejo, se tepejo za delnice in tekmujejo v senzacjah, le medstrankarskih prask ne poznajo, ker te pač ne dvigajo naklade. Lord Ha\v-Haw in Miss Unitv Mitford ljubita obilnejše zalogaje.
-ski.
Volivni načrt bodo izpremenili, pravijo časopisi. Tako se je sklenilo na seji JRZ v Beogradu.
* Premog za Italijo. Med našo državo in Italijo je podpisan dogovor, po katerem bo naša država stalno zalagala Italijo s premogom. Prve pošiljke znašajo
200.000	ton premoga ali 20.000 vagonov.
.* Lepo število knj g si izposojava jo Slovenci v javnih knjižnicah. Na čelu vseli je menda šentjakobska knjižnica v Ljubljani, ki je lani izposodila 54.0S2 strankam 172.503 knjige. Knjige se dobe tam v desetih jezikih.
* Operni ravnatelj Andro Mitrov‘č, ki je bil nekaj let tudi ravnatelj takratne opere v Mariboru, je v Zagrebu v starosti 61 let umrl. Po rodu je bil Mitrovič Dubrovčan.
* V Mariboru izhajata dva dnevnika, »Mariborer Zeitung« in »Večernik«, potem en list, ki izhaja trikrat na teden »Delavska politika«), 3 tedniki, 2 dvomesečnika in 14 mesečnikov.
Pet velikih elektrarn naj bi oskrbovale vso Goriško, Kras in Furlanijo s cenenim tokom. Pri Sv. Luciji, ob sotočju Soče in Idrije,, je že par mesecev nova elektrarna vobratu. Centralo pri Kanalu bodo dovršili letošnjo spomlad, elektrarni pri Solkanu, pri Gradiški in pri Kobaridu pa prideta potem na vrsto. Računajo, da bo vseh pet central dalo na leto skoraj pol milijarde kilovatnih ur na leto. Del razpoložljivega toka bodo porabili tudi za pogon bohinjske železnice od Trsta do ju goslovanske meje.
* Za novega šefa generalnega štaba Jugoslavije je bil namesto generala Simonoviča sedaj imenovan armadni general Peter Kosič.
* Cene na debelo so v Jugoslaviji od novembra do decembra 1. 1. so porastle za 4,7%. Od septembra do konca leta so se cene rastlinskih proizvodov povišale za 19.8, pri živini in mesninah za 22, pri mineralnih proizvodih za 13.4 in pri industrijskih produktih za 16.9%, tako se je blago v štirih mesecih podražilo povprečno za 18.3%. Pri izvozu so se cene povišale za 23.8%, pri uvozu pa za 24.6 odstotkov. Pri cenah na drobno je podra-ž'tev mnogo večja, kakor v trgovini na debelo.
Brezposelnost v Mariboru raste pozimi od meseca do meseca. Pri tukajšnji borzi dela je bilo konec 1939. leta v evidenci 1297 nezaposlenih, največ pomožnih delavcev, zidarjev, tkalcev in gospodinjskih pomočme. V decembru je urad posredoval delo v 81 prlmerh, večinoma moškim. Brcznosel-,:h nndoor se ie v decembru izplačalo 104.247 dinarjev.
7
□ Boj za petrolej se je že pričel. Za sedaj gre še samo za diplomatske korake zapadnih velesil v Romuniji, ki jo dolžijo, da izvaža preveč petroleja v Nemčijo in da je omejila izvoz v Anglijo in Francijo. Pojasnilo romunske vlade sta vzeli Anglija in Francija ’ z rezervo na znanje.
□ Sovjetska vlada se je opravičila pri norveški in švedski vladi, ker so sovjetska letala pomotoma letela preko njunega ozemlja.
□ 450 sovjetsk h letal je letelo nad Finsko v enem dnevu in povzročilo veliko materialno škodo.
O Kitajci poročajo o uspešnih bojih v okolici Kantona, ki ga imajo baje že od treh strani obkoljenega.
□ Znameniti klavirski v rtuoz Pada-rev/ski se je zaobljubil, da ne bo ig,-al tako dolgo klavirja, dokler njegova poljska domovina ne bo zopet svobodna.
D V neki londonski tovarni za strelivo je nastala eksplozija, ki jo pripisujejo sabotaži.
□ 5000 Ital janov se je prijavilo za vstop v finsko armado.
□ Ameriški senator Pittman je zahteval, da se Japoncem prepove nabava voj nega materiala, če bi se ta zahteva izpolnila, bi pomenilo to velik uadrec za Ja ponsko. Vendar se zdi, da do tega ne bo prišlo, kajti ameriške municijske tovarne bi.bde s.tem hudo oškodovane.
□ Newyorški nameščenci v trgovinah s kurivom so tri dni stavkali. Po posredo vanju newyorškega župana La Guardie se je stavka končala s kompromisom med nameščenci in podjetniki.
□ V Nemčiji propadajo male trgovine, pišejo listi, ker je vsa trgovina racionalizirana imajo bnie male trgov'ne vedno manj prometa. Oblast.sme zaoreti trgovine, ki nimaio 12.000 mark letnega pro-me‘a. (Ok. 175.000 din).
O Grški knez Kristofor, stric kneginje 01 "e ie umrl.
□ Finska letala so po poročilih agencije Reuter bombardirala rusko oporišče Kronrtat. .
d Bivši cesar Viliem ie obolel na gripa Zdravniki so v skrbeh.
D fenitor Borati, eden naistarejših nasprotnikov versajskega miru in odločen zas^onriik izolacionistov, ki zahtevajo, d? "e H8A ne mešajo v evropske razmere ie umrl.
O Vang čing Vej — nasprotnik Čang
Kaj šeka — sestavlja novo kitajsko vlado, ki se je z Japonci že sporazumela. Italijanski zunanji minister grof Ciano je poslal Van čing Veju toplo pozdravno brzojavko.
□ Bivši švicarski zvezni predsednik jo-sef Motta je umrl.
□ Bolgarske volitve, ki se vršijo v prg-> sledkih po raznih okrajih prinašajo vlaai znatno večino. Doslej še niso zaključene, vendar ni pričakovati posebr.ih presenečenj.
O »živela Italija!« je vzklmnil preesed nik poslanske zbornice in lyonski župan E. Herriot na svečani večerji, kateri so prisostvovali zastopniki 44 držav.
O 62 mil jonov kron so poslali zastopniki švedske industrije kot pomoč Finski. Predsednik iinske vlade se jim je iskreno zahvalil.
□ Vesti o nemških četah v Galiciji so
se kakor že veliko drugih podobnih izkazale kot neresnične. Vsaj za sedaj se še ne potrjujejo. Prvi so jih prinesli angleški časopisi. Pri nas so jih ponatisnili sko-ro vsi dnevniki.
O švedski ministrski predsednik Han-sson je izjavil, da bo švedska branila svoio nevtralnost in neodvisnost ter da ne bo dopustila, da bi katera druga sila nošiljala svoje čete preko njenega ozemlja.
□ Uč nki angleške blokade so po mrp-nju nemške revije »Deutsche Volkswfrt-schaft« znatni. Nemški uvoz iz nrekomor skih krajev se je zmanišr.l za 40%, nemški izvoz v prekomorske kraje pa za 29 odstotkov.
d Poman tkanje premogi ie v Nemčiji. Zato_ so oblasti pozvale državljane, naj o.dolže potovanja, ki niso numg. železniška uorava ie zmanišala število' vlakov.
□ Vojne 1<ste izdajalo nrnnška oovelj-stva za vojake na fronti. Listi izhajajo po večkrat na teden.
d Darilo ita!lianske«a krrdia Franciji. ItaFianski krali Viktor Emanuel ie daroval francoski akadenvji znanor‘i 18 knjig, ki obravnavaio zgodovino it~!iianskega kovanega denarja. Kralj Emanuel ima •,b'*"ko 95oor) kovancev.
O švicarskim volkom, so nos'Hi svojci na meje dacom^a lani 2 759,9^0 vrečic nerila. 4, ''hP.OOO pisem, kart in listov, 55.150 nakazil.
Zimski čas jc najbolj ugoden za p: ‘ dobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in "rijaielji ..Edinosti" naj ga za lo porah 'a, rta bomo vsi vkun imeli ustrezen delež ra poštenem posneševanju nrnvičnih Iržerj km-f-o-delavskega človeka in našega občestva!
SODOBNI OBRAZI
Maž, ki ga Fe dv!gnH Kreugerjev škandal na politično poiorn co
Per Albin Hansson. današnji švedski ministrski predsednik, ki ga na švedskem ne kličejo drugače kakor Per Albin je prvi delavec na švedskem, ki se je pov-spel na stolček ministrskega predsednika. Rojen je bil nekje v bližini Malmoja kot sin švedskega zidarja, že v mladih letih je kot učenec v vaški trgovini skusil mar sikaj. Z dvanajstimi leti je prišel v veliko trgovino s kolonialnimi izdelki, kjer je imel od šestih zjutraj do devetih zvečer dovolj trdega dela. Kmalu je vstopil v strokovno organ'zacijo in od tam ni bilo daleč do delavske politike. Z devetnajstimi leti je izdajal svoj socialno demokratski časopis. Ko je odrastel je po smrti znamenitega voditelja švedsko socialne demokracije Hjalmarja Brantiuga prišel na čelo stranke.
Priznati je treba, da njegova politična pot ni bila posejana s trnjem. Njegov veliki prednik je bil kraljev součenec na univerzi v Upsaii in kraljev intimni prijatelj — tako švedskim socialnim demokratom ni bilo težko se uveljaviti, saj so imeli v demokratskih simpatijah kralja močno oporo. Ne smemo namreč pozabiti, da so bile tudi v švedski, v deželi vžigaličnega kralja in mednarodnega goljufa Kreugerja nasprotne s'le izredno močne in da je imel tedaj švedski kapital v zemlji odločilno vlogo, švedski podjetniki si niso pustili vzeti te svoje moči in veljave.
Tedaj pa je prišel kot prava rešitev za švedske soc alne demokrate in še posebej za Hanssona znameniti Kreugerjev škandal. Liberalci, ki so bili hudo kompromitirani, So se morali kar na naglem posloviti. In tako je postal 1932 Hansson s privoljenjem švedskega kralja kot ord socialist v švedski zgodovni ministrski predsednik. Sevala pa i£ moral v novem položaju skleniti marsikak kompromis z nasprotniki.
Danes ima Per Albin Hnncson 55 let in mnogo skrbi... Ali mu bn uspelo, da ob drži svojo domovino izven vel'kega požara, ali pa bodo zmagale tiste sile, ki ženejo švedsko v vojno, k?tere konec in uspeli je še v m;gieni dalji?
KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK
O STROŠKIH VOJEVANJA.
»Prejšnja vojna je uničiLa za tristotisoč milijard dinarjev ali za sedemdeset vagonov zlata narodnega bogastva. S to ogromno vsoto bi se mogli vsi ljudje na 'sve!u oprostiti davka z,a 60 let ali pa na novo zgraditi vse železnice sveta!« (P. T. T. i7 jan.).
ŠIRITE »EDINOST«!
Za, ljudsko gledališče
Smo sredi zimske kulturne sezone na vasi. Kulturno življenje podeželja je žalostno in v mnogih pogledih pomankljivo. Pomanjkanje pravega ljudskega gledališča na vasi, moramo šteti med njene največje kulturne nedostatke. in vendar ima gledališče za podeželsko ljudstvo še posebno poslanstvo in zato moramo samo obžalovati, da se ne izpolnjuje, kar bi koristilo vsemu kulturnemu življenju vasi.
Gledališče je — vsaj moralo bi biti — zrcalo človeškega življenja in ljudski izraz časovnih stremljenj po napredku. Le tako gledališče more vršiti svoje poslanstvo uspešno; vsaka pomanjkljivost pa se prej ali slej maščuje. Podeželski kulturni deliavci, zlasti oni, ki delujejo med kmetskim ljudstvom, morajo okušati to bridko resnico. Pri svojem kulturnem delu naletavajo na najrazličnejše ovire, todi največje se jim s+avijo prav v dramatskem udejstvovanju. Tu jim primanjkuje vsega, razen igralskih moči, ki se dajo z majhnim trudom dobro vzgojiti. Na razpolago največkrat ni potrebnih odrskih naprav, ki so za uspeh gledališke predstave nujno potrebne. Toda ta ovira bi se dala od oravili, ko bi ne bilo tako velike zadrege: kai igrati?
To vnrašanie dela podeželskim režiser jem vedno težave. Zaman iščejo pravih
ljudskih in sodobnih dramatskih del, ki bi mogla ljudsko množico res zadovoljiti. Slovenska dramatska proizvodnja je v zadnjih letih tako majhna in še ta ne more zadovoljiti. Večina slovenskih dramatskih pisateljev v svojih delih ne upošteva kmetskega življenja. Za svoja dela jemljejo snov iz višjega, kmetskemu ljudstvu nedoumljivega življenja. Poleg tega pa so še tehnično tako izoblikovana, da. ne morejo biti dostopna večini podeželskih odrov. Posledica tega je, da dramatiki s svojimi deli ne morejo predreti med ljudstvo in ostanejo zato večini naroda nepoznani.
Podeželskemu ljudstvu so prava dramatska dela potrebna bolj kot drugim slo jem. Saj nimata kmet in delavec na vasi tolike možnosti — če jo sploh imata — za sprejemanje kulturnih vrednot — seveda tudi dramatskih — kot pa mestno prebivalstvo. Za+o bi morali slovenski dramatiki to deljstvo pri pisanju svojih del upoštevati. Tako bi si utrli svojo pot med vse plasti slovenskega naroda.
O proizvodnji slovenske dramatike prav z ozirom na podeželske odre, bi se dalo še marsikaj govoriti. Pomanjkanje prostora mi tega ne dovoljuje, vendar se bom ob priliki k stvari še povrnil.
Orkestralni koncert Glasbene Matice v Mariboru
i.
Bedfich Smetana, eden med velikimi Čehi a med velikimi češkimi glasbeniki prvi po rojstvu. Mož, ki je dal smer narodni struji češkega glasbenega življenja in jo hkrati dvignil na raven evropske glasbene kulture. — Mi še nimamo svojega Smetana. Ali se nam bo rodil? Bo — nekoč v lepših čas.'h..,
II.
»M a v 1 a s t« (Moja domovina), simfo nični ciklus v šestih stavkih, je bila na programu koncerta. Programska glasba najboljše znamke. Iz posbenih ozirov danes aktualna kakor v dobf nastanka. Ima tudi neke hibe: tu in tam nekoliko brezbrižnosti v motivični obdelavi, tu in tam slabosti v instrumentaciji (po mnenju B. Berse, velike avtoritete na področju insiru mentacije). Kar pa ne zmanjšuje umetniške vrednosti in tehtne učinkovistosti dela in pomena Smetanovega genija.
III.
Orkestralni odsek G. M. nas je zadolžil s tem koncertom. Orkester stalno napreduje. Ima sicer še vedno slabe (očke (zlasti v pihalih), vendar opažamo že
več orkestralne discipline in plemenitejši zvok (posebno v godalih), kakor nekdaj.
IV.
Ob interpretaciji Dvorakovih Slovanskih plesov« lansko leto smo pogrešali tisto absolutno serioznost, ki jo pričakujemo na simfoničnem koncertu, bilo je dinamičnih in agogijskih neobičajnosti tesno na meji dopustnega, komaj združljivih z dobrim okusom. Letos, pri izvedbi Smetanove simfon'čne pesnitve teh devšečno-sti nismo več opazili. Razveseljiv pojav. Torej: ta nastop pomeni odločno likvidacijo kapelnika g. Jiraneka in obenem afirmacijo dirigenta Jiraneka.
V.
še nekaj tehničnega. Zavesa v ozadju orkestra je občutno ovirala akustični raz mah. To bo treba brezpogojno upoštevati pri bodočih koncertih!
VI.
Orkestralnemu odseku in celotni G. M. čestitamo k uspešnemu prizadevanju na težavnemu področju orkestralne glsabe!
Leon Novak.
»VRAŽJI ŠTUDENTJE«
Češki film, ki je takorekoč med najmlajšimi, je že z neštetimi umetniškimi deli izpričal svojo silo in kvaliteto. Po-največ smo Slovenci vajeni gledanja resnih, ali bolje — zgodovinskih in narodopisnih čeških filmov. Zadnji češki film »Vražji študentje«, ki ga je z velikim zanimanjem sprejelo slovensko središče, pa nam kaže češko filmsko tvornost tudi z druge, namreč z zabavne strani.
Film »Vražji študentje« je duhovita bur ka iz dijaškega življenja, v katerem se nam rišejo ne samo dijaški »gangsterski« obrazi v svoji večni nagajivosti, temveč tudi profesorski »tipi«. V vsem tem okolju pa se načenja tudi vprašanje pravilne vzgoje mladega človeka v šolski klopi, ali če hočete — razmotava se boj dveh različnih vzgojnih tolmačenj. Na eni strani trda disciplina, da drugi pa razumevanje mladega človeka in obzir do ev, njegovih »muh« in razposajenosti.
»Vražji študentje« so tako v mncgočeni zrcalo, ki pa ne kaže samo šablonske zunanjosti, temveč ima — čeprav je stvar
zabavna tudi notranjo, moralno vsebin
sko plat. — Znani režiser Frič je znal to izraziti z nekaterimi posrečenimi in umetniško popolnimi scenami.	fš.
KULTURENI DROBIŽ IZ LJUBLJANE
Pred dnevi je po desetih letih razstavljala v Jakopičevem paviljonu svoje dela likovna umetnica Karla Bulovčeva. Njena razstava je v javnosti zbudila velik odmev. — Njen mož, dramatik Ivan Mrak pa je pred tedni ponovil svoji že znani jtragediji: Grohar in Stari Rimljan.
I V Operi je pretekli teden gostoval ob uprizoritvi »Traviate« slovenski rojak, operni pevec dunajske drž. opere A. Dermota, ki je s svojim nastopom in s partnerico Zlato Gjungjenac-Gavellovo naravnost triumfiral. Opera tudi že dolgo ni bila tako dobro obiskana.
Akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja kulturna ustanova v Ljubljani je izdala prve svoje znanstvene spise z področja slovstvene zgodovine, filozofije in narodne zgodovine.
Pomembna triletnica
Včeraj s0 pretekla tri leta, odkar je bil podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dogovor je zelo kratek; prvi in najvažnejši člen se glasi:	»Med kraljevino Jugoslavijo in
kraljevino Bolgarijo bo obstojal neporuš-ljiv mir in iskreno, večno prijateljstvo.« Drugi člen vsebuje samo formalnosti oko li ratifikacije. Značilno je, da pada obletnica tega pakta prav v čas, ko se balkanske države pripravljajo na balkansko kon ferenco, ki evropskim diplomatom že cele tedne ne da miru.
Upati je, da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo še naprej razvijidi kar se da ugodno, saj bo na ta način tudi drugim državam dan vzgled mirnega sožitja narodov, ki imajo marsikaj pozabiti.
Luis Adamič:
„New Deal“ me kliče
Prinašamo prevod iz Adamičeve knjige »Moja Amerika«. »Nevv Deal« se imenujejo Rooseveltovi socialno reformni načrti. Avtor je prevod dovolil.
Kakor sem že omenil, sem se vrnil spomladi 1. 1933. iz Jugoslavije v Newyork Hotel sem čim prej končati svojo knjigo »Povratek izseljenca«. Zato sem se skuša! čim manj zanimati za silni gospodarski in politični razvoj Amerike, ki se je takrat začel in so ga splošno imenovali »New Deal« ali »Rooseveltova revolucija«. Vendar mi je to le deloma uspelo.
Ko sem v začetku 1. 1934., kak mesec dni po izidu knj ge »Povratek izseljenca«, pravkar uredil vse svoje zadeve v New-yorku in se pripravljal za odhod na že omenjeno turnejo, kjer bi imel predavanja največ v^priseljeniških »kolonijah« in to cclo daleč na zapadu, n. pr. v Minnesoti.
sem prejel razburjen   in tudi razburljiv
— telefonski poziv svojega založnika. Nekdo iz Bele hiše v V/aslrngtonu bi rad govoril z menoj in zato naj ostanem doma. Nekaj minut nato je klical Washing-ton. Seveda ni bila Bela hiša, marveč nekdo iz Zvezne uprave za nujno pomoč. Govoril je v imenu pomožnega upravnika polkovnika V/esfbrooka, ki bi se rad z menoj sestal radi razgovora o razmerah priseljencev v na<težje prizadetih industrijski mestih. Ali morem priti takoj v Washington? Ali vsaj v nekaj dneh?
Rekel sem, da; toda kaj bi polkovnik Westbrook (o katerem preje še nisem slišal ačesar) rad izvedel od mene? Njegova nalo"a je. da preseli nrevišek delavstva iz industr. mest in središč v vzorne kmetske občine, ki jih bo zgradila vlada. Načrti za tc občine še ni?o novsem izdelani. Sedaj delajo na njih. Razbral sem iz vsega, da je splošna misel vsaj v daljni
zvezi z ruskimi poljedlskimi kolektivi, o katerih sem že bral.
Ko sem odložil slušalko, mi je kar brnelo v glavi. Ali je to mogoče? Pomeni »Ntw Deal« res začetek revolucije?... Zam sel zglednih kmetskih občin me je od vsega začetka zelo zanimala. Toda, ali je to sploh izvedljivo? Očitno je bil ta načrt sedaj še več ali manj skrivnost. Toda čim bo prodrl v javnost, ali ne bo vzbudil takoj strahovito nasprotovanje v državi, češ, da je komunističen in še vse kaj drugega?
O, fantastična čudovita Amerika!
Toda najprej: kaj vem — kaj dejansko vem — o vprašanju krize med priseljenci? V čem se njihov položaj razlikuje od položaja domačih nezaposlenih delavcev? Predpostavljal sem, da me bodo vprašali, kako se naj presele pomoči potrebni priseljenci in njihove družine z domačini v istem položaju iz umazanih mest premogovnikov in železarn v zgledne kmetske vasi. Nisem sicer vedel kako, toda vendar bi lahko stavil nekaj predlogov. Odposlal sem takoj z zračno pošto pisma na tri ali št ri izdajatelje slovenskih in hrvatskih listov in na dva ali tri predsednike jugoslovanskih podpornih društev v Cleveland, Pittsbourgh in Chicago, s katerimi sem bi! več ali manj znan. Mislil sem: če kdo, so prav tujeiezični izdajatelji in predsedniki podpornih društev poklicani, da poročajo vlad*; razložil sem jim načrt in jih prosil, da mi brzojavno sporo-če svoie misli in predloge v Washington na moj hotel.
Brzojavke, ki sem jih prejel, so bile izčrpne in tehtne ... In ko sem se končno sestal s polkovnikom Westbrookom, sem bil, mislim, pripravljen na razgovor z njim. Kajti nisem dvomil, da je to, kar je
veljalo za južnoslovanske skupine, veljalo tudi za vse druge.
Polkovnik Westbrook je bil zemljiški posestnik z Juga, v svetovni vojni pa je bil oficir z nekaj tehničnimi izkušnjami. Razgovor z njim in z dvema ali tremi njegovimi pomočniki sem imel v nekem uradu polnem hrupa. Vsak čas so nas prekinjali telefonski pozivi iz Atlante, San Francisca in Chicaga. To je bilo tipično za »Nevv Deal« v tistih dneh. Med najinim razgovorom je polkovnik West-brook moral dvakrat govoriti z zapadno obalo, vsakokrat po 10 do 15 minut, med tem, ko sem si jaz predstavljal, da mora imeti vlada, tudi če uživa posebne cene, ogromen telefonski račun. Nato pa spet: »Kje smo že ostali?«
Nikoli sicer nisem izvedel, kdo me je priporočil polkovniku, izvedel pa sem, da izvira načrt o kmetskih občinah od gospe Rooseveltove, ali bolje, da je njena razširjena in izdelana ideja o vzdrževalnih domovih za preživljanje. Ta načrt sta odobrila ona, pa tudi predsednik ter je tako imela FERA (Federal Emergency Relief Administration — Zvzena uprava za nujno pomoč) »za začtek« 25 ali 250 milijonov ( pozabil sem že koliko). Pravili so mi, da bodo za izvršitev načrtov, ki se sdaj pripravljajo, kmalu na razpolago bilijoni — čim bo stvar v teku. Srečal sem prijetne, podjetne mlade može, ki so prevzeli razne dele načrta.
Vse to je bilo kar zabavno. Načrt je bil star komaj dva tedna, vendar je vlada že posedovala, ali imela že izbrane obsežne predele zemlje, kier bi začeli z novimi občinami. Dve li tri vlade zveznh držav in štpvilni zasebniki pa so dali v ■ste svrhe FEPl velike površine zastonj Pokazali so mi skice, ki so nredstavHale predele 10 tisoč oralov, sredi katerih je stal model mesta za oknli 100 družin s cerkvami, šolami, knjižnicami in družini' iavnimi poslopji ter z ljubkimi malimi c+onovaniskimj MSi^ami 7. vr^vi obseda-jočmi en oral. Vsak vrt in hišo bi imela
po ena družina v zakupu, ali pa bi jo eno stavno kupila. Zemlja, ki bi obdajala vas pa bi ostala last vlade, obdelovali bi jo prebivalci vasi skupno pod vodstvom in upravo poljedelskega strokovnjaka, ki bi bil vladni uradnik in »dokler bi to Dilo v skladu z na demokratičen način izraženo voljo prebivalstva» tudi župan občine.
Za začetek bi posodili vsaki družini, ki bi vstopila v tako občino, določeno vsoto denarja — mislim 2500 dolarjev _ ki bi jih morali vračati v malih obrokih v tektj 20 let. čisti dobiček iz kolektivnega obdelovanja zemlje bi se razdelil med prebivalce. Poleg tega bi se od vsega začetka uvedle nekatere obrti najbrž predvsem rokodelske: mizarstvo, tkanje, vezenje tapetništvo, drvarstvo, železninar-stvo. Te obrti ne bi tekmovale z industrijo, ampak bi morale samo ljudi zaposliti in pripomoči k temu, da bi priteklo nekaj denarja v občino.
In sedaj, kakšno vlogo so namenili priseljencem in njihovim družinam v tena načrtu?
B:1 sem poln zlih slutenj. Sprva me je v zvezi z načrtom vznemirjalo, da je prelep, da bi se mogel v teh čas:h v večji meri izvesti. Gotovo bo naletel na velike ovire. Kakor sem si takoj mislil, ko sem po telefonu o njem prvič slišal, je bil kakor nalašč pripraven, da dvigne krik o komunizmu na strani t'stih, ki so bili naj-odločnejši in najglasnejši v državi. Poleg tega bi se pritegnile p0 tem načrtu velike nove površine zemlje, kar se mi je zdelo, da nasprotuje senzacionalnim novim načrtom poljedelskega ministrstva o zmanj-šaniu pro'zvodnje žita in o opuščanju te proizvodnje, ki so se ga lotili na podlagi (dvomljive) teoriie, da je obdelane preveč zemlie. Vendar teh zlih slutenj nisem odkrival. Pokazal sem Westbrboku in njegovim maldim pomočnikom brzojavke. ki so mi i;h poslali izdaiatelji tujejezičnih listov in predsedniki podpornih organizacij ter dal nobude v sledečifc smereh:	(Konec prihodnjič.)
Gospodarstvo
Trošarina na vino
Vino bodi izrazito vinorodr im krajem vsakdanji kruh r Zakonita določitev vinskih cen je potrebna in nujna.
Na novega teta dan je stopila v veljavo nova uredba o pobiranju trošarine na vino in žganje. Tu naj nekoliko spregovorimo sam0 o trošarini na naša navadna vina! Novi predpisi prinašajo vinarjem — vsaj slovenskim vinarjem ■*_ neke olajšave.Vinski obrtniki niso zadovoljni. Za OQ trošnike pa še ne vemo.
Vinarji se že dolga leta borijo zoper trošarino na vino. Kakor vsaka davščina, seveda tudi trošarina na vino podražuje ta kmet jski pridelek. Podražitev vina po trošarini je bila- posebno občutna v tistih nerodnih* letih, ko je trošarina znašala več nege je vinogradnik za pridelek izkupil. Kupec je za blago malo plačeval z večnim izgovorom na veliko trošarino, po drugi strani pa je vinski obrtnik, točilec na drobno pijačo drago točil z enakim izgovorom. Prava plačnika trošarine na vino sta pa pridelovalec in potrošnik. Prvi je huje prizadet ko drugi. Prodajna cena se je vinu zmanjšala še z vsakim po večkom trošarine, potrošek vina pa se je hkratu krčil. Zato so vinogradniki leto za letom zahtevali popolno odpravo trošarine na ta svoj resnično čisto kmetijski pridelek, v skrajnem primeru pa .določitev največ din L— skupne trošarine na liter vina.
Nazadnje sta bili v Sloveniji dve vrsti trosanne na vino: banovinska trošarina m občinska trošarina. Banovinska troša-iina je znašala din 1	, občinska troša-.
rina pa v kmečkih ali podeželskih občinah največ din J,— in v mestnih občinah največ din 1.50. Slovenske občine so se prav pridno posluževale svoje pravice in jih ni oog vedi kaj, ki bi ne bile predpisovale največjo trošarino, ki so jo sploh smele pobirati.
Povsod ni bilo tako. Na pr. v hrvatski Dalmaciji je bila banovin, trošaniina mno go manjša ko pri nas. Tudi občine so vinarjem ponekod večinoma mnogo bolj prizanašale kakor pri nas. Da ne govorimo o nekih velikih nerednostih drugod! Ker so take razlike v državi obstojale, a jih novoletna uredba o trošarini na vino odpravlja, bodo nasledke te enotne ureditve trošarlnskega vprašanja v raznih krajih in v raznih pokrajinah naše države temu ustrezno različno čutili.
Nova uredba določa med grugim:
Banovinska trošarina na vino, ki je doslej znašala v Sloveniji dih 1 — je odpravljena, državna trošarina din na liter navadnega vina pa je uvedena. Torei pri nas gre pri teni enako za enako.
Občinska trošar na na vino je maksimirana. Določena je namreč na največ din 0.50 v kmečkih ali podeželskih občinah, na največ din 1.— v mestih, na naivec din 1.50 od litra vina pa samo v mestih s sedežem banske oblasti, torej pri
nas samo v Ljubljani. Blagajne mnogih slovenskih kmečkih in instnih občin bodo bolj ali manj na slabšem ko poprej.
Trošarino plača kupec po takojšnji pri javi prevzema blaga.
Uradnega popisa vina v kleti vinarja ne bo, pač pa je prijava vsakoletnega pridelka do 20. novembra tistega leta za vinarja obvezna. Kadar pridelovalec spra vlja vino iz svoje kleti na trg ali h kupcu, mora si priskrbeti od domače občine predpisano spremnico. Za količine do 10 litrov vina (in do 2 litrov žganice) ni treba spremnice ne prijave.
Vinski obrtnik lahko prosi za dovolitev šestmesečnega obročnega odplačevanja trošarine od zaloge po predpisanem urad nem popisu od 1. januarja. Ako je vinski obrtnik obenem pridelovalec, pohranjuje svoj pridelek lahko v posebnem skladišču, trošarino pa plača šele po odnosu ali odvozu pridelka iz take kleti, (členi 52—55. trošarinskega pravilnika.)
še nekaj v tej zvezi! O pomenu in vred nosti pametnega uživanja pristnega vina za delovnega človeka ne izgubljajmo tokrat nobene besede! Po zakonu 0 pobijanju draginje življenjskih potrebščin z dne 30. XII. 1921. je šteti vino celo za življenjsko potrebščino. Vinorodni kraji so danes vse vprek tako imenovani pasivni kraji. To prav za prav ne bodo več, ko jim zagotovimo ustrezno ceno za vinske pridelke. Za pošteni izkupiček si bodo mogli nabavljati krušnega zrnja in drugih živil, ki jim jih ne daje in ne more dajati domača goriška gruda. Vino bodi izrazito vinorodnim krajem, ki so od vseh drugih krajev najbolj obljudeni, v tem smislu resnično vsakdanji kruh. Vino je obenem pravi kmetjski pridelek in bi ga morali tako tudi ocenjati. Treba je zakonito določiti in zagotoviti pametne naj-npnjše (minimalne) cene za vino vinarju in ustrezne naivečje (maksimalne) cene za vino obrtniku pri prodaji, torej vse do potroška. Napredne dežele sc za to starajo. Nedavno je to vprašanje rešila in uredila do vseh podrobnosti tudi Nemčija s priznano nemško točnostjo in odločnostjo.
Kar je dobrega drugod, posnemajmo, prilagujoč vse seveda domačim potrebam in razmeram! Ravnalne, odnosno najmanjše cene za pšenico so velikim žitar-jem zagotovljene. Radi tega mi v Sloveniji jemo Z9 neštete milijone dražji kruh. Zato ne smemo pozabiti baš revnih kmečkih vinogradnikov in viničarjev, ki jim je res treba nujno pomagati, da ne bo prepozno. Hrvatski Dalmatinci pričakuiejo pomoči od sodelovanja mogočnega Pri-zada.
Andrej Žmavc.
Zbiraimo odpadke!
Skoraj vtsak dan slišimo, da mora to ali ono podjetje skrčiti obrat ali ga celo ustaviti, ker mu je začelo zmanjkovati surovin. Zlasti trda prede tekstilnim lo-varnam, kj ne dobe dovolj bombaža, vol ne ali prediva. V smeteh pa je vse polno odpadkov, cunj iz dobrega in slabega bla ga. Zbiraj vse te odpadke, vsak košček pride prav. Starinarji dobro plačujejo cunje, ki jih sortirajo, nekoliko osnažijo in spravijo v tovarne, kjer sc zopet predelajo in dodajajo tkiva novemu blagu.
železarne tarnaja, da ne morejo dobiti dovoljstarega železa in sploh kovin, vsled česar zastaja delo. Pri nas je res še zelo. mnogo železne rude, toda pridobivanje kovine ir rude je zelo zamudilo in tudi drago. Ako se surovemu železu doda nekaj železnih odpadkov, ie tak1)j neprimerno boljše .in se raje obdeluje, ker
je že oplemeniteno. Kranjska industrijska družba na Jesenicah išče staro železo, pa ga skoraj nikjer ne dobi. Pa poglej po smeteh in našel boš kovinskih odpadkov na pretek. V kakem kotu, po drvarnicah in ne vem kje še rjavi na stotine ton starega polmljenega železja, kjer ga gloda rja.
Steklarne pravijo, da so morale znatno omejiti obrat, ker nimajo na razpolago dovolj steklovin, to je razbitega stekla najrazličnejših vrst, ki pa plačujejo po 50 par do 1 dinarja za kilogram. Uporaba steklovine precej poceni in poenostavi prozivodnjo, zato prevzamejo steklarne razbitine Vsake množine, če se ti doma kaj razbije, spravi drobce stekla in porcelana ih oddaj od časa do Časa nabrano starinarju.
Zopet nova zadruga
Te dni je bila registrirana in vpisana pri okrožnem sodliču v Mariboru zopet nOVa zadruga s sedežem ,v Mariboru.
Jb to Stavbena zadruga »Naš dom«, za zidanje stanovanjskih hIS svojim elanom, na mesečne obroke, kateri pa ne bodo večii od najemnine odgovarjajočega stanovanja. Torej po domače rečeno, član bo plačeval najemnino in bo ob enem odplačeval hišo.
Plačevati se mora! Vpisnina din 50.—. potem vsaj en delež, kateri znaša din 500.-—, zatem pride gradbeni fond in sicer za vsakih
10.000	din od vrednosti hiše din 20.— mesečno. To se plačuje do vselitve v hišo. Ko član dobi hišo in se vseli, pa plača 1% od
celokupne vrednosti hiše mesečno. To se pra vi; če hiša stane din 40.000 plačuje v gradbeni fond 4X20 din — 80.— din, a po vselitvi pa 400,— din mesečno. V okroglo 8—9 letih je hiša popolnoma plačan«.
HISa za približno 40.000 din bi imela, po dve enosobni stanovanji, ali pa 3 sobe in kuhinjo z vsemi pritiklinami, ter je tudi cela podkletena, kjer se nahaja tudi pralnica.
Ko je hiša plačana, postane šele popolna last člana, dočim uživa član že takoj po vselitvi v#e udobnosti lastnika.
To zadrugo je ustanovilo društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico, na opbudo predsednika g. Kaea, krojača v Mariboru, Vetrinjska ulica 9, kjer so dobijo tudi vfta nadaljna pojasnila. Tudi načrt hiše je tam na ogled.
Ker je zadruga registrirana in vpisana v zadružni register je s tem postala pravomoč-na ustanova, ter se že vrše poizvedbe in pogajanja glede nakupa raznih parcel v okolici Maribora.
11.	februarja ob 3. uri popoldne bo v Gam brinovi dvorani občni zbor te zadruge.
PREKMURSKI SEZONC1
Prekmurski sezonski izseljenci, ki so bili preteklo leto na tujem, v Nemčiji in Franciji ter oni v Slavoniji, so se ponaj več vrnili damov. Njih število je doseglo okrog 13.000 (od teh jih je bilo največ v Nemčiji). Celokupen njihov zaslužek pa se ceni nekaj nad 50 milijonov, izvzemši seveda predmete, ki so jih prinesli s se boj; t»d tega denarja zavise prehrana, oblačenje in posestne razmere tisočev in tisočev. Sezonsko izseljeniško vprašanje se pa kljub temu ni zmanjšalo, nasprotno — povečalo se je. Vprašanje je namreč, kaj bo s temi tisoči delavcev spomladi, ko ponavadi tujina kliče k delu, zakaj iz-gleda, da bo samo majhna skupina našla zaslužek v tujini. Siromaštvo bo ob tem gotovo naraslo.
ŽIVILSKI TRG V MARIBORU.
Teletina pri okoliških kmetih 8—12, svinjina 10—12, izluščena 13—14, riba 16—17, zajec 13—14, salo 15, slanina 14—15, pljuča 7—8. jetra 10—12, rebra 10—12 n glava 5—7 dinarjev za kilogram; piščanci 25—65 dinarjev za par, kokoši 22—34, purani 45—70 in kunci 10—30 dinarjev za komad; krapi 12, belice 8, ščuke 18, morske ribe 11—34, in morski raki 30 din za kilogram; krompir I 50 —2 dinarja za kilogram ali 11—12 dinarjev za merico po 7 kilogramov, čebula 2.50—3.50 česen 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2 in hran
7—9 dinarjev za kilogram, repa 0.25—0.50, karfijola 3—12 dinarjev za komad, slednja tudi po 8 dinarjev za kilogram, ohrovt 0.50 —3.50, zelena 0.50—3, endivija 0.50—3, por 0.25—0.50, koleraba 0.25—1 in redkev 0.25 —0.50 dinarjev, za komad, dalmatinska solata 10 dinarjev za kilogram, peteršilj 0.50— 1 ža kupček, vrtno korenje 0.50—1, špinača in radič 1 dinar za kupček; jabolka 3—6, hruške 4—6, suhe slive 6—10, orehi 7—8 in luščeni 24—26 dinarjev za pilogram, limone 0.50—1 in oranže 1-—3 dinarje za komad; pšenica in proso 2, rž in ječmen 1.75, koruza 1.50—2, oves 1, ajda 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 4.50—5in fižol 5—6 dinarjev za liter; mleko 2—2.50 in smetana 10—12.50 dinarjev za liter, maslo 28—32, čajno maslo 36—40, kuhano maslo 32—36 in domači sir
8—10 dinarjev za plogram, jajca 1—1.75 dinarjev za komad. — Na tržišču krme stane
sedaj sladko seno 130—140 in otava 100________
110 dinarjev za Btot.
DOPISI
MURSKA SOBOTA.
Kulturno življenje. V teku zimskih mesecev, razen koncertne prireditve ljubljanskih visokošolcev V. jan. t. 1., ni bilo nobene druge kulturne prireditve. To je za Soboto oz. soboške kulturne »ustanove« — najrazličnejša društva gotovo porazno dejstvo, posebno še, če pomislimo, da ima Sobota že velik inteligenčni naraščaj. Zato je nujno — in tudi želeti bi bilo — da se za stvar zanimajo .merodajni društveni faktorjic, če pa ti ne, naj bi vzel to stvar v roke vsaj Meddruštveni odbor, ki v poslednjem času nekam dremlje.
Društvo KFID v Borejcih je imelo pred nedavnim občni zbor, ki da slutiti, da se je delo v sicer že nekaj časa neaktivni društveni organizaciji spet poživilo, kar je vsekakor viden znak zanimanja za kmetsko-mladinsko stvar.
Sokolsko društvo je sklenilo, da običajne otroške maškerade v Sokolskem domu zaradi splošne draginje letos ne bo.
S.	K. Mura izda ob priliki svojega letošnjega »Planinskega plesa« že običajni lokalni humoristični list.
V preteklem letu je bilo v mursko soboškem srezu 59 manjših in večjih požarov.
PODGRAD NA DOLENJSKEM.
O nas »Podgorcih« .je prav malo slišati: pretepov ni, ker imamo kljub obilni pijači hladno kri, tatvine so prav redke, kanadskih petorčkev nimamo, čeprav so tod števlne, včasih celo zelo številne družine, pa tudi
znamenitih mož ni pri nas, da bi se lahko v svetu z nijim dičili. Kako zelo skromni zemljani smo, ki nam je usojeno vsakdanje trdo delo in poleg njega prav nič drugega.
Pa vedno manj veselja pri tem delu, čeprav dobro vemo, da je prav delo tisto, ki človeka redi in mu daje sploh pravico do življenja. Saj je vendar v nas tako močno zakoreninjen stari slovenski pregovor, ki pravi: Kdor ne dela, naj ne je!
Toda mi delamo; še preveč, tako da smo že varnih letih izgarani. Ali čim bolj delamo, te manj izda to naše delo. Vanj vpregamo celo že naše najmanjše otroke.
In vendar nimamo dovolj dohodkov ne za obleko, ne za živila, za popravila poslopij, za obroke in davke. Povsod manjka. Če hočemo zakrpati eno luknjo, pa je zraven že druga. Tako je že dolga leta in ne vemo nič, kako bo v bodočnosti.
Potrpežljivo čakamo, kaj bo. Ne vemo, kako bomo preživeli čas do prihodnje letine, ker nam živeža že sedaj primanjkuje. Pa premišljujemo, kako di prišli do boljšega življenja.
Da, tudi mi »Podgorci«, od vseh zapuščeni znamo misliti, če nam primanjkuje ob vedno večji revščini vsega, razum nam je še vendarle ostal. In ta naš čisti, zdravi kmečki razum nam pravi: saj na mora vendar enkrat postati bolje!
SREDIŠČE OB DRAVI.
Mi kmetje, ki smo od vsakega trga daleč imamo mnogo težje starišče kakor tisti, ki so bližji trgom.
Nam je glavni, skoro edini dohodek svi-njereja, potem živinoreja, potem vinogradništvo.
Dočim so se vsemu, kar kupujemo, cene dvignile, se svinjam niso, saj prodajamo pr-šutarje vedno od 6.50—7 din kg. Tudi cena goveji živini se ni dvignila, konjska trgovina miruje. Krompir je drag, pa kaj pomaga, če ga nihče nima na prodaj, isto je s fižolom. Večina je takih, da ga nimajo niti za jed, če si ga hočejo ohraniti za seme. Že dolgo ni bilo takega pomanjkanja krme kakor letos, Seno stane že čez 100 din q, mleko 1.— do 1.25 din za liter itd. Tu sem vam povedal samo malo, kako je pri nas. Ne morda zato, ker bivam s tem kaj očital, ampak da vidite, kako moramo štediti, kjer se da, pa še ne gre.
Prepričanja
Pred dnevi me je obiskal nek daljni tovariš. Po tisočkrat premletih običajnih besedah o vremenu in drugih vsakdanjih malenkostih, mi je z dobrovoljnim nasmeškom zaupal glavni namen svojega prihoda.
V strokovnemu društvu provincialnega mesteca — tovariš je namreč velik podeželski društvenik — so imeli predavanje o neki slovenski gospodarski stvari. Predavatelj je zbral dokaj statističnih podatkov in baje S prepričevalno besedo potem iz tega »izvajak gotove zaključke. V debati, ki se je razvila po predavanju, tem zaključkom res ni bilo mogoče ugovarjati — in predavatelj je odšel iz društvenih prostorov zelo samozavesten, z dvignjeno glavo. Nekaj tovarišev pa se je zmenilo, da se stvar s tem predavanjem (te besede je tovariš močno poudaril) razčisti pri hodnji teden.
— Zakaj pa? ga vprašam. — Saj je predavatelj vendar končal in ste imeli vrhu tega še debato, kot praviš.
-*• Vidiš, to je ravno tisto. Meni so naročili, naj zberem neko sorodno literaturo —-in zato sem ravno pri tebi, morda mi boš pri tem lahko kaj pomagal. Predavatelj je bil namreč drugačnega prepričanja kot nas nekaj tovarišev. Saj veš! Zaradi tega ga je treba z nečim pozabiti. Kam pridemo, če bi ga pustili pri miru. Zgubimo na prestižu.
Ne vem več, kaj mi je povedal. Tiste dni je ravno pritisnil močan mraz in zdi se mi, da so tudi vsi spomini — zmrznili.
Zdaj včasih nekako takole pomislim ob' upravičenih tovariševih besedah, ki jih še m pobrala zima. Najbolje bi bilo, da bi Slovenci opustili svojo narodnost in vse te staromodnosti in bi se organizirali ločeno, po prepričanjih. Resnici bi bilo s tem zadoščeno in dolina šentflorjanska bi se spremenila v dolino Prepričanj. Z novim letom bi se to dalo sijajno urediti in kar je 5q važno — tovariš bi se mi ob prihodnjem srečanju prismejal naproti: Veš ti, imeli smo kolosalno predavanje ... isto prepričanje ... Da, nekje v dolini Prepričanj isto prepričanje! Živijo pre-pričanje — in pika!	F. šebjanič.
1
V.i
mSsmm
Strasbourški most
njnjiBfrr1 ~
>jv-
izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni
uredil luflflav fipjir, aoyMfc - Tisto	Mama	&	4	j>.«dsiawi&	ysi	v	Marifcoim,